PoStnîna plačana v gotovini VSEBINA: Občni ibor KDZ Sobetinci — Tekmovanje KDZ — Go- spodarski pop;e — II. ljudsko posojilo — Prednosti za- družnega gospodarstva — Nakup gradbenega ma-teriala v lanskem letu — Novo poslopje Mehani'čne tkalnice — Predavanje o zadružništvu v Trnovski va^i. — Tekmo- vanje za 10. obletnico OF na Hajdmi — Študiijska knjiž- nica v Ptuju — »Razvalina življenja« — O ljudski teb- niki — Drobne vesti. štev. 2 — Letnik ni. PTUJ, 12. ¡anuarja 1951 Cena din 3__ Kmeiijska de!ouna zadruga SOBETIWGI je Im^la ођш1 zbor v lepo okrašeni dvorani sredi vasi Sohetinci so se na rednem občnem občnem zboru dopoldne 10. januarja t. 1. zbrali člani in članice KDZ So- hetinci in povabljeni predstavniki ljudske oblast', KP in bližnjih zadrug. Zbora so se udeležili tov. Simonič Franc, minister za kmetijstvo pri vla- di LRS, tov. Kolarič Ciril, zastopnik 10 OLO Ptui in poverjenik za kme- tijstvo, tov. Leskovec Franc, sekretar OK KPS, tov. Vesel Gvidon, direktor sklada za mehanizacijo in zadružne investicijske g:radnie ter predstavniki zadrua; Gorca-Dežno, Grajena, Go- rišnice, Dravinjski vrh in dru^:ih za- druöf. V poročilih zadružnih funkcionar- jev. v političnih in gospodarskih po- jasnilih ministra tov. Simoniča, v predlogih zadružnikov in sklepih zbora je bila navzočim predočena irospodarsko-politična vloga zadruge Sobetinci glede na graditev socializ- ma na podeželju ptujskega okraja in njen delež v graditvi socialističnega gospodarstva v novi fugoslav'ji. Ob- ravnavani predlogi in ^^nreieti sk'epi za delo v letu 1951 so slika trdne volje zadružnikov za utrditev in razširitev zadružnega življenja in gosncH-^rstva v Dtuiskem okraju. Novoizvoljeni upravni in nadzorni odbor sta obliubila članom zadruge in predstavnikom ljudske oblasti ter KP. da bosta skupno s člani za- druge dosledna borca za cilje znano- sti in prakse marksizma-leni'n'zma na polju kmetijskega gospodarstva. Zbor ie napovedal tekmovanje za- drugi Osoinik v političnih, organiza- cijskih in gospodarskih točkah. Tekmovalne točke bomo objavili prihodnjič. Po otvoritvenih formalnostih je da.l predsednik tov. Prelog sledeče poro- čilo: Razvoj zadruge Zadruga je pred nekaj meseci praznovala svojo tretio obletnico ob-^ stoja. Ustanovilo jo je 15 članov. Prvi zbor je velikega pomena, ker se je osnovala prva zadruga sredi spod- njega Ptujskega polja, ki ga tvori pretežna večina kmetov, ki jim je še do današnjega dne zadruga trn v peti, ker vedo, da bo ta socialistična ustanova likvidirala privatna gospo- darstva. To je tudi prva zadruga v Dtujskem okraju, ki so jo ustanovili kmetje. Vs' smo še takrat malo vedeli o zadrugah in zadružništvu. Slišali smo, da ie nekje v Halozah ena zadruga, druga pa nekje pri Ptuju. O začetnih težavah ne bi govoril, za primer sa- mo novoporočen par, ki prične go- spodariti od žli-ce naprej. Gospodarska perspektiva zadruge je bila in je še, da vključi v svoj gospodarski sestav vsa gospodarstva KLO Sobetinci z vasm' Zagojici in Cunkovci. katerih orna površina bi znašala 300 ha orne zemlje, šele takšna zai^ruga bi bila gospodarsko dovoli močna in sposobna za samo- stoino živ'jenie. Važno je. koliko ie ta plan izvršen? Lahko trdimo, da 70 odst. To je že lep uspeh dela treh let, ali vendar še nezadovoljiv čaka nas še mnogo dela. preden bodo vsi naši vaščani sodelovali na rednem letnem občnem zboru. Za večmo od teh bo gospodarsko politično delo za- doščalo, proti pnedincem pa bo tre- ba podvzeti ekonomske ukrepe. Zadruga ima tudi načrt moderne- ga ekonomskega dvorišča, od katerih zgradb stoji samo še delno dogra- jena stroina lopa in gotovi silosi. Za leto 1951 sta predvidena dva ob- jekta za govedo. Plan koncentracije smo pri živi- ni, razen svini, dosegli 100"'o. Trd'm, da bi perspektivni plan lahko izgle- dal drugače, če bi sodelovalo vso ljudstvo ali pa z večio vnemo vsi zadružniki na čelu z UO in NO. — Glavn pomanikliivost je bi'a v poli- tično kulturnem delu. ki ga je pred- vsem zaviralo pomanikanie primer- nega prostora, kjer bi se lahko se- stajal«. Ta napaka mora biti letos ysai delno odnravljena. Zavedamo se vemo, kakšna ie razlika med za- ofužn'kom. ki pride v zadrugo iz rjrepričania. da bo tam bolise. ker se tla v zadrugi živeti, kier je solasfnik ""ine. kot oni. ki ie prišel vsled ekonomskega pritiska. GosrwKÎarskl plan Gospodarski plan ie bil dokaj do- bro s^tavljen. V nekaterih panogah gospodarstva je bil s strani oblasti določen kot na primer pri pitancih in pa hektarski donosi. Vsled suše hekt- arski donosi niso bili zadovoljivi ali v primeru s privatniki veliko v'sji: Zadružni Priv Razi v «'« rž 900 600 30 pšenica 1500 700 110 ječmen 2200 800 160 koruza 2000 1500 25 Plan živinoreje ni dosežen zaradi pomanjkanja prostora, ker nismo i.r- vršili gradenj, ki so bile predvidene za preteklo leto. To pa zaradi po- manjkanja delovne sile in gradbene- ga materiala, ki je prispel šele proti jeseni. Za živino imamo pripravljeno dovolj krme. Obveznostim do družbe delovnih ljudi smo vedno dajali prednost po načelu: »Kdor več daje skupnosti, lahko od njp tudi več prejema.«. T"di dru^e obveznosti so izpolnjene Obveznost žit je bila 14.294 kg, od- dali pa smo 14.29'' kg; govejega mesa 320«J kg, oddali smo 2.508 kg; krom- pirja 87.300 kg. oddali smo 87.334 kg. Sestave gospodarskega plana ni- smo podcenievali. O tem smo raz- pravljali na seji UO, nato pa na zbo- ru zadružnikov, кјет smo ga nekoli- ko izpremcnili in sprejel'. Planirali smo 16 000 trudodni. Izvršeno jih je 15.400. Organizacijsko delo ijpravni odbor je imel tekom leta 20 rednih sej, na katerih je premleval večinoma gospodarsko problematiko KDZ. Sestajali smo se vedno pred vsa- kim važnejšim delom. Sklepi sej se niso vedno izvrševal', predvsem jih nisc izvrševali posamezni zadružniki. UO se ie vedno sestajal ob praznikih ali v večernih urah po delu, tako. da nismc zaradi sej zamujali časa pri delu. Poedini člani UO so bili nezaintere- sirani na sejah, kadar se je razprav- ljalo dvigu zadruge. Bolj so za- sledovali seje, kadar se ie razprav- ljalo o kakšni razdelitvi te ali one stvari. .. Sklepe sej smo vedno pre- našali na zbore zadružnikov. Odnosi med upravnim in nadzor- nir.: odbca-cm so bili do meseca ok- tobra povolint. Ko pa je prišla kon- trol v KDZ, smo imeli vtis. da ne gre zato, da se odpravijo razne gospo- darske škode in nepravilnosti, temveč le razne klevete, ki so zasledovale cilj, kie bi se dalo katerega člana UO oblatiti, da krade ali slično in ga spravit^ pred sodišče. Kontrola je te klevete razblinila s pozitivnimi ugo- tovitvami in nam pomagala s prak- tičnimi nasveti, v kolikor je bilo treba. Na svoie seje smo štirikrat pova- bil: clant NO. dočim NO obrat- no пЧ\- enkrat ni povabil katerega izmed članov UO na svoje seje, niti ni da! svoiih sklepov in predlogov UO v izvršeni.3 in izvajanje. Člani UO so bili zado'ženi po pa- nogah gospodarstva, za katera bodo dali svoia poročila. Vsi člani UO so bili istočasno bri- gad rji v tistih panogah, za katere so odgovarjali. Kontrolna komisija nam je svetovala, da to preuredimo. Za preteklo leto se je to obneslo in smo bili tako zadovolini. Nada\ie kontrola ni odobravala, da bi bili poedini člani UO v medsebojnem so- rodstvu Da se ne bi enaka nepra- vilnost letos ponovila, že vnaprej onora riamo zadružnike. NO ie na svojih sejah razpravlial ozke stvari, dost'krat le osebne. Po mncniu UO ie imel NO vse prem.ajo sei Pravica določajo, da