Cena VSO din 0 Delati je treba in iti. Kdor omahuje ni za življenje. Miško Kranjec, Os življenja* Ur.dniitvo in uprava: Maribor, Kopallika ul. t - Tal. 2S-<7 • Izhaja vtako soboto Volja latno M din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za Inozemstvo letno SO din Rokopisi se ne vračajo - Polt. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku V zagovor prave demokracije Po vojni je bila ustanovljena v Ženevi Zveza narodov, ki je imela edina pravico izpremeniti ali popraviti določbe versajskega miru. Takrat je Wilson izjavil: »Av-stro-ogrske ni več. Edina pametna in spre jemljiva politika je ta, da se iz ljudstev stare monarhije ustvarijo prijateljski narodi, ki bodo s polno pravico stopili v novo mednarodno organizacijo« — v Zvezo narodov. Danes po Monakovem, ko triumfirajo oni, zaradi katerih je prišlo tedaj do »krivičnega« versajskega miru, Je dobro, da se spomnimo malo nazaj, zakaj m kako je prišlo do tega, tudi po našem časopisju toliko klevetanega in smešene-ga versajskega miru. Leta 1914. je Avstro-Ogrska napadla malo Srbijo in jo dobesedno pregazila; istočasno je Nemčija, ne oziraje se na garantirano nevtralnost, vpadla v Belgijo. Zakaj? Nemški junkerski imperializem je potreboval prostor za razmah, potreboval Je surovin. Preko Balkana si je hotel ustvariti okno v široki svet (»Drang nach Osten«), \ , 'iVaii ie Ju tuli v avstro* •i i <’ 4 ?« !K aeuMi 'm ftniuHi »alnuiait slvveu «, j! A zMJhi 1,.h4 11 IJU.1 lMUl H Od h I MMini Ji »JU. liaAt« [*«i jt a»dw bU, *ii*udim »atlio Silij* kt Uri ’ i , iji i-oij 4 lajRjg it ,1 | alA 1/, 5* pispri?*i, 4i tl s!%■•.! ID'it Iti ut', k ji ■ ah.t ti,d p ,m> ** lij. ti ir k »»mm tvojim ft bi A IAe trn| tAJu wvi.n'll! piti-iizip* ;> j»£ A 1* n'\ i %' kRii miitr/ja.1, dl .« i s«: la i f %a;j A \ i t \j 'l«’:VTnii (t 1-f»k j n fie-'ji* i. Alačjfijg'’ 1j ne:** 'ijivoaJ 1» firv • illtt it k niti % -jftiin 'ALri.iTtJč. tVrVVil. «> iitiiA**« li" <* St A p ilpl j jh si j\ iT*rW» \ HiV i a t s tsl Vif gt Nemčiia in Avstrija sta bili poraženi in z njima absolutizem,^ ki je mislil, da sme gospodarsko izkoriščati slabše in jih narodnostno tlačiti. Prav zaradi zmage demokratičnih sil uad absolutističnimi je bila ustanovljena Jugoslavija, v kateri je prišel tudi del Slovencev do svobode. be preden je prišlo do »sramotnega versajskega miru«, sta se Nemčija in Avstro-Ogrska "štiri dolga leta vojskovali na tuji zemlji. Ko sta bili poraženi, niso vojske zmagovalcev zasedle njihovih meja, am-Pak so posebne komisije proučevale osem mesecev sporno ozemlje, preden so pre-; dale načrte osrednjemu odboru. Po osredjem odboru so odločali o razmejitvi zunanji ministri, za njimi ministrski predsedniki in končno Chemenceau, WHson, -'°yd George in Orlando, četudi so se "emci takrat pritoževali nad gotovimi zamejitvami, o sudetskih Nemcih ni bilo Hikoli niti besede govora. Na splošno je Pfevladovalo mnenje, da so meje s češko nJene prirodne meje, da bi češka 7. odvzetjem Sudetov izgubila velik del industrije in sirovin in kar je najvažnejše, da Dl^ se z odvzetjem Sudetov odprla strateška vrata proti Pragi. Dvajset let po »sramotnem« versajskem miru je prišlo do monakovskega miru, za-!° da se Nemčiji popravi velika krivica. A k?'{o in zakaj je prišlo do tistega miru, P'se tudi naše časopisje le redko. Mi raje Prinašamo porazne statistike o »umirajoči« Zvezi narodov in znova porazne stati-st|ke, ki nam kažejo, kako postaja_ versafj-sk' mir samo še cunja papirja. Pišemo o Pr°Padu demokracije, ker jo vodijo sko-r"mpirani demokrati in kapitalisti — in nekaterim se zdi tako pisanje od sile do-Pozabljajo pač, da nam je nekoč c cmokracija prinesla tisti košček svobode m to prav tista, danes toliko osmešena ueniokracija, ki sta jo rodili ameriška in rancoska revolucija. Pljuvati na to demokracijo, se pravi, pljuvati na dvajset let naše svobode. . Obenem oa radi pozabljamo na opozici-lo v Angliji, Franciji in še kje, ki pri za-un ih dogodkih, ko se ie izpreniinjalo °\'čie F.vrope. ni prišla do besede. Mi uai torej znova pomagamo pljuvati na Premagance, kakor smo pljuvali leta 1914. Oanašn/a mladina ie na cesti Naša prva skrb ob 20 letnici lugoslaviie bodi: mladina Tokratno pošiljanje na ogled »po 5 zaporednih številk« botno prihodnjič ustavili tistim, ki se dotlej ne odzovejo. Prihodnji številki bomo priložili položnico, posameznike pa posebej obvestili, koliko naročnine še dolgujejo do konca leta. Uprava »EDINOST I«, Maribor, Kopališka ulica 6. »Današnja mladina misli samo na punt in druge neumnosti, a za vse drugo, posebno pa za resno delo, nima nobenega smisla.