se moraio vršiti mesečno. Pozitivna stran j^O je, da ie po sklepu zbora zadružni- kov poklical revizijo, ki je ime'a na- logo. da razčisti vse nejasnosti in od- pravi vse nepravilnosti ter jih po možnosti vskladi s pravili. Nedemo- kratično je, da NO ni izpregovonl nit' besede o izvršeni reviziji, ako- ravno je to obljubil. Pravilno b' bilo, da bi na prvem zboru zadružnikov po reviziii slišali poročilo: Te stvari so bile prijavljene, to smo našli, ti tovariši so za to odgovorni. Te stva- ri niso r snične in se ie po krivem te tovariše blatilo. UO se je zavedal, da ie zbor za- družnikov v zadrugi najvišja oblast. Tekom leta je bilo 16 rednih in dva izredna zbora zadružnikov. Udeležba je bila zadovoljiva. Mislim, da ]e 18 zborov v dobrih desetih mesecih do- vo'! in to dokazuie, da je v zadrug' Sobpt'nci demokracija ter nas ne- upravičeno klevetajo. — Na zbjyih smo obravnavali: bodoče delo, živi- nore' , gradnje, prav posebno pa^na vsakem sestanku prošnje in pritožbe -adrnžnikov. Sestajali smo se pred vsakirr važneišim delom, kot na pri- mer: žetev, mlatev, setev, kopanje kro.noirja, košnia itd,, kjer smo vsak pameten nasvet za organizacijo de- la upoštevali. Imamo pa še na žalost zadružn-ke. ki se zborov sploh niso udeležili. Na vsakem zboru je bilo vednc do-^oli kritike čez UO ali čez zadružnike. — Zbori so se vedno za- čenjali z zamudo ter bi v tem pogle- du bilo želeti drugače. Na vsak^ zboru, ko se ie obravnavala točka prošnje in pritožbe, ste se premalo oglašali. Po zboru smo slišali kritiko posameznikov, ki se na zboru niso oglašali. čut odgovornosti le prišel v na.^i zadrugi, posebno pa še pri nekaterih zadružnikih zelo slabo do izraza, sicer ne bi prišlo do izgovora: »Tega jaz ne bom, to ni zame, to raj oni«. Nobeno delo, katerega je zadružnik opravljal brez čuta odgovornosti, ni moglo roditi zaželenega uspeha. Slab čut odgovornosti se odraža do zadružne imovine predvsem pri in- ventariu. Izgubilo se je več vil, gra- belj. verig, vrvi. Posebno pa se po- zna to pri konjski opremi in vozovih. Tako delo ni pozitivno in kmetje, ki to vidijo, ne bodo imeli interesa za vstop v zadrugo. Z brezvestnim de- lom se ne uničuje samo zadružna imovina, temveč občeljudska imovi- na. Pri tem so prizadeti zadružniki, ki ravnajo drugače aH pa delajo sa- mo na poliu. Da pa se ta stvar po- pravi, smo za to letp zadolžili posa- meznike z inventarjem. Nič manj važno l7 Sobeíinci : SDZ Osojnih, niskusiîa je bî?^ zelo živahna. Nekaj predstavnikov OF se je pri trditvah ßl':ide zadružne^ra gospodarstva opiralo na n^iimere r.^shih т-^^трд^. fla hi f:?.!io rte^^^Üiíi korísti-íost drobnerra kmetij- Очојглк je pnkr.zal. da je razvoj za- druge odvisen od zadružne zavesti nje- nih članov. Ob tej ni mogoče dopustiti, da bi poedlnci odtegovali pridelke druž- beni preskrbi, а-л bi navijali cene in špekulirali. Na več vprašanj diskutan- tov so odgovorili sekretar OF, poverje- nik in direktor. Na posvetovanju samih predstavni- kov KDZ po zaključenem skupnem po- svetovanja so obravnavali predlog glede zadružne trgovine za prodajo trž- nih viškov zadrug, ki bo tekem tega meseca odprta v Ptuju v svrho zniže- vanja cen na trgu privatnikov. Za prodajo v novi trgovini bodo dale zadruge na razpolago in sicer: Sobetinci: 2000 kg krompirja, 1000 kg ajde, 500 kg prosa, 500 kg kislega zelja, 400 jajc. 300 1 vina in 50 kokoiL Središče: 500 kg prosa za predelavo v kašo. Cvetkovci: 209 kg fižola. Grajena: 500 kg prosa, 50 1 žganja. Placar: 300 I vina, 13 kokoši in kislo zelje. Trnovska vas: do 500 1 vina. DesternJk: 200 I vina in 50 kg olja. Na predlog poverjenika za kmetij- stvo tov. Kolariča, da bi dale KDZ 60 ton semenskega krompirja za domače potrebe v zameno za uvožen semenski krompir, je bilo sklenjeno, da bodp dale KDZ: Središče 10 ton, Moikanjci 10 ton, Cvetkovci 5 ton. Placar 5 ton. 0"Ли- ševcl 5 ton, Osojnik 9—10 ton, Gori.Çni- ca 5 ton, ostalo pa zadruge Trniče. По- sencl in ekonomije Juršinci in Pleterje. Glede traktoristov je bil sprejet pred- log, da dobijo hrano in preskrbo v za- drugi, kjer bedo delali, k:ikor tudi bone in druge stvari, ki so jih s^.'cer deležni. Plačilo jim določi upravni odbsr po vlf'Tíí-^em trudu. Posvetovanje ob navzočnosti pred- stavnikov OF ni ostaîo brez uspeha, V vrstah članov OF in zadružnikov «e je mnogo razpravljalo o tem posvetova- nju. Potrebno bo. še več pcH*i-ne?>:a dela, da bodo vstopali kmetovalci za- vestno v zadruge in da jih več ne bo do mofilj predsodki o socîal:nf:-"cm kmetijstvu. FL. JanuŒiskî gospodarski popis in pomoč frontaih organizacij Kot leta doslet bo titdi letos od 16. do 25. iaï^tmrîa t. 1. rüot^isi^no količin- sko in kr.kovc.stno stanje živine, pe- rutnine. čelhelnih pantev itd., s sta- njem dne 15. ?pmiarta 1951. V zvezi s oopiFom dajero popdin- ci. Ici so zríi-^íerés^irani na tem. da b: dobila liiidska obíest o njihovem pre- inoženia nap?.č::o sliko, svojevrstne komen^arre. Neno'.ičencst lîudstva o tem. da se ti ponisi letno ponavliajo in da zas^r'duielo dlì socialistične cider'ce. twArff^. organizacijam Of^vo- b<^it'iìne fronte resr.e naloge, da ljud- stvu pofí'snito va.írost prav^re^a in pravočasnega pon'sa ter da nudiio popisnim ins'ruktoriem, f^rupam in okrpini popisni komîsiM nrimemo tehnično pomoč. Poman íkHiva evi- denza o «Tcsßodarski mo'li dcs'-ej ni sî'o'jovala nn tem zainteresiranim po- edincem, temveč celotíemu družbene- mu ííCGpodarsív'% sai se izven te evi- dence navadno odviia nekontrolirana ír sije, Po popisnih sektorjih so že v soboto, 6. t. m. ííisíruktoVji uvajsli v dele popisovalce in krajevne komi- sije. Glede tehničnih priprav se »e do- slej najbolj izkazal seîitor G o r i š n i- c a. Popisni kom.isiii iz G a i e v e c, in M o š k a n j C bosta medse'-^oino tekmovali, katera izmed obeh bo toč- ne|e in vesfneie opravila delo. Repu- bliška ponisna komisiia v L'ubliani bo pregledala ves popisni material. Vsebinsko in oblikovno hočejo naj- boîiêe opravi'.i. Nepoučenost liudstva o vsebini in obíÜ'.í popisa n? bila le posledka po- litične nedelavnosti fronhi'h огГ»->.згоу. Kjer sebodc ti Jtítili dela mlačno in prepozno. íTOtovo ne i odo moçrli do- hiteti tistih komisij, ki so znpîe pra- vočasno priiecfniti na pomoč Frontne odbore. NT. Drw^o iUûdëko posolilo pved sukìhièkom Rok za končno vplačilo zneskov II. liudskeq:a posojila za vpisnike, ki so podpisal' posojilo pri organizacijah Osvobodilne fronte na vaseh in v me- stu, je bil 1. januar 1951. Ugotovlje- no je, da niso bili pri teh vpisnih mestih zaostanki pravočasno vplača- ni. Del krivde za to si delijo osnovne vpisne komisije z okrajho vpisno ko- m-sijo. Z zaključkom vpisa ne bi smele prenehati poslovati, če bi osnovne v^isnt komisije z istim e'a- nom nadaljevale delo, kakor so ga pokazale pri vpisu, bi bilo ' posojilo že davno pred rokom vplačano. Na vaseh so ostali le posamezni funkcio- narji KLO in OF, ki so prevzeli dolž- nost likvidacije še neplačanili obro- kov. Ker nimaio pomoči s strani množičnih organizacij, so navezani sami nase in je zaradi tesia uspeh v pretežnih slučajih npe,ativen. Da do- sežem^ končni politični in gospodar- ski uspeh tud' pri drugem ljudskein posojilu v ptujskem okraju, je nuino potrebno da st v teh zadnjih dneh, ki nam š»^ preostaiajo do skrajnega termina, to je do 31. januarja 1951, poživijo osnovne vpisne komisije ter podvzamejo vse, da se izvrši plačilo zadnjih obrokov. Le vpisna mesta Bišečki vrh, Go- rišnica. Grajena, Alajšperk in Se- strže so 100'/(, zaključile plačevanje. Ostalá vpisna mesta pa dolgujejo se znatne zneske. Posebno so graje vredna vpisna mesta v Doleni, Grus- kovju, Narapljah, Pavlovcih, Sobetin- cih, Trnovski vasi, Vumpahu in v Rodnem vrhu, ki so po zaključenem vpisu v septembru preteklega leta enostavno prenehala z vsakim izter- jevanjem zapadlih obrokov. Opozar- jamo člane teh vpisnih komisij, da so grobo zanemarili prevzete dolžnosti, še dobra dva tedna nas ločita od skrajnega termina. Pozivamo vpisne komisije, politič- ne organizacije in tudi posameznike, ki niso šj poravnali zaostankov, da v naslednjih dneh poravnajo zneske, ki so se jih obvezali vplačati, ker bo si- cer vsak posameznik, kakor tudi vsaka komisija odgovorna za škodo, ki bi nastala zaradi takega malomar- nega odnosa. NB. V Тгпз^зМ vasi eo pssliasssîi ^ v Dne 4. januarja t. 1. so se odborniki vseh množičnih organizacij in društev iz Trnovske in okoliških vasi kljub sla- bemu vremenu, blatu in veliki odda- ljenosti zbrali k predavanju o medna- rodnih političnih vpra'janjih, o pro- blemih našega gospodarstva in zadruž- ništva. Posebno požrtvovalne so se iz- kazale žene, odborniki OF, lovci in mladinke iz Trnovskega vrha, ki so prišli blatni in mokri na predavanje 1 in pol ure daleč. Predavanje je imel član lOOF iz Ptuja. Ze med predavanjem in po njem ee јз razvila živahna dis'íusija predvsem o gospode■^sin zadružništvu. Zadruž- niki iz KDZ Trnovska vas in razgle- dani kmetje iz vasi so diskutirali o prednostih velekmetiiske — zadružne — ob-ike obd,;l£ve zemlje. O širokih možnostih uporabljanja kmetijskih stro- jev ter s tem .pocenitvé';in' po^eíaoje kmetijske proizvodnje ie bilo prav tak'ó' govora. Taka pametna diskusija pa ni šla v račun mizarju Cuček Janezu iz Trnovske vasi in kovaču Lovrenčiču Antonu iz Bisa, ki sta prišla na preda- vanje pijana. Pričela sta kričati in pre- pričevati navzoče, da je taka diskusija nepotrebna, naj se raje pogovarjajo druge stvari. Mizar Cuček je skušal prepričati ljudi, da si mora njegov va- ienec zaslužiti kruh, ki ga pri njem dobi, s tem, da dela na njegovem po- sestvu, da mu nalaga KLO prevelike obveznosti itd. (S tem se le omnnjen; seveda sam izdal, da izkori.^ča svoj3!?a vajenca za postranska dela ter ga bo morala ljudska obiast klicali za to na odgovor.) Tudi izpolnjevanje odkupnih obvez nas prepričuje o prednostih zadružnega gospodarstva Preobrazba kmetijstva je ena najbolj pomembnih in obenem ena najbolj za- pletenih nalog, kar jih rešuje naša Par- tija in ljudska oblast. Kmetijstvo, kot smo ge prejeli od stare Jugoelavije, pгedstлvlja kljub nekaterim velikim iz- premembam, ki so se tudi v njem iz- vršile, najbolj zaostalo panogo našega gospodarstva. Ta ugotovitev nas sili, da z vso resnostjo rešujemo naloge pre- obrazbe kmetijstva v velike zadružne kmetijske obrate, бе hočemo, da bodo tudi ostale panoge gospodarstva na- predovale z naglico, s katero so začele. Kot velja prednje za našo državo v celoti, velja še posebej za ptujski, kot kmetijsko močan okraj. Ugotoviti moramo, da v ptujskem okraju 11.000 drobnih kmetijskih obra- tov še vedno daje večino kmetijskih pridelkov seveda pod pogoji, ki so razvidni iz stopnje mehanizacije teh gospodarstev. Ta gospodarstva posedu- jejo na 100 ha obdelovalne površine le 49 plugov, 0,40 sejalnic, 0,65 kosilnic in nobenega traktorja. To nam pojas- njuje le delno možnost izvajanja agro- tehničnih ukrepov, prav tako pa tudi nizko proizvodnost dela. Ce k temu ^е prištejmo malenkostno uporabo umet- nih gnojil, smo v glavnem ugotovili vzroke za minimalne hektarske donose in tako tudi težave pri izpolnjevanju odkupnih obveznosti do države. Prednja dejstva pa nas v ničemer ne opravičujejo pred neizpolnjevanjem ob- veznosti, nasprotno, nalagajo nam vztraj- nost pri odkupovanju. Posamezniki ho- čejo prepričevati nasprotno, da je mož- no na malih gospodarstvih pridelati več. Tega jim seveda nikdo ne more verjeti. Kako velike važnosti pa bi bil dvig proizvodnje, nam pokaže naslednji ra- čun: Ce bi povečali hektarski donos žitaric le za 100 kg po ha, bi na 7000 hektarjih, kot jih navadno sejemo v okraju, povečali proizvodnjo za 70 va- gonov. Ce bi pa povečali hektarski do- nos žitaric za 300 kg, pa bi na isti po- vršini pridelali 210 vagonov žit več, kot jih pridelamo danes. Ta količina pa nekaj pomeni ter bi se tudi v izvr- ševanju odkupnih obveznosti do države močno odražala. Poglejmo pridelovanje krompirja. Po- večanje proizvodnje za 1000 kg po ha bi nam na 4000 hektarjih prinesle letno 400 vagonov krompirja več kot ga sedaj pridelamo, povečanje za 2000 kg pa kar 800 vagonov več. Navedone ko- ličine niso malenkostne ter pomenijo zaokroženo obvezno oddajo, ki jo letno izvršimo. V čem je torej težava pri ob- veznostih? Ne v obveznostih, temveč v nizkih hektarslrih donosih. Mala raz- drobljena gospodarstva pa le g težavo dvigajo proizvodnjo. Kako torej povečati proizvodnjo? Ce upoštevamo vsa dejstva, je lahko ugo- toviti, da je to možno le z rekonstruk- cijo kmetijstva v velika zadružna go- spodarstva, ki bodo v stanju z uvaja- njem agгoíe^lničnih ukrepov dvig aiti proizvodnjo in znižati proizvodne stro- ške. V zadnjih letih je bil storjen v tej smeri že precejšen korak. 17 kmetijskih deiovnih zadrug in 23 zadružnih eko- nomij predstavlja resen začetek razvo- ja rekonstrukcije kmetijstva. Kljub temu, da so ta socialistična gospodar- stva mlada in da so delala precejšnje napake, da so jih blatili razni špe cu- lantski elementi na vse načine, so, лаг nam posebno dokazuje leto 1950, izvriile svojo nalogo ter so v pogledu izviše- vanja odkupnih obveznosti dokazale svojo zmožnost, celo nujnost življenja. To 60 pa lahko izvršile le z dvigom hektarskih donosov. V tem sta pred- njačili posebno zadruga »Osojnik«, ki že nekaj let zaporedoma beleži hektar- ski donos pšenice s 30 mtc, kot zadru- ga Sobetinci, ki ima prav tako lepe donose. Tudi zadruga v Središču ni za- ostajala. Pokličimo zopet številke na pomoč. Krompirja je bilo v odnosu na 1 ha obdelovalne zemlje oddano na zadružnem sektorju 713 kg, na privat- nem pa 370 kg. Ce bi privatni sektor oddal po povprečku, ki velja za zadru- ge, bi moral oddati 1421 vagonov krom- pirja. Oddal pa je dejansko le okrog 50 odstotkov od te količine. Žitaric je bilo v odnosu na 1 ha ob- delovalne površine oddano v zadružnem sektorju 102 kg, v privatnem pa le 81 kg. Ce bi privatni sektor oddal na svoje obdelovalne površine po povpre- čku, ki vel.ia za zadruge, bi moral od- dati 203 vagone žitaric, oddal pa je le okrog 70 odstotkov od količino 203 va- gonov. Zanimiva je primerjava v pridelkih in oddaji vina. Vinogradniške delovne zadruge so oddale na 1 ha obdelovalne površine 727 litrov kot obvezo državi, privatniki pa le 373 litrov. Ce bi pri- vatni sektor oddal po svojih površinah toliko kot zadružni, bi moral oddati 155 vagonov vina. Oddal pa je dejansko okros 50 odstotkov od te količine. Tudi v ostalih pridelkih prednjači zadružni sektor privatnemu, razen v oddaji živine. Toda tudi v tem pogledu se stanje zboljšuje in bodo v dogled- nem času tudi v tem pogledu zadruge prednjačile privatnemu sektorju. Ni no- benega dvoma, da bi zadruge ^ega ne dosegle ter tako zmagale na celi črti. Dejstva se dejstva. Dokazujejo po- sameznikom s špekulantskimi tenden- cami, da je zadružna oblika gospodar- stva donosnejša od drobnolastniške, po- trjujejo obenem nujnost preobrazba