« To je stavek, ki ga izgovarjajo danes pedagogi, ravno tako obrtniki, ki vzgajajo obrtniški naraščaj, tako vsi oni, ki nastavljajo mladino v svojih podjetjih. Vsi ti so istega mnenja, vsi ti kritizirajo, vsem je današnja bodisi visokošolska ali delavska, srednješolska ali kmetska mladina premalo resna, prelahko gleda na svet in na življenje na njem. To vsi soglasno ugotavljajo, ali malokdo se pa vpraša, kaj je dovedlo to mladino do tega, da je taka, da je nezadovoljna. Ni treba bit! preveč bistroumen, niti ni potrebna mera visoke izobrazbe za spoznavanje onih korenin, od koder poganjajo vse te »napake« današnje mladine. Obratno, vsi jih točno poznajo, a jih nočejo poznati, nočejo jih priznati, ker jim to ne gre v — račun. Par slučajev naj navedem. Koliko pretrpi vajenec ali vajenka, ki tri leta zastonj dela! Kaj vse mora delati, to vemo vsi in to ves dan do poznih večernih ur. In ko končno pridejo tri leta, ko položi pomočniški izpit, tedaj ga mojster, kateremu je delal tri leta, ker bi ga moral sedaj plačevati, odslovi in postavi — na cesto. Brez mature ničesar ni. To je mnenje. Vdajo se mu starši in otroci, vsak po svoje trpi, da dobi končno maturitetno izpričevalo v roke. In potem? Srečen oni, ki do bi službo kakega pisarčka v kaki podeželski občini. Velika večina je — na cesti. Iz obupa gre študirat. Kdor je študiral s praznim želodcem, ta ve, kaj to pomeni. Muči se najmanj štiri leta, plačuje vi- soke takse za izpite, diplomo in slično. Izposodi si denar za vložitev prošnje za državno službo, na katero jih čaka že tristo pred njim. Med tem časom pa je že — na cesti. Zakaj nisem trgovske šole obiskoval, vzdihuje marsikdo. Nič ne vzdihuj. Danes je v modi »brezplačna poskušna doba«, ko jo po par mesecih prestaneš, si spet — na cesti. Joj, kako pretiravamo. Ne, prav nič ne pretiravamo, še premalo poudarjamo vse krivice, ki jih mlad človek dan na dan mora doživljati in — molčati. In kaj je rezultat tega, da vsi gonijo mladino na cesto? Na cesti je, pogosto brez doma, brez tople hrane po več dni, nezadovoljna, upravičeno se ji upira ta način zlorabe ,a pomagati si ne more. In kaj naj počne ta že v svojih prvih korakih resničnega življenja izkoriščena in potem na cesto postavljena mladina? Nezadovoljna je in pade v roke onim, ki jim je voda na njihov mlin. In ko pade govor o tem, takrat se dvignejo oni, ki bi se morali udariti po prsih in reči »mea culpa«, dvigajo svareče svoj prst in če to ne doseže za-željenega uspeha, tedaj se razhudijo nad predrznostjo teh mladih in kar se življen-skih izkušenj tiče »zelenih ljudi«, ki še niso okusili življenja... Vsi ti so enaki, izjeme potrjujejo samo pravilo. Brez dogovora ravnajo vsi enako, a točno vedo, da jajce ne more proti kamnu. Torej: mirno naprej na isti način. To so dejstva pri nas, v celi Evropi, na celem svetu. Vsi in povsod vedo, kje je napaka, a nihče je ne zdravi pri koreniki. A mladina? Odgovor si daj vsak prizadeti sam! Eko. Mednarodni pomen Podkarpatske Rusije Pravimo, da z jelom raste tek! Tudi po ogromnih češkoslovaških odstopih Madžari še niso zadovoljni, čeprav so dobili več, kakor jim je pripadalo. Toda vendar se bodo pomirili. Zato so Poljaki tako nezadovoljni še po krvavi operaciji Podkarpatske Rusije, ki je izgubila svoja največja mesta Užhorod in Mukačevo. čudno je, da je njihova nezadovoljnost z dunajsko razsodbo tako altruistična, da hočejo, da bi vsa Podkarpatska Rusija pripadala Madžarski. To zahtevo utemeljuje Madžarska s tem, da bi se obe državi stikali. Pred ostalim svetom pa govori o tem, da bi se s tem postavil še trdnejši jez proti komunizmu, kot je sedaj poljsko-rumunski. V resnici so zato drugačni razlogi. Poljaki upajo* da bo Madžarska dokaj pridna straža proti morebitni ukrajinski vstaji, ker ne dovoljuje, da bi se v Podkarpatski Rusiji razvijalo gibanje — za avtonomijo Ukrajine —, ki bi se seveda širilo