kmetijstva. Ob tako nujnem vprašanju nagega celotnega gospodarstva je potrebno ugotoviti, kje so največje ovire hitrej- šega prehoda kmetijstva v boljšo, za- družno obliko. Jasno je, da prehod v zadi4ižni način gospodarstva ne bi bil po goiu raznim špekulantom, vaškim bogatašem, ki še nadalje hočejo obdr- žati perspektivo bogatërijà, ki'vssda- njem času, ko obstojajo velike potrebe ravno po kmetijskih proizvodih, v ve- liki meri obstoja. Mali delovni kmetje ne razpolagajo z viški vina, krompirja in sena, da bi lahko iz izkupička za гв proizvode nabavljati živino za od- dajo, kot to delajo prej omenjeni. Pri tem Se niti ne ozirajo na izpolnitev plana vzreje živine. Taki so in v naj- več primerih ostanejo nasprotniki no- vih oblik gospodarstva. Kmetijske 4elovne zadruge in zadru- žne e]'onomije v ptujskem okraju bodo v bodoče še bolj kot doslej živ primer, na katerem se bo lahko vsakdo pre- pričal o prednostih novega gospodar- stva. Poštenim kmetom bodo kazale pot v. svojo sredo, špekulantom pa ukrepi ekonomskega značaja vedno bolj odvzemajo možnost udejstvovanja. Kon- čno bodo itak morali priti do njim po- trebnih spoznanj, posebno v Pogledu kmetijskega zadružništva in socialistič- ne ureditve družbe. CL fsdnü gmdseiîogiî ШхШшМ Mìci Ira! kupI.cjM po vû^ пшшћ s sprejetjem okrajnega petletnega plana je bila pred štirimi leti ustvar- jena možnost povečanja proizvodnih sil lokalnega gospodarstva našega okraja. Posebne naloge so se nam v tem po- gledu stavljale v kmetijstvu v povezavi z razvojem kmetijskega zadružništva. Izpolnjevanje teh nalog pride naj boi j do izraza pri pregledu investicijske de- javnosti; zato si oglejmo, kako so vsi trije selitorji t. j. zadružni, državni m privatni, izpolnjevali postavljeni inve- sticijski plan. Skupna vrednost investicij po izda- nlli gi-adbenih dovoljenjih je znašala din 89,168.000. Ce označimo to vsoto s 100, odpade 13,4 odstotkov na državni, 14 odatotkov na iad-rUžni in 73 odstot- kov na privatni sektor glede na to, da je plačeval material večinoma po viš- jiii komercialnih cenah. Investicijska delavnost državnega sektorja se je v letu 1950 v prim.erjavi z letom 1949 povečala na 157 odstotkov in je bila razdeljena na sledeče objek- te: avtogaražo, krajevne delavnice, šolo v Selih, adaptacije stanovanj, elektrifi- kacijo, vzdrževanje cest ter vodovod. Investicijsko kvoto, ki je bila predvi- dena za vodovod, so pri izdelavi reba- lansa morali virmirati za izgradnjo Mehanične tkalnice, ker iz objektivnih težav niso prejeli potrebnih jeklenin cevi za vodovod. Težava pri izvrševa- nju investicij je bila predvsem v tem, ker ni bil nobeden od navedenih ob- jektov stavljen v prioritetni red. V pri- oritetni red so bili vstavljeni izključno le ključni objekti naše petletke, to so predvsem objekti težke industrije. Kljub temu, da smo morali graditi vse objekte v lastni režiji, da so nastajali zastoji pri dobavi investicijskega mate- riala, smo investicijski plan izvršili 93 odstotno. v Zadružni sektor postavljenega inve- sticijskega plana ni izvršil, saj je iz- koristil v te svrhe le cca 45 odstotkov predvidenih sredstev. Vzrok tako niz- kega izkoriščanja investicijskih sred- stev je v tem, da ni bilo na razpolago Vaški odbori Osvobodilne fronte, ki še niso poslali statističnih poročil, naj iste takoj dostavijo Okrajnemu odboru OF v Ptuju. • Izvršilni odbor OF v Ptuju preklicuje za dne 15. jan. 1951 ob 9. url sklicano II. zasedanje Okrajnega odbora OF. Na to se je oglasil še Vajdič Janaz. evidentičar KLO Trnovska vas. Ki Je hotel »razkrinkati« KDZ v Trnovski vasi, katere član je, češ da ga je pu- stila stradati, da bi od tega, kar mu je dala KDZ, »crknil kot pes« itd. Za- družniki iz Trnovske vasi so prisotnim pojasnili Vajdičev razbijaški namen klevetanja KDZ. Omenjeni je namreč hotel prepričati nezadružnike, da v KDZ ni obstanka, Iznesli so, da Vajdič kot član KDZ v letu 1950 ni opravil niti ene delovne ure v zadrugi, da do- biva kot evidentičar KLO Trnovska vas vse nakaznice garantirane preskrbe in plačo, na drugi strani pa zahteva — ker je član KDZ — še d^lež najboljše- ga zadružnika. Ker je Vajdiču poskus razbijanja zadruge propadel, je osra- močen zapustit zborovanje rekoč: »Nrtj vse skupaj vrag vzame!« Pijani Lo- Vrenčič je prav tako zapustil zborova- nje, ker mu navzoči niso pustili govori- ti, mizar Cuček pa se je pred množico moral pomiriti. Odborniki množičnih organizacij Tr- novske vasi so tokrat pokazali, da ne trpijo med sabo razbijacèv, ki bi ^ih hoteli motiti pri reševanju važnih go- spodarskih vprašanj. Diskusija se je nadaljevala še polne tri ure, pokazala le zrelo razumevanje kmetovalcev za ukrepe ljudske Qblr.-5ti pri pobijsilu špelmlacije posebno z ozirom na lan- skoletno SUÎ0. dovolj materiala, katerega so si morale KDZ priskrbeti predvsem iz lokalnih virov ter delno zaradi pomanjkanja strokovne delovne sile. Pri gradnji za- družnih domov moramo priznati, da so frontne organizacije v lanskem letu vse premalo sodelovale, tako da imamo še danes nekaj zadružnih domov, ki že drugo lato propadajo, kot so to n. pr. Turnišče in Vid. Zato je nujno, da si postavijo frontne organizacije za os- novno nalogo v letošnjem letu prispe- vati toliko prostovoljnega dela, da bo- do zadružni domovi zgrajeni in da bodo služili svojemu namenu. V privatnem sektorju je bilo izdanih 265 gradbenih dovoljenj v svrho gra- denj stanovanjskih hišic. Vrednos,t iz- vršenih investicij znaša 40 odstotkov od predvidenih investicij. Ce primerjamo v absolutnih števil- kah izvršitev investicij, vidimo, da je privatni sektor Investiral samo pri gradnji stanovanjskih hišic mnogo več kot pa državni ter zadružni sektor skupaj. Tudi stanovanjska zadruga je v letu 1950 mnogo prispevala k dvigu življenjskega standarda, saj je pripo- mogla 49 članom zadruge do brezobrest- nega posojila ter na ta načjn zagoto- vila, da bodo njeni člani v najkrajšem času lahko zgradili lastne stanovanjske hišice. Zvezni investicijski plan predvideva v letu 1951 pospešeno graditev težke industrije, zato bo investicijski plan lo- kalnega drž, sektorja usmerjen v tem letu le na dovršitev že začetih objek- tov, V zadružnem sektorju bo vložena celotna investicijska kvota za kapital- no izgradnjo KDZ Sobetinci ter delno za dograditev zadružnih domov. B, U. Ki^e pesÈGple i^siioiiîfâ^ ifeimcs v Pliifii Ш Ш pi ^îrбlIe Poslopje, v katerem je do nedavne- ga delal kolektiv Mehanične tkalnice v Ptuju, ni odgovarjalo pogojem, ki jih mora Imeti industrijski on rat. Po- leg težav, ki jih je povzročilo kolek- tivu spravljanje materiala v delovne prostore po ozkih stopnicah v dru^o nadstropje, se je vsa neprimernost prostorov izražala še v nevarnem tre- senju cele stavbe ob obratovanju. Ob takem stanju je bilo potrebno misliti na graditev novega poslopja, ki bo odgovarjalo vsem pogojem tako de- lovnim kakor'higieničnim in ki bo v sklopu barvarne in apreture pred- stavljala moderen manjši industrijski obrat. Delovni kolektiv Mehanične tkalni- ce v Ptuju ie, zavedajoč se stanja svojega olprata in delovnih pogojev, z veseljem sprejel nalogo graditve novih nrostorov. V začetku septem- bra lanskega leta, ko so začeli priha- jati prvi od 220 kub. m gramoza, prvi od 30,000 kg cementa ter ostali ma- terial. je dçlovni kolektiv z veseljem prijel za delo. 60.000 zidakov, 150 kub, m lesa, 14.000 strešnikov, velike količine opažnega lesa ter vse količine osta- lega m.iteriala, ki