tudi na Poljskem. Teh pet, šest morda celo osem milijonov Ukrajincev je za Poljsko isto, kot je bilo sudetsko ozemlje za češkoslovaško, kajti 7 do 8 milijonov od 34 milijonov drugega prebivalstva Poljske je dobra petina, za njo pa vendar stoji ogromni prostor ruske Ukrajine s približno 36 milijonov duš. In prav s temi računajo Nemci v bodočnosti. Poljsko-madžarskini željam nasprotujejo vse druge države, ker je češkoslovaško vprašanje zaključeno. ČSR ima živ interes, da si ohrani Podkarpatsko Rusijo, ki je sicer že nekoliko okrnjena, ker predstavlja vez — žal morajo komunikacijo šele zgraditi — z Rumunijo. Slatinski rudniki so ČSR edini dobavljali sol. Razen oglja, za katerega morajo plačati skoro eno milijardo, bi bili prisiljeni še na dovoz iz inozemstva. Bili bi drugače prihranjeni znatni prispevki za potrebo zemlje, kot o tem pričajo palače v Užho-rodu, kateri je z državno pomočjo dobil lice velemesta, ali mnoga lepa šolska noslopja po raznih mestih Podkarpatske Rusije. Teh 20 let češkoslovaškega izboljšanja se bo v zgodovinskih dneh te zemlje med ostalimi fazami gotovo odliko-, valo. Toda za usodo Podkarpatske Rusije Ali naj pomagamo iskati »krivce« za ver-| ropi že toliko pozabilo, da se lahko začne sajski mir s tistimi, ki so ta versajski mir nova vojna. O, saj bo še znova enkrat sami izzvali. Samo n}hu\/n. Iz naše države se izvozi veliko žita, naš držav]j"an pa marsikedaj nima, da bf.V kupil moke. To pa le zato, ker ima prekupčevalec take pravice in ker nas velekapitalist tako izkorišča.. Pridelovalec žita pa mora v hudi stiski ža denar dati blago za vsako.ceno. Dobro bi bilo, če b; oblast pogledala tem kapitalistom nekoliko na prste in določila, cene ter s, tem pomagala pridelovalcu, pil tudi kupcu. Z razmerami, kakršne so sediij, ne moremo biti zadovoljni, gledati moramo, da se izpremenijo in izboljšajo. Ne moremo in ne smemo biti le igračka v rokah nekaterih posameznikov, mi moramo zahtevati svoje pravice, mi se hočemo udejstvovati, mi hočemo delati in si s svojim delom pošteno služiti Svoj kruh. Mi nočemo milosti, mi hočemo samo to, kar nam gre. Naša kmečka slovenska mati ni rodila in vzgojila svojih otrok za-to, da so sedaj brez dela in jela, da živijo v pomanjkanju in da trpijo bolezni. Po naših cestah stopajo naši krepki slovenski fantje brez posla in poleg njih vidimo naše izrabljene starce, ki so brez pomoči. Ali ne bi mogle naše preskrbeti mladini zaslužek in starčkom spodobno zavetišče, da se iim ne bi bilo treba klatiti in po zimi zmrzovati na'cesti? Kmečki človek mora vso mladost garati, na stara leta ga pa nered-kokdaj pošljejo beračit, drugi pa, ki_ živijo od kmečkih žuljev, si lahko privoščijo, kar nam ubogim še na misel -ie pride. Kaj mislite, kdo je te ljudi tako obložil z denarjem, da lahko tako zapravljalo, če nc kmet in delavec? Proti tem ljudem raste_naša nevolia? To se mora enkrat ««<-=»■» urediti in izravnati. V to nam Bog pomagaj! Mihael Vršeč, Bizeljsko. $ Nova cesta je bila preteklo nedeljo otvorjena. Gre za zvezo z Marijo Snežno na Velki nad Muro. Cesta je poldrug kilometer dolga in se vzpenja na hrib v lahnih vijugah. Že prvi. dan je prišlo po njej na vrh polno avtomobilov. □ 35.000 Židov je bilo po vesteh londonskih listov aretiranih v zadnjih tednih v Nemčiji. Veliko število Židov pa je naredilo samomor. □ Bolgarija dobi na podlagi prijateljskega sporazuma dohod na Egejsko morje, je izjavil pred sobranjem ministrski predsednik Kjuseivanov. □ Madžarska vlada ni sprejela nobenega slovaškega uradnika v svojo službo. Zdi se, da so se veliki patrioti, ki niso hoteli ostati v Slovaški uračunali, ko so menili, da jih bo Madžarska za njih vztrajanje na mestu nagradila. □ Južna Afrika bi, po izjavah svojih vodilnih politikov, branila v slučaju potrebe vsako ped svojega ozemlja pred Nemci. 