ga je bilo potrebno vgraditi v novo poslopje, je predstav- ljalo, za številčno skromen delovni kolektiv velik napor. Ob strokovni pomoči zidarjev in tesarjev Remont- nega podjetja v Ptuju je bil ves ta material vgrajen v dovolj obširno, svetlo ter vsem predpisom cdgovar- jaioče pos'opje, ki ho ob dograditvi opremljeno s centralno kurjavo, od- vodnim. kanalom ter — r.nzurr.e se — z električni tokom in parketnim po- dom. Nad 500П p-mnžn-'h, vpA 2400 strokovnih plačanih ter nad 20Ö0 pro- stovnlinih nepj.Tíínrn ur. ki sr> i;h prsneval^ člani dc;ovne<:;a ko- lektiva Meî'anicne tkalnice je b'n potrebnih, da je bi.c poslopje že pred koncem decembra preteklega lela pod streho. Seveda je treba opraviti še precej dela pri urejevanju m no- tranji dograditvi prostorov, prav tako pa pri montiranju strojev m ostahU naprav. Kleparska dela opravl.iaio de- lavci Mestnih obrtnih dejavmc v Ptu^ ju. Težave, ki i^h je imel ko ektiv pri nabavlienju raznega materiala, s-e na- dnljujejo sedaj pri nabavi stekla za Shedovo streho. Tu'di to bo v do- gledmem času prišlo, nakar bo stav- ba od zunanje strani v glavnem ra- zen ometa gotova. Kolektiv tkalnice je ves čas grad- nje požrtvovalno izvrševal vsa dela. Tovarišice Zupanič Uza. Bratusa Ber- ta, Pukšič Uza, Orlač Terezija m Bombek Añórela so v vsakem Časui priiele brez pomislekov za vsako, tu- di n.^itpžje delo, kier коЧ je bilo to potrebno. Polir tov. Rogina Ivan in njeg-iiv pomoinik Graber Ivan sta bi- la vedno zadovoljna z niini, NajveS truda pa je v gradnjo vložil upravnik tkalnice to.v. Maučič, ki ni samo prevzel skrbi za nabavo skoraj celot- nega materiala za gradnjo, s č'mer ni imel ravno malo težav, temveč tudi v samem fizičnem delu. saj je vložil sam nad 90 prostovoljnih delovnih ur. Tako je novo poslopje Mehan'čne tkalnice v Ptiiui zr^sîo 'z tal v glav- nem po prizadevanju delovnega ko- lektiva samer^a. V marcu, ko se bo kollektiv preselil v nove de^ovne pro- store, bo T veseljem priiel za delo, da bi nadoknadil teh nekaj, za pro- dukcijo izgubljenih mesecev. CCOF v Ptuju razveljavlja vse v l'i u IO 19 izrlane le^itimaciie ljudskih ter noTivj injr?ektf?rje, ki Cluccio rt^re d®, iste C.0 t. ra. vmojo Okr,;¿n2niu odboru CF Piuj. Ptuf, 12. fanuana ^^^^ »PTUJSKI TEDNIK. Stran 3 Tftkmnurrn'R Tff nhlßtnico OF mrr Hfl'dîiti z decembrskimi uspehi po plann в mesečnega tekmovanja OF si je osnov- na organizacija OF Hajdina pribo- rila prehodno zastavico IzvrSnega od- bora OF. ki jim l>o te dni svečano iz- ročena. Pred volitvami delegatov v okrajno skupščino so se člani in funkcionarji OF udeležili 3 množičnih sestankov, ki sta zajela 85 odstotkov vseh članov. Sprejeli so v članstvo OF vso 18 let staro mladino ter 22 prej nevčlanjenih sovaščanov. Pred volitvami in na dan volitev je odbor OF pomasfal odborom na krajevnem področju Hajdina. Ob novem letu je AFZ skupno z OF in ostalimi množičnimi organizacijami pri- pravila kulturni proerram in obdarila do 150 predšolskih in Šolskih otrok. Frontni kotiček s časopisi in revijami ter knjižnico z 3006 knjigami jim po- nia,»a i>ri pñlIliCnem In kultumopro- svetnem delu. S pomo-jo 158 na novo vključenih članov OF so splsnlrali 2400 m ceste, navozili 302 kuh. metrov gramoza ter vložili v to delo 1363 de- lovnih ur. Decembra so začeli s politič- nimi pospodarskimi predavanji. AF2 Je organizirala šiviljski krožek, šahovski ?trožek itd. S tsm si Je va$kl odbor OF priboril naslov najboljšega odbora v ptu.t=ke;n okraju. Pz. v SUídi'ska knjižnica v Ptuhi Studijske knjižnice Imajo v kultui- nem življenju narodov prav posebno vlo^o. Vsak kulturni narod Ima v stu- dijskih knjižnicah hranjene tiskane primerke (časopise, lepake, revije, po- ročila. knjige), ki so priča razvoja tis- ka od prvih začetkov d^ današnjih dtii V naši Ijudsk? republiki imamo veliko centralno študijsko knjižnico, našo Na- rodno in univerzitetno knjižnico l,RS. FiiKen tega пчба ljudska oblast poleg obnovljene Studijske knjižnice v Ma- riboru. ustгnnvi!a v Rloveniii še .stu- dijske knilžn'ce v Ce^ju. Ravnah. No- vem mestu. Posto.Tni in v Ptuju. V na- ših slovenskih knjižnicah je zbran ves slovenski tifk, v kolikor ga .ie do se- daj soloh bilo mogoče zbrati v koli- kor ni šel v Izgubo. OB. v kolikor ga nimniio đmge «namenlte študijske Iraiižnice v inozemstvu, kakor Gradec, Dumi. Pariz, London itd. Studijske kni!žnlce n« hranijo samo tiska v do- mačem jezika, ampak tudi tisk drugih narodov. Pomembnost «tndiiske knjî?nîce se meri po por^olpo^ti zbraneira domače^ra ti«i<4 fn po tem. koliko redkih tiskanih primerkov ima v svoii îbirkî. Lluđske in stroišovne knjižni"? se гатИкпјлјо od ftr.'í^^.'h v trm. da nrve Izposoia- Jo čitateljem nredv«!em aktualna kniiž- na fíela i?: podobn« domače in nrevodme kn.i'í'^v^^/f'ti, ог. da Imajo knjižna deîa Î7 do^očene^a strokovnega področja. V fetTîiîiiski Vnližnici n?.ide svoj prostor vsaka knjiira brez ож!га na vsebino, skratka vsak. navidezno §e tako brez- primemben tisk. Zakaj hranijo študij,ske knjižnice na svoiih policah vse to? Že ime študijska knjižnica pove, đa se tisk hrani za se- danji in prihodnje rodove za študij, za proučev^anje, za strokovno in znan- stveno delo in sploh za i^nopolnit^v znanja vsakogar, ki zna ceniti v knji- gah zbrane misli. Knjige so prava za- kladnica človeškega čustvovanja, miš- ljenja, hotenja In dela. Knjige nas se- znanjajo, kako so IJudJe Živeli, kako so urejali gospodarstvo, kako so se bo- rili proti prirodnim si'am in jih bo>j aH manj obvladovali, kako so si ure- jali medsebojne odnose, kakšen pogled na svet so imeli kako so se vojsko- vali, ustvarjali države, kaj so na po- lju znanosti odkrivali, kako so razgo- netiii tajne prirode itd itd. Brez knjige si danes delovnega človeka snloh ne moremo predstavljati. V naši novi družbeni skupnosti, ko mora vsak po- edinec đoprin?.iatI k skupnim cilj«ni svoj poln delež, »i nc moremo misliti, da delavec, kmet, obrtnik ne bi segal po kniigi. ki mu pomaga pri izboljšan I u strokovnega dela, ne moremo si misliti niti matere pri ogniiSčn In kot vzgo- jiteljic« svojih otrok, da ne bi iskala pomoči v kr.j.tgah. Prav posebno si ne moremo misliti mladine, da se ne bi s pomočjo dobre knjige oblikovala In si osvajaJa razna področja znanosti ter 89 tako usposabl.iala za življenje. Naša ptn.jska Studijska knjižnica Je bila ustano\'ljena 11. avgusta 1949 In je pravzaprav šele v razvoju In se ^еГе urela. Knjižnica ima okrog SO.OOO In- ventarnih številk. V letu 19.50 ,fe bilo 269 lzposojeval<»ev, ki so sì izposodili 899 knjig. Knjižnico je obiskalo: 2 de- lavca. 2 kmeta 12 nameščencev, 8 pro- fesorjev. 5 učiteljev, ¡> študentov. 3 di- jaki. 1 literat, 4 inženir«. 3 odvetniki 2 arhitekta 7 arheologov. 1 konzerva- tor, 1 gled režiser, ."î nnokojencev in 7 zasebnikov. To je vsekakor majhno število. Je pa za začetek vendar raz- veseljivo, če pomislimo, da Studijska knjižnica še ni игејегч in še nima svo- je čitalnice, k? bi nndila čitateljem po- trebne pogoje za delo. S tem prispevkom bi hoteli opozo- riti, da imamo v Ptuju na Dominikan- skem trgu št. 1 (vhod na dvoriiču) po- membno ustanovo, ki je namenjena de- lovnemu človeku za večanje njegove življenjske sposobnosti. 5. T. IzobraŽevanje v Vîtoroarcîh Vsakdo bi rekel, da eo Slovenske go- rice kulturno nekoliko zaostale. Res moramo nekoliko pritrditi. Mnogo pa je k temu pripomogel tudi okupator, ki je uči] sovražiti slovensko besedo in slovenski živel j na splošno. Tako je iz dobe okupacije pri nae ostalo tudi nekaj mlajših ljudi, ki ne znajo prav citati in pisati. Da to odpra- vimo, emo organizirali dva nadaljevalna tečaja, kjer bodo tečajnild spoznali In pridobili tisto, kar so takrat zamudili. Učiteljski kolektiv je sklenil nuditi tem tečajnikom vso pomoč In si tudi prizadeva, da vključi v tečaj sleher- nega, ki ne zna prav čitati in pisati iVIladinke iz celega KLO Vitomarci in KI.O Slavšina pa bodo ie tedensko po enliirat posečale tečaj za mlade go- spodinje. Imele bodo praktičen in teo- retičen pouk. Ker je oblika in snov podajanja v tečaiih prilagojena potrebi kraja, se je za tečaj prijavilo kar lepo število ljudi Zlasti ee je pri tem Izkazala mladina S parolo »prosvetiti ljudske množice« smo pričeli z delom Cc Škodovala zdravfu doje??čkov Po 2500 din denarne kazni bosta pla- čala Ranfl Marija iz Borove št. 9 in Zagoršek Martin iz Borove št. 11, ker sta prilivala mleku za prehrano otrok v mestih in industrijskih centrih ekup- no 57 odstotkov vode (P^nfl 35 odstot- kov, Zagoršek 22 odstotkov). Sanitarna inspekcija jima je prišla na sled. Pred eodišrem v P^mùi sta se prav naivno izgovarjala Ranflova Je obdol- žila svoje otroke, da eo mleku prilivali vodo, Zagoršek pa ženo. Od ljudskih škodljivcev je težko pri- čakovati, da bi se na podlagi prepri- čevanja odvadili škodovanja v ljudski preskrbi zato jih je treba z vsemi sred- stvi prisiljevatl h koristnemu delu. Matere d "- pičkov k- so odvisni od mleka iz mlekarn, ne vidijo v gornji kazni zadoščenja za škodo, ki jo mo- rajo trpeti na zdravju njihovi otroci Pz Za dvig iske nrcdukcije Ing. Egon Zoreč Veliko zadružnikov in kmetov že ve, da je nridelek na njivah, na ka- terih so bili izvršeni vsi agrotehniški ukrepi, večji kot na onih, na katerih ti niso bili izvršeni. Zadružnikom in kmetom, ki si slede Rornieea še niso prav na iasnem, prinašamo nekaj vzpodbud v premislek. Gotovo bo to enemu ali drugemu prišlo prav, ter se bo tega v nraksi poslužil ter se prepričal o koristnosti. Osnovni ai^rotehniški ukrepi, ki so v sedaniem z'mskem času izvedljivi v kmetijskih delovnih zadrugah prav tako kot pri kmetovalcih, so: globoko oranje, gnoienie s hlevskim gnoiem, apnenie in zadrževanje snega. Poleg tcfra ie važno še kolobarfenje. Kolnbarjenie je ukrep izredne vaz- "9sti, ker načrtno usmeria izkorišca- zemlje. Poskusi, ki so bili izve- aeni v ZSSR. so pokazali, da so se po pravilnem kolobarjenju dvignili hekt- f/si^' donosi visoko nad prejšnje, uvedba pravilnega kolobarjenja za- hteva seveda celo vrsto predhodnih " zanesljivih predpriprav se Dodo lasno tudi prî kolobarjenju pokazale napake. Pri uvedbi je treba poznati tip zemlje, podnebne razmere, smer proizvodnje itd. V kolikor za- drutre še ne morejo preiti ла popoln kolobar v katerem zavzemajo nai- mani četrtino orne zemlje metuljnice, lahko sedani! večinoma dvopoljni ko- lobar izboisamo s tem, da zasejemo večji oilstotek jemlie z lucerno, rde- čo deteljo, gras:co, grahom. To ie po- trebno ne samo zaradi povečanja pîodnosii in zboljšanja strukture zem- lje, temveč tudi zaradi povečanja krmske baze za živinorejo. Kak.šne prednosti nudi pravzaprav kolobarjenie v kmetiistvu? Vsi posevki ne črpajo iz zemlje istih snovi in v enakih količinah. Ena kultura rabi več hranilnih snovi, dru- ga manj. Če sejemo isto kulturo za- poredoma na is'i njivi, bo njiva po- stala revna Пс» snoveh, ki jih ta kul- tura največ črpa in bo pridelek že naslednje leto slabši. Posevke je tre- ba torej menjati, če hočemo zemljo načrtno izkoriščati. Različni posevki črpajo hrano iz različnih globin zemlie, kar je odvisno od dolžine korenin. Pšenica, rž, ječ- men, oves imajo plitve korenine, med- tem ko imajo koruza, sončnice, gra- šica, konoplia in druge dolge kore- nine.^ Vsi posevki niso enako odporni proti plevelom, prav tako kot ne upo- rabljajo istih kol'čin vlage. Različni posevki različno vplivaio na lastnosti zemlje. S pravilnim menjavanjem raz- nih posevkov in uporabo metulinic popravljamo in ohranjamo strukturo zemlje. Visoke pridelke pa daje samo strukturna zemlja. Globoko oranje Praksa zadnjih let kaže, da je glo- boko zimsko oranje zelo važen agro- tehnični ukrep, ker izboliša plodnost in lajša spomladansko obdelovanje. Na globoko preoranih njivah se lep- še razvijalo vs' posevki, posebno pa še industriiske rastline. Globoko pre- orana zemlja boljše vpija in shranju- je vlago. Boljši pristop zraka pospe- šuje delovanje mikroorganizmov, ki pripravljajo rastlinsko hrano. Z glo- bokim oraniem odstranjujemo s polja plevel, škodliivce in rastlmske bo- lezni, pospešujemo razpadanje str- niščnih ostankov in hlevskega gnoja ter ustvarjanie drobnogrudičaste strukture ornice, kar je vse predpo- goj visokih donosov. Ob sedaniem ugodnem zimskem vremenu je treba izrabiti vsak prime- ren dan in vso delovno silo za glo- boko oranje. Orati smemo tudi vlaž- no zemljo, ker bo voda z zmrzova- njem razdrobila zlepljene grudice zemlje in s tem olaišala spomladan- ska setvena dela. Globoko oranje je odvisno od debeline pla.sti ornice, pa tudi od množine hlevskega gnoja, ki ga zaoravamo. Pri 30—40 vozovih gnoja na ha, ali če orjemo po lucer- ni. rdeči detelji, grašici ali grahu, lahko poglobimo oranje za 3 do 4 cm. V jeseni ali pozimi globoko preorane njive ni treba orati spomladi ter za- dostuje, če jo prebranamo in kultivi- ramo. Le če se zemlia močno zbije, jo orjemo tudi spomladi. V veliki meri nam omogoča tudi pravočasno oprav- Ijanje spomladanskih del. Gnojenje s hlevskim gnojem Poleg pravilnega obdelovanja je za povečanje plodnosti velike važno- sti gnoienie. Hlevski gnoj je naibolj- še gnojno ter ustvarja tudi struktur- nost zemlie. S tem ni rečeno, da ni potrebna uporaba umetnih gnojil. Ta so le dodatna gnojila — samo za hrano rastlinam. Hlevski gnoj pa bo- gati zemljo s humusom in bakterija- mi, s čemer se zem'ia napravlia rah- la, rodovitna. Površine, ki več let niso bile pognojene in na katerih niso rastle metuljnice, ne morejo dobro roditi. Gnoj se pa lahko tudi pokvari^ če z niim nepravilno ravnamo. Nanj je treba paziti ne samo v gnojišču, temveč tudi po tem, ko ga navozimo na niivo. Gnoia ne smemo spravljati na niivo nikdar spomladi, temveč le v jeseni ali po zimi. Spomladansko in poletno toplo vreme pospešuje pro- ces razkroja in veča izgubo hranil- nih snovi. Gnoi ne sme na njivi osta- ti v kupčkih ali razmetan niti en dan, ker je v zraku in v gnoiu samem mnogo bakterii, ki ga razkrajajo in tako zmanjšujejo njegovo vrednost. Ko je gnoj na poliu, ga je treba ena- komerno razmetali in še isti dan za- orati. če ga zaradi snega ali morda zaradi zmrzovania zemlje ni možno takoj zaorati, o^a zložimo v večii kup na primernem mestu niive. Pri zlaga- nju ga ie treba dobro natlačiti ter pokriti z 20—30 cm debelo plastjo zemlje. Treba je še urediti odtok de- ževnice. Ko nastopi ugodno vreme, je treba seveda ta gnoi raztresti in ta- koj zaorati. Od zaoravanja gnoja do setve mora preteči vsaj en mesec, S hlevskim gnoiem gnoiimo vsem po- sevkom, predvsem pa okopavinam: koruzi, sladkorni in krmski pesi, krompin'u itd., ker ga le-te naibolje izkoristijo. Apnenje Mnoge kmetijske delovne zadruge imajo prav tako kot mnogi kmetje slabo strukturo zemljišč. V okraju imamo površine, ki se jih zaradi sla- bih donosov z vidika dobičkanosno- .