0 Oton Habsburški je dobival, tako poročajo nemški listi, 20.000 šilingov mesečno od Dolfussove vlade. :■> 'V * : v /; : Izmet Inoni, novi predsednik Turčije. □ Vlada Bele lmredyja je doživela pred parlamentom poraz, kakršnega še nobena vlada pred njim. Niti poslanci iz »osvobo jenih krajev« se zanj niso zavzeli, ampak so ostali nevtralni. Regent Horthy oštavke ni sprejel. | □ Poljska vlada je podala po izvršenih j volitvah ostavko, ki je pa predsednik re-j publike ni sprejel. □ češkoslovaška vlada je spravila na dnevni red vprašanje garancij za svoje meje, ki jih določa monakovski sporazum. □ Praški parlament je v soboto sprejel ustavni zakon o avtonomiji Slovaške in Podkarpatske Rusije. □ Knez Pavle, ki je potoval preko Švice, kjer jc obiskal kraljico Marijo, v Anglijo, je bil v Londonu sveCano sprejet. Listi so ga toplo pozdravili in prinesli o njem lepe članke. □ Belgijski kralj Leopold III. jc obiskal holandsko kraljico Viljemino. Na Dan-ketu, ki ga je priredila Viljemina njemu na čast je bilo izmenjanih nekaj prisrčnih zdravic o državljanskih svoboščinah, ki jih čuvata obe državi in pa o potrebi sodelovanja malih držav. _□ Egiptska kraljica Farida je rodila hčerko. Po vsem Egiptu vlada veliko veselje. □ V Italiji so se poleg druge industrije vrgli tudi na industrijo harmonik, ki se na veliko izvažajo. Dočim je znašal izvoz harmonik v letu 1933 »le« 10,914.000 lir, se je povzpel v letu 1937 na 53,160.000 lir, torej porast 42 milijonov v 4 letih. □ V nadomestnih volitvah, ki so se vršile zadnje tedne v angleški parlament je vlada hudo nazadovala. Največ pokornosti je vzbudila izvolitev Bernona Bart-letta, ki je znan kot oster nasprotnik sedanje angleške zunanjepolitične usmeritve. □ Vlada južno-ameriške republike Kolumbija je prekinila svoje diplomatske od-nošaje z Nemčijo ter odpoklicala svojega poslanika, ker še Nemčija ni hotela opravičiti radi žalitev, ki jih je moral pretrpeti njen poslanik od berlinske policije v času protižidovskih izgredov. □ Angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax sta obiskala Pariz. Vršili so se že važni razgovori o predstoječi francosko-nemški izjavi, o stališču obeh vlad do sočasnih mednarodnih vprašanj, posebno o Španiji in Daljnem Vzhodu ter o medsebojni pomoči pri oboroževanju in obrambi. □ V Franciji raste odpor proti zasilni«1 gospodarskim odredbam vedno bolj. 1re' nutno se je kriza francoske vlade *e tegadelj zavlekla, ker hočejo delavci počakati, da odidejo visoki romunski in angleški gostje iz države, potem pa bodo proglasili najprej enodnevno protestno stavko, če pa to ne bi pomagalo, pa generalno stavko, ki bi zajela več kakor P^t milijonov delavcev. Proti tem zasilnim odredbam so predvsem socialisti in Komunisti ter del radikalov. Bati se :C, da se vse to ne bo gladko izteklo. □ Državni tajnik High v Združenih državah je izjavil, da bi mogla Aljaska sprejeti velik del Židov iz Nemčije. □ Med Nemčijo in ČSR je bila • sklenjena opcijska-pogodba, ki bo dovoljevala več ali manj svobodno opredelitev Cehov in Nemcev na obeh straneh državne ■meje. □ Na pariški univerzi -so imeli veliki) •svečanost v čast izumiteljev^ radia, gospoda in gospe Curie. Navzoč je bil tudi-predsednik Lebrun, ki je poudaril, da bo. kakor je povedal že Pasteur, končno vendarle zmagala znanost in z njo mir. □ V Ameriki bodo izdelovali letala sedaj kar na veliko: 1000 »komadov« na mesec. Tudi to*je rekord! □ V svobodni državici Gdansk so uvedli nurnberške rasne zakone. Poljska vlada je storila potrebne korake, da zaščiti svoje državljane. 0 Norveška kraljica Maud je umrla po operaciji slepiča v Londonu. Bila ie 7G let stara.' □ Na poljski in madžarski meji proti Podkarpatski Rusiji se zbirajo toloe, W hočejo za vsako ceno izzvati nemire in odtrgati to ozemlje od ČSR. Podpi-a ji" budimpeštanski in varšavski radio, ki razširjata najčudovitejše vesti o razmerah v Podkarpatski Rusiji. □ Nemška vlada je razpisala notranje posojilo v višini poldruge milijarde mark. Odplačano bo v letih 1953.—1958. □ Angleško časopisje poroča o tem, da namerava Chamberlain po novem letu^od-potovati v Ameriko, da utrdi ameriško-angleško prijateljstvo ter s tem odtehta premoč Nemčije, ki jo je sam pomagal ustvariti. □ Združene države vodijo pod Rooseveltovim vodstvom politiko vseameriške skupnosti ter že izrivajo nemško trgovino iz južne Amerike. □ Čehi in Slovaki so se zedinili, da izvolijo predsednika vrhovnega upravnega sodišča dr. Emila Hacho za državnega predsednika. □ Angleški trgovinski minister Stanley je izjavil, da da Velika Britanija vsem državam trgovinske koncesije, samo Nemčiji nc. □ Obisk romunskega kralja Karola i«1 njegovega sina