«ti ne splača obdelovati. Ta'-? zemlji- šča imenujemo »kisla«, ker jim manj- ka apnenec, ali pa ga imajo veliko premalo. Na takih zemljiščih poveča- mo plodnost s posipaniem naravne- ga apnenca. Apnimo lahko vselei med letom, če je le njiva prazna. Najpri- mernejši čas je zima. Poskusi so po- kazali, da apnenje dvigne pridelke za 30 odst. Zadrževanje snega Tudi ta agrotehniški ukrep je zelo važen, čeprav se v praks- še toliko ne uporabila. Važen ie zaradi tega, ker s tem pripravimo obdelovalni površi- ni več vlage, ki ima Še to prednost, da le polagoma pronica v zemljo. Po- letne padavine namreč zemlji še zda- leka ne zadostuiejo. Naipraktičnejši način zadrževanja snesa je postavljanje pregrad, ki so približno po 1 m visoke. Postavljamo jih v vrstah, ki so oddaliene druga od druge približno 20 m, pravokotno na smer vetrov in padavin. Pozama jih večkrat prestavimo, da dosežemo enakomerno debelo plast snega na njivi. lih ie zelo lahko napraviti s po- močio nekaj kolov ter stebli, sončnic, protîem, vejami itd. Polia v ptuiskem okraiu v veliki meri kažeio. da se na njih še ne upo- rabljajo našteti agrotehnični ukrepi. K uvajanju teh ukrepov pa je že pri- stopila kmetiiska delovna zadruga Sobetinci ter ie v tem že v preteklem letu dosegla lepe uspehe. Pridelek krompiria v tei zadrugi je bil zelo lep, pa tudi žitarice in ostale k"lture so pokazale dobre rezultate. Nuino ie, da se tudi ostale zadruge odloči- jo za uvajanie navedenih ukrepov ta- ko kot kmetovalci, ker bodo le s tem načinom obdelovanja zemlie laže do- segli dvisr do^^osov, torej dvig kme- tijske proizvodnje. Samoprispevek za zadružni dom Da ne bi temelji zadružnega doma v Sloveni! vasi dalje propadali in da bi dobil KLO kor.cno svoie pisarniške prostore, KZ pa trgovino in šolo- obvezni otroc' 2 razreda šole za zim- ski čas. 'e KLO predlagal koncem de- cembra 195ÌÌ. da bi s pomočjo samo- prispevka dosegli vsoto 250.000 din, ki bi io KLO pnr.peval za nadaljeva- nje graditve zadružnega doma. Kre- dit 750.000 din naj bi po tem pred- logu najela KZ proti dolgoročnemu brezobrestnemu odplačevaniu. Samo- prisnevek bi znašal 150—165 din na ha gospodarske površine. Prav tako ie bil sprejet predlog, nai bi se sestavil krajevni iniciativni odbor za elektrifikacijo vasi, ki bi na tvorili A^nzek losip, Drevenšek An- drei. škofič Ivo, Jerenko Jakob, Brod- njak Aloiz, Suholc Franc, Pal Rado in še ' 1 mož iz okoliških vasi. Po širši debati o obeh predlogih sta bila končno oba spreieta. Pri niunem uresničevaniii si ni mogoče zamisliti pasivnosti odborov OF, ki lahko s po- močio olaišaio delo, ki bo v splošno družbeno korist v Slovenii vasi. Delo v z ezi s temi sklepi bi lahko odbori C pr'kazovali v šestmeseč- nem tekmovanju. Zbor volivcev bo nedvomno podprl oba predloga KLO, sai predstavila niuna ur.:sntčitev neodložljivo nuj- nost. K, S prevedbo de!avcev v nove nczTvr^ smo l-ončali Okrog 3.500 delavcev je v ptujskem okraju prevedenih na nove nazive. Pre- vedbeni postopek je bil večinoma kon- čan že do 15, decembra preteklega leta, v kolikor ni zastal zaradi vloženih pri- tožb. Najhitrejše in najdoslednejše pri pre- vajanju delavcev so bile uprava tovar- ne glinice in aluminija v Strnišču, to- varna volnenih izdelkov v Majšperku, tovarne etrojil v Majšperku, »Gradiš« Strnišče, Mehanična tkalnica Ptuj, Dr- žavno posestvo Domava, državna po- sestva Zavrč, Podlehnik, Ormož, Okraj- no gradbeno podjetje Ptuj, »Perutnina« Ptuj, Republiška kobilama Tumišče, Gozdna manipulacija Ptuj in LIP-obrat Ptuj. Na lepo obliko odločb so gledali pri ptujski opekarni, Volnenki in Stro- jilki v Majšperku ter v tovarni glinice in aluminija v Strnišču. Pravočasno pa niso končali prevedbe pri »Vino-Sadje-» v Ptuju, kjer niti ravnatelj niti ostali uslužbenci niso prevedbenemu postop- ku priznali potrebne resnosti. Okrajna prevedbena komisija je iz- vršila prevedbo v 23 podjetjih, poma- gala pa je tudi komisijam, ki so delale v ostalih podietjih. Z veliko požrtvovalnostjo je delal v okrajni komisiji njen predsednik Donaj Franc, zaopta-iali pa niso niti člani ko- misij v podjetju. Zoper nenravilne grupacije se je pri- tožilo 58 delavcev. Od teh ie bilo na II. stopnji ugodenih 37 pritožb. S tem je več tisoč delavcev v okraju živ dokaz socialistične zakonodaje, ki priznava delovnim ljudem nazive, ki so jih tekom dolgih delovnih let tudi za- služili. Novoletna i^ar*^'* •'o jih ze!o rr7vescina Otroci iz Gregorčičevega terena v Ptuju ne morejo pozabiti letošnjih daril in prireditve pod Novoletno jelko. 200 igrač, razne sladkarije in lepo priredi- tev so jim pripravile požrtvovalne čla- nice ÀF2 tov. Vučakova. Slačekova, ?.ižekova, Kaučičeva, Hribernikova, Sprahova, Brunčičeva in druge ob po- moči sočlanic AFZ in orkestra SKUD Jože Lacko. Sprejemamo v objavo Miij miA%ï Ali sie že videli Finžjarjevo àiarao Ptujsko okrajno gledališče Je posta- vilo na oder po dveh komedijah sedaj Finžgarjevo ljudsko dramo »Razvalina življenja». Premiera iste Je bila dne 22. decembra, prva repriza pa dne 26, decembra. Bilo je pač potrebno, da je se- daj komedijam sledila drama in to tako ret.no delo, kot je Finžgarjeva »Razvali- na življenja«. Zelo me je zanimalo, ka- ko bo ptujsko gledališče to zelo igrano ljudsko dramo uprizorilo, kajti do sedaj sem gledal to delo že štirinajstkrat na zelo različnih odrih, tako poklicnih, kot tudi po večini diletantskih. Priznati moram, da «em povsod doživel ponol- noma različne uprizoritve. Zaradi tega me je ptujska uprizoritev še posebej za- n'mala, saj spremii.im delo ptujske?;a gledališča z veseljem in zanimanjem vsa povojna leta. Drama sama je tako občeljudsko delo in tako znana, da njene vsebine ni opisovati. Mislim pa in eem prepričan, da je to mišljenje vseh poznavalcev dramatike, da je Finžgarjeva »Razvalina življenja« ena izmed najbolj dosledno dramatično grajenih ljudskih sloven- skih iger. Je izredno naravna, resnična, glokoba in zato tudi v pravem pomenu besede ljudska. Predaleč bi šel. če bi tu na\ajal dramaturško razčlenitev, ven- dar moram posebej poudariti, da je to grama, grajena po vseh dramaturških pravilih in zato še posebej za vsako gledališče, ki jo uprizori, še posebej za- htevna. Ker sem gledal tako premiero in prvo ponovitev, bom navedel sledeča svoja opažanja: Zganjarja Urha je oblikoval tov. V i - č ñ r, ki nas to pot ni popolnoma zado- voljil, Pogrešali smo pri njem lokavega skopuha, ki bi rad pridobil za sebe ozir. za svojo hčer čim več premoženja. Po- dani lik je bil vse premalo doživet, v maski medel in ni mogel zagrabiti. Vča- sih se je sicer Ui-hu približal, vendar Je takoj nato zopet zaplaval čisto drugam in se izgubil v nepotrebnem vzdihova- nju. Prišel sem do zaključka, da tov. V'čarju mnogo bolj leže komične vloge, pri katerih je imel več uspeha. Paziti mera tudi na dosledno znanje vloge. — Tov. Koroščeva je Igrala Lenčko. Pri njej se je opazil trud, podati Urhovo hčerko iskreno in ji je to tudi mestoma uspelo. Vendar ni bilo tistega globo- kega duševnega doživljanja. Tov. mora paziti tudi na izgovarjavo in lepoto je- zika, v scenah s Ferjanom (objemi) je z njim vred nenaravna. Nujno potrebno ji bo še mnogo iskanja v tej vlogi. — Rejenko Tono je podala tov. Modri- n j a k o v a. Takoj bi omenil, da ni od- govarjala po postavi, saj mora biti Tena močna, kmečka »deklina«, ki mora biti kontrast Lenčke. Tudi ona je bila v igri premalo doživeta, tako, da ni razvidno, da je ona še najbolj moralna pojava v celotni drami. Zdi se mi. da je tovarišica za to vlogo premlada, ven- dar kaže napredek, seveda