prestolonaslednika Mihaela v Londonu je bil povod za mnoge važne politične razgovore, ki so utrdili an-gleško-romunske gospodarske vezi. Londona sta odpotovala kraljevska gosta v Bruselj, od tam v Pariz, nazadnje pa v Berlin k Hitlerju. □ Kitajci so Kanton že popolnoma obkolili. Po nekaterih nepotrjenih vesteh Japonci Kantona, ki so ga tako poceni dobili, ne nameravajo več braniti. □ Tudi avstralska vlada priznava italijansko cesarstvo. □ Francoski veleposlanik v Rimu ic izročil kralju in cesarju Viktorju Emanuelu svoje poverilne listine in s tem je Fran cija priznala aneksijo Abesinijc. □ Slavni italijanski dirigent Arturo Toscanini, ki je znan tudi kot nasprotnik fašizma, bo zaprosil za ameriško državljanstvo. Francoski poslanik Coulondre v BerlinUi ki igra pri francosko-nemških dogovorili veliko vlogo. General Rudolf Maister Dr. Anton Dolar: Ko se je pred dvajsetimi leti usoda Maribora odločila... Ne bom obujal spomine na dogodke v pretekli noči pred dvajsetimi teti, zapisani so v zgodovini na častnem mestu. Ne bom govoril o kakšnem posebnem junaštvu takratnih borcev, storili smo samo svojo dolžnost in je edina zasluga morda v tem, da o pravem času in z navdušenjem in rako delo več izda. Tragično je, da vse mučenlško trpljenje našega naroda in vse sijajne zmage srbske in antantnih vojsk niso bile v stanu, da bi se Maribor s Podravjem in Pomurjem avtomatično otresel tisočletnega tujega gospodstva in se avtomatično s samim Podpisom ob zeleni mizi smel priključiti tako vroče zaželjeni in tako težko pričakovani Jugoslaviji. Treba je bilo novih bojev in posebnih naporov. Kajti Maribor je bil v »spornem ozemlju«, spornem ne za nas, ki smo vedeli, da spada po vseh božjih in človeških zakonih nam, temveč spornem za tiste, ki so ga potrebovali kot močen steber k svojemu mostu fJo Adrije. Velika sreča je bila, da je ime- to ozemlje v tistem nevarnem času v nepozabnem generalu Maistru moža izcednih kvalitet, ki je ta težki boj iniciativno započel in ga v enem letu po razburljivih peripetijah zmagovito dobojeval Najvažnejša faza v tem boju je bil današnji dan 23. nov. 1918., ko so maloštevilne Maistrove čete vzorno izvedle istotako yzorno pripravljeno akcijo ter premagale in razorožile zadnje nemške vojaške od delke. Vredno je posebej omenitj, da so v istem novembru, ko so se naši politiki Prepirali o obliki.bodoče skupne domovine, srbski vojaki vračajoč se iz avstrijske sa ujetništva instinktivno pogodili pravo, 1,3 so se na svojem potu domov, vsaka Partija vsaj nekaj dni ustavila v Maribo-ru in nam tako pomagali, kar je bilo posebno važno zato, ker so predstavljali antantno voiško. Tako se je v skupnem delu 'žvršilo osvoboienie našega Marihora in severnega ozemlja. Toda nobena zgradba, ki,je delo človeški}, rok. ni stalna .niti večna m kalcor lezejo zadnji dogodki, niti takrat ne, te maiena na še tako trdnih etičnih temeljih, Treba .je stalne pripravljenosti, ves narod, mora čuvati svoje meje, prav tako. kakor se ie pred dvajsetimi leti ves nas narod, vsak človek na^ svojem mestu. JC,e* 'j^-eval velikega, dela osv.obojenja. J-evji "el pa ie In bo pripadal našemu vojaštvu v tein nrimer.ti v prvi .vrsti domačemu ^ PeSoolku. na katerega zlasti ob njegovi Polkovni slavi vse naše prebivalstvo toplo misli. V tretje desetletje Obračun dvajsetih let svobode polaga naša mlada država v teh dneh. Dvajset let je prešlo od onih usodnih dni, ko smo se Slovenci, Hrvatje in Srbi odločili, da si skupno postavimo nov, boljši dom. Z neizmernim navdušenjem, z brezprimerno gorečnostjo in požrtvovalnostjo smo se svobode pijani spravili na delo. Bili smo si edini: nikoli več tako kot doslej, vse, kar bo prišlo odslej, mora biti drugaCe, bistveno drugače kakor preteklo. Doba, ki je za nami, naj nam bo samo vzpodbuda za stremljenje, da se nikoli več ne vrne. In danes, ko hočejo nekateri modrijani po svetu zasukati kolo zgodovine nazaj, moramo znova in znova poudariti, da smo si kljub vsem nasprotjem, sporom in zagrenjenosti, ki se je v teh dvajsetih letih morda v nas nabrala, glede te točke še vedno popolnoma edini, še vedno soglasno odklanjamo vse tiste dobrotnike^^ ki bi iz našega notranjepolitičnega položaja radi kovali svoj oderuški kapital in ki bi nas radi zopet