ji bo še po- trebno mnogo temeljitega študija. — Iz- med vseh podanih likov nam pa bo ostal nepozaben lik Martina, ki ga je igral tov. G u n ž e r. Resnici na ljubo moram priznati, da takega Martina že dolgo nisem videl, mogoče samo enkrat, čeprav sem gledal dramo že štirinajst- krat, Tega zdravega, marljivega, a ne- odločnega kmeta je podal tov. Gunžer tako prepričevalno (posebej v II. deja- nju), da se je njegov lik dvignil nad ostale. Mestoma strasten, nato zopet mehek in malcdušen, to je pravi lik Myrtina. In v tem je »ntujski Martin« zelo uspel. Tudi v maski, posebej pa še v mimiki je bil doživet in prepričeva- len. Ker pozorno zasledujem že skozi več let igro tov. Gunžeria, trdim, da ^е on posebno močan v globokih, duševnih vlogah, čeprav mu tudi komične zelo lože Naj omenim samo zelo dobro po- dar,e (Podkoljosin, Matija Berden, Da- vorin Proka Puri in sedaj še Martin). Tovariš se je razvil na.glo v najboljšega Jn rutiniranega igralca ptujskega odra in bi mu po mojem mnenju bilo nujno potrebno dati priliko, nekaj časa igrati na večjem odrai (Maribor), kar bi bilo ie v njegovo in ptujskega gledališča večjo korist. Za podano vlogo Martina mu moram eamo čestitati,, saj smo ga bili veseli vsi. ki smo to vlogo videli v njegovi ustvaritvi, — Ferjana je igral pr' obeh predstavah tov, M i 1 k o v i Č ki je kot pojava simpatičen, v igri pa ni pokazal vsega, kar mu vloga daje. Prepričevalen ni bil dovolj zato, ker hi naznačil gospodarsko propalega lahko- miselneža. Vendar ee je videlo, da se Je skušal čim bolj vživeti. V i,2ri z Lenčko je bil v gotovih prizorih zelo naraven, kakor je že zgoraj omenjeno, premalo slišen in ni bil dovclj dorasel nasprot- niku Martinu. — Kmeta Sirka je dobro podal tov. S u g m a n. Ker je to komič- na figura v drami, je tov. uspelo prika- zni' zapravljivega in nüanega voznika dnvolj prepričevalno. Motila js ponekod prevelika hrupnost in pa «nezgoda« v prvem dejan.iu (premieraV kir pa se- veda ni njegova krivda. Potrebno bi bilo pač več pazljivocti pri rekvizitih (klon). Staro potovko Mico je skušala čim hol j nazorno podati tov. D o 1 i n a r j e- V a kar ji pa ni uspelo. Prvič predvsem zaradi svoje zunanjosti (prebogata oble- ka za tako skorajda beračico), dructlč pa, ker ni prikazala vaške klepetulje, ki s svoMmi zvezami pomaea uničevati Iy^nčko. Tudi v maski Je bila slaba. Režija tov- Cegnarjani UDOŠteval. ni treba posebej poudarjati. Upam, da bodo prihodnje predstave še boljše. — Sceno je nanra- vi\ tov, Sprager in je bila za ptuj- fke razmere pač »dobra«. Motil je zelo eîsb horizont v nrvem dejanju, prav fKisebej pa še slabo ravnanje z že itak sTabim svetlobnim parkom (mračenje). Scena drugega ozir. tretjega deianja se m' le rdi malo preborna za tako boga- lepa kmeta, kot je Martin, Drugače pa je bila kolikor toliko primerna za po- dano igro. Takih predstav si še želimo! M. S. V Sîav?în! ni !аћко predsedovali Ljudstvo iz Slavšine v Slovenskih goricah je pri preišnjih volitvah v KLO izvoli'o m predsednika Z a m u- d o v prepričanju, da bo dosledno ščit'l interese socialističnega gospo- darstva în onemogočal škodo vsled špekulacij. Sčasoma se je izkazalo, da predsednik Zamuda ni ostal na strani delovnih liudi. Malim kmetom je odmerial enako težka gospodar- ska bremena kot sredniim in večjim. Slednje je dosledno zagovarjal, da ne morejo zadostiti svojim obveznostim. Kot oni je tudi sam začel. Kupil je govedo, ki ga ni prijavil, temveč ga je zaklal, meso pa prodajal na pro- stem trgu. Njegovo škodljivo in špekulantsko delo ni moglo ostati prikrito. Pred- sedniško mesto je moral zapustiti. Zaradi špekulaciie se je zagovarjal pred sodiščem v Ptuju, ki ga je ob- sodilo na primerno kazen. Cc. Stran 4 TUJSKI TEDNIK« Ptuj, 12, januarja 1951 hû'^ asta^^ fned наш... Dne 8. januarja 1951 sem se zaradi odmere davka za lonetijska gospodar- stva za leto 1950 podal na KLO Le- vajnci Med potjo sem se ustavil ob 8. uri na KLO Pacinje, da se prepri čam. kako dela davčna komisija. Pi- sarna KLO je bila zaprta Tudi na KLO Levajnci ni bilo nikogar. Predsednik je bil v Desterniku na konferenci, eviden- tičarka pa na sestanku v Ptuju. Komi- sija ni delala. Obračunski listi so v uradu, ki je bil zaprt Zaradi tega sem Se vrnil na KLO Pacinje, da bi se uveril. kako tam poteka delo Zopet sem našel zaprta vrata, čeravno je bila ura že 11.15 Na vratih KLO je bil aalepljen razglas sledeče vsebine •>Usiužbenci KLO so zaradi preobreme- njenosti 7. delom na KLO Ppcinje v le- tu 1951 odšli na dopust. Kdor želi do- biti kaka pojasnila, naj se obme na predsednika«. Ta razglas sem razumel kot norčevanje ljudstva, ker je KLO ta^no zaprt. Podal sem se nato k enemu izmed 7aščanov, da poizvem. kako je s ko- misijo. Zvedel sem. da z delom še sploh niso začeli. Za to se ne briga niti pred- sednik niti tajnik, čeravno sta oba čla- na komisije. Niti se nista ozirala na nasvet, ki ga jima je dal ob drugem ;bisku na KLO dne 21 decembra 1950 Evidentičar bi jima naj pomagal pri vnašanju podatkov iz gospodarskih li- stov. Tudi to delo še ni začeto Po izjavi sovaščanov sta bila člana komi- sije tov. Slatič Alojz in Repič Janez istega dne zjutraj 3 krat na KLO pa č. d^lom še vseeno nista začela. Ob 11,45 sem se ponovno vrnil "na KLO in našel v pisarni tajnika. Po- vprašal sem ga. kako je z delom davčne komisije, pa mi je zatrjeval, da delajo Prosil sem ga, naj mi pokaže obračun- ske liste. Mož se je branil. S tajnikom nisem mogel ničesar opraviti. Zatrjeval mi je, da bo sicer gledal, da bodo isti dan delali skozi vso noč, vendar mu ni bilo mogoče verieti. to tem manj, ker je bil v »rožcah«. Navzoče stranke so se mu posmehovale, ko je govoril. Ne- rodno jih je odpravljal zlasti pri vpra- šani« odkupa Zahtevale so pojasnila zaradi odkupnih zaostankov pa jim ni mogel dati odgovora Nerodno se je iz- makni in nekaj jecljal Med potom v Kicar sem srečal ev<- dentičaria, ki mi je opisal razmere na KLO. Tajnik je bil namreč danes prvič po božičnih praznikih v pisarni, dočim se predsednik po praznikih vobče ni pokazal. Prosim, naj to res estañe med nami. sicer bi se prizadeti možakarji preveč razburjali — špekulanti pa veselili v upaniu. da se -bodo pri davčnih bre- menih dogajale nove krivice v njihovi) korist. Sr Zadružna starim in Za novoletno obdaritev starih in one- moglih iz Ptuja je prispevala Potro- šniška zadruga Ptuj 150.000 dinarjev k 44.484 dinarjem ki so jih zbrali člani OF iz mestnega področja. Mestno socialno skrbstvo je izročilo Potrošniški zadrugi okvirjeno umetni- ško i.-^delano zahvalno pismo. Obdarjenih je bilo iz gornjih sredstev 165 varovancev socialnega skrbstva. Gj. V MÎ2d?!?i je b:1o zelo pr'fetno v Mladiki se je 883 šoloobveznih otrok veselilo pod Novoletno jelko. Po- goščeni so bili s kakaom in žemdjami Potico, kekse in bonbone so nesli s seboj. Nadvse jih je zabavala »Lena Urška" v lutkovnem gledališču, v okrajnem »ledališču pa »Miklavžkove vragolije« ' Hvaležni staršem učiteljem in ljud- ski oblasti za lepo praznovanje Novega leta se otroci sedaj zopet pridno ucijo Jo- B e o fi r a d Zavarovanje prog pred snežn;m'i zameti in vzdrževanje lolfomo- tiv v uporabnem stanju — to sta dve iilavni nalogi, ki jima naše žekznice po- svečajo po'sebno pozornost nohtni Na železniških progah po vsej državi so postavljeni ob tiru stalni snegobrani, za očiščenje snega so pr-pravlitne v ztdost- nem številu lopate, plu^i in druge pri- prave, organiziVane so bri