postavili na mesto drugovrstnih nedržavnih narodov, za katere bi ti tuji gospodarji tako radi po očetovsko skrbeli in katerim bi sedaj tako radi^dali vse trste pravice,' ki so nam jih tisoč let kratili. Nekaj čudnega je prav za prav v vsem tem. Ljudje, ki svoje dni niti imena našega naroda niso priznali, so v zadnjih dneh celo spoznali, da jezik tega naroda razumejo in da se ga lahko po priliki celo poslužujejo. ■ ' Dvajset let žiVimo sedaj ze drug ob drugem, ali drug mimo drugega in v teh dvajsetih letih se je gotovo mnogo grešilo in morda še več dobrega opustilo. Vse to je res. Boj za socialno dobrobit vseh slojev, boj za resnično narodno enakopravnost se je marsikdaj razvnel do ostrih nasprotij. Marsikdaj smo si stali nasproti, kakor si lahko nasprotujeta samo dva brata. Mnogo je še med nami neporavnanega in neizglajenega. Kako tudi ne? Saj je dvajset let v življenju narodov le kratka doba, ki še ne more kar v hipu zabrisati razlik v kulturnem^ in civilizacijskem razvoju, posebno, če kvarijo razni nestrpneži naravni tok zgodovine ter tako povzročajo zagrenjenost in užaljenost. Toda vse te napake, vsi ti grehi, ki so se v prvih dvajsetih letift naše svobode storili, se dado popraviti doma. Vse to lahko opravimo sami med seboj. Vendar pa bi ne bilo prav, če bi s tem še dolgo odlašali in dajali sovražnikom našega naroda in naše države priliko in možnost, da bi morebitno nevoljo in nerazpoloženje ljudstva izkoristili sebi v korist in ljudstvu samemu v nepopravljivo škodo. Nas vseh, posebno pa odločujočih činiteljev dolžnost je, da čim prej odvzamejo tujcem to nevarno orožje iz rok in da postavimo v miselnosti vsakega posameznega državlja na Maginotovo črto narodne in državne zavesti, ki je ne bo mogel prebiti noben tank najslajših socialnih in nacionalnih obljub. če bo naš narod videl izpolnjene svoje najtežje socialne in narodnostne zahteve,! če bo spoznal, kako odkritosrčne so vse| obljube od zunaj in če bomo znali vzbuditi pravo zavest doma tudi v zadnjem delavcu in kmetu, se nam ni bati niti tuje propagande niti tujih groženj. čas, v katerem pričenjamo tretje desetletje našega skupnega sožitja v svobodni državi, ni naklonjen malim narodom in malim državam. Danes je usoda malih narodov v rokah nekaterih velesil ali celo nekaterih velmož, od katerih dobre volje je odvisen obstanek držav in državnih mej. Toda obstanek narodov, njih razvoj in njih zgodovinsko poslanstvo ni odvisen od nikogar drugega kakor od tistih narodov samih. Tudi mi tu na najbolj vetrovnem delu Evrope, na križišču silnic imamo svoj razvoj in kakor vsak mlad narod, tudi svoje zgodovinsko poslanstvo še pred nami. jad. 20 let narodnoobrambnega dela na severni meji Slovenski narod, majhen po številu, se je vedno zavedal, da se mora za svoj obstanek in napredek boriti s kulturno in gmotno močnejšimi sosedi. Pred vojno je bila sicer zakonito zagotovljena enakopravnost, toda le na papirju in morali smo se bojevati posebej za vsako drobtino. Uvideli smo, da se bomo uveljavili samo takrat, če se bo naše kmečko ljudstvo dvignilo gospodarsko in kulturno in če bomo znali razviti tudi druge stanove, predvsem domačo_ inteligenco, trgovino in obrt. Za splošno izobrazbo so v prvi vrsti potrebne šole in tej nalogi se je posvečalo največ moči, organiziranih v CMD, ki je postavila v mestih in na mejah svoje otroške vrtce in ljudske šole. številna društva in narodne čitalnice so budile narodno zavest in pripravljala slovenski meščanski sloj. Veliko vlogo pri osamosvojitvi slovenskega življa v narodno ogroženih postojankah so igrali domači denarni zavodi, ki so reševali našega kmeta iz rok tujih hranilnic in mu tako omogočali, da je lahko pri volitvah volil, kakor mu je velevala narodna zavest. Svetovna vojna je to delo prekinila, društva so utihnila, denarni zavodi so morali podpisati vojna posojila. Z zmago antante in z lastnimi napori pridobljenim Podravjem in Pomurjjvn, obenem z velevažnim Mariborom, ^se -je položaj hipoma izpremenil in v svoji sreči smo mislili, da je posebno narodno^ obrambno delo postalo nepotrebno, sai smo v okvirju močne Jugoslavije in pod znSčifo zmatrovite antante, Toda kmalu se je izkazala potreba po nadaljevanju in celo ojačenju narodnoobrambnega dela. V ta namen ustanov-liena vsedržavna Jugoslovanska matica ie mnogo obetala, a ie kmalu zaspala. Uvirteli smo. da ie bolie povrniti se na nrejšnje nreizkušene organizacije in iako so vnovič oživele- naša glavna šolska družba CMD R^nnihor Slov. straža: od iitiio za obmeino šolstvo, prirejaio božičnice in narodne svečanosti, pazijo, da se slovenska zemlja ne odtuji, dvigajo narodno in državno zavest, opozarjajo oblasti na pereče naloge in pobijajo tujo propagando. Uspehi tega dela pa nikakor ne odgovarjajo naporom, ker uporablja nasprotnik z ogromnimi sredstvi čisto nove, na videz nedolžne, pri tem pa sistematično delujoče metode. šele uredba o zaščiti narodne posest) v 50 km obmejnem pasu je postavila narodno obrambno delo na trdnejša tla in ustavila gospodarsko prodiranje tujcev v našo zemljo. Bodoča glavna naloga vseh naših obrambnih organizacij, ki bi naj delovale složno, ne pa podirale druga drugi, bi bila v tem, da najprej ugotovi v vseh podrobnostih naš dejanski položaj v ogroženih krajih, mu išče vzrokov in odgovarjajočih sredstev za njih odpravo. ado. Narodno-obrambni nroblem v Prekmurju Malone dvajset let je preteklo od onih zgodovinskih dni, ko se je Prekmurje — od Mure pa do Srebrnega brega, med Kučnico in prvimi predeli panonske nižine na vzhodu — po pravičnem prizadevanju priključilo k slovenskemu občestvu v svobodni Jugoslaviji. Prekmurje bi se tako, če ne bi upoštevali v preteklosti nasilnega odcepljenja od pokrajine onstran Mure, — lako dvignilo na znatno gospodarsko in kulturno razvojno stopnjo, žal pa je napredovalo le deloma v gospodarskem oziru. Ne mislim, da kulturnega razvoja sploh ni bilo, poudarjam samo, da je bil tako neznaten — radi materialnih in drugih činiteljev —, da niti malo ni razgibal širokih ljudskih plasti in iim vcepil trdno narodno zavednost Slovencev, h katerih skupnosti Prekmurci kulturno pripadajo, čeprav so jih v povojnih letih nekateri hoteli pohrvatlti (Joe Matošič, dr. N, Zvonimir Bjelovučič). Tako je jasno, da so poslednji jesenski dogodki' zatekli Prekmurje, kljub temu, da to že razpolaga z mlado slovensko generacijo —, ki se pa, razen ne velikega števila izjem, do nedavnega ni tako intenzivno zanimala za njega težkoče — v docela kritičnem položaju. Kritičen položaj pa z vidika narodnostnega občutja, ki bi bilo tako močno, da bi se zoperstavljajo navalu tujih izmov prav tako kot agitaciji za stare čase »vSrtnegv-em« (županijo'). Ni torej čudno, če opažamo v zadnjem času razne pojave, ki kažejo, kako težko išče naše preprosto liudstvo svoio orientacijo in kako se včasih navdušuje in vnema za miselnost, ki nam mora biti povsem tuja-in celo sovražna. Taki in slični primeri pa bodo pridobili na svoji razsežnosti, če se ozira še na rak-rano Prekmurja — izseljevanje ter tu in tam formiranje madžarskega ali nemškega občevanja (predvsem v trgovskih in meščanskih krogih). To so samo drobci. Pomisliti pa moramo, da so lahko taki in podobni drobci' iz vsakdanjega življenja raztreseni po vsem Prekmurju — v obmejnih predelih še celo —, kajti Prekmurje se kot polotok zajeda med obe sosedi. Zdaj, malone po dvajsetih letih svobodnega življenja, se bomo morda vprašali: kdo Je kriv vsemu temu? Odgovor ne bo težak. Krivda leži na vseh nas, predvsem na onih, ki bi v tem pogledu Prekmurju lahko pomagali, pa niso. Mislim pri tem tudi na vse one, katerim je bilo Prekmurje »Sibirija«, ki je tako ni vredno dvigati na kako višje gledišče, malo poznana »obljubljena dežela«, ki jo lahko samo po mili volif izžemaš, potem se pa umakneš za zapeček. Stvarnost je preveč blizu, da bi še zdaj lahko držali križem roke ali »pomagali« s kakršnimkoli strankarskim vplivom. Pokazal sem na ljulko, ki se bohotno razpreda in raste na tem koščku trde zemlje, ki je slovenska od davnine, Prek^ obeh KHzmičev do Kranjca in naimlajših. Stojimo pred dejstvi; ta deistva zahtevajo — pa čeprav po dolgi dobi brezdelja — v Prekmurju kot eni izmed na|-boli izpostavljenih slovenskih pokrajin: narodno-obrambno delo! fš. »Edinost« štev. 42. 4 Sobota, dne 26. novembra 1938. HM m l—| Ml | — I ~l ~'THTT~-crOWBSI I Ob povoinl dvaiieie nkš slovenskega kulturnega ustvsršania »Kaj zato, če prihaja pomlad v j setih letih po vojni je pokazal ,da se je viharju in povodnji, iz te črne! slovenski kulturni delavec dokopal preko naplavine bo vzklila bujna rast.« I vseh »-izmov«, skozi katere se je v po- 1. Cankar: »Bela krizantema«.! v0jnih let‘h iskala naša umetnost, do ljudstva in si prav iz ljudstva skoval tako trden in močan pogled na življenje, kakor si ga je pri nas redek slovenski politik. Kaj zato, če se danes lovi politika za zadnjimi diplomatskimi triki, kako opravičiti / lepo besedo največja nasilja, ko se je ob dala laž z gloriolo resnice in prekvašuje možgane naših enodnevnih politikov — nekje je ostalo slovensko ljudstvo in to slovensko ljudstvo živi in bo živelo, kakor je živelo tudi takrat, ko še ni bilo slovenskega politika. Pred leti je napisal Miško Kranjec v »Osi življenja«, kako je prinesel mladi Magdič veliko misel v domači kraj. Ta misel bo tam glodala in ne bo prej mirovala, dokler ne bo preglodala ostarele skorje. Da to ni priseganje in ne kričanje, to je samo tista vera, ki si je v svesti, da bo nekoč zmagala kljub vsem »črnim dnem«, ki visijo nad domovino. Ob obračunih, ki jih delajo ljudje ob dvajsetletnici osvobojenja izpod Avstro-Ogerske spoznamo, da se je slovensko Slovensko kulturno ustvarjanje je doživelo po vojni tak razmah, da ga težko primerjamo s katerimkoli prejšnjim dvaj-setletjem. Kajti nikoli še ni bilo naše kulturno življenje — in to v vseh panogah umetniškega izživljanja in ustvarjanja tako pestro, kakor ga kaže prav zadnje dvaj setletje. Kakor nalašč so izšle pred dvajsetim.! leti Cankarjeve »Podobe iz sanj«, ki so nastale v letih strahote, v času svetovnega klanja. V tej knjigi je naš veliki človek — ob Župančičevi razboleli pesmi edini — zakričal v najtežjih časih proti sleherni moriji, proti slehernemu nasilju človeka nad človekom — vse to z veliko vero, da bodo ti padli prinesli lepše dni, da torej kri, ki jo je prelivala mladina in ki se jo prelivali očetje na frontah, ne bo prelita zaman, ampak da bodo iz nje pognale nove sile, ki bodo ustvarjale tako, da bo življenje res vredno življenja. Kaj zato, če prihaja pomlad v viharju in povodnji, iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast. Ta močna in strašna vera, ki je bila doživeta in s krvjo zapisana pred dvajsetimi leti, je danes močneje živa, kakor je bila kdajkoli v teh dvajsetih letih, ki bodo te dni za nami. Vodi nas tudi skozi sodobne dneve malodušja, ko se nerazgledan in iz ljudstva izkoreninjen človek iz bojazni pred velikim sam predaja nasilniku. Težka je ta obsodba, ali slovenskemu kul turnemu ustvarjalcu se godi danes skoraj enako, kakor se je godilo pred dvajsetimi leti Ivanu Cankarju. V prevratni dobi je stal sani s svojo veliko vero v življenje. Nič ga ni moglo premotiti; niti hladni računi politikov, ki so v skrbi za svoje lastne koristi vedno govoričili o nevarnosti, ki preti narodu. A to ljudstvo je živelo naprej in še živi; nista ga pogoltnila in izbrisala s tega koščka zemlje pod Karavankami tuja nevarnost in nasilje. In ga tudi ne bosta; kajti slovenski narod ne životari, ampak živi močno in kulturno življenje. Kaj zato, če se je napisala prene-k a te ra slovenska beseda zadnja leta ob leščerbah, da so jo pisali sestradani študentje! Pisala se je. Pisali so jo ljudje, ki jim ni bilo za gmotne uspehe v življenju, pisali so jo oni, ki so čutili nedopovedljivo silo, da izpovedo, kar so doživeli in kar jim je življenje narekovalo, da morajo povedati. Slovenski filister, ki mu je višina njegove mesečne plače merilo za Slovensko trdoživost, sc je vedno cinično posmihal temu, čemur pravimo slovensko kulturno ustvarjanje, čeprav je to na zunaj priznano kulturno ustvarjanje s svojo silo vedno pričalo o našem življenju. Pregled kulturnega ustvarjanja v dvaj- Kratka beseda o kmetijstvu ob dvaisetletnitiJuaosiaase Jugoslavija je pretežno kmetijska in pretežno kmečka država. Ima namreč nad 80% kmečkega prebivalstva. Slovenija je tudi pretežno kmetijska in pretežno kmečka dežela, ima pa samo še kakih 60% kmečkega prebivalstva. Slovenijo je zlasti po svetovni vojni močno preobrazila mlada industrija, tako da je danes razmeroma najbolj industrijska dežela Jugoslavije. Tu prevladuje malokmetijstvo. Saj je pri nas kmečkih kočarij in malih kmetij z do 10 ha zemlje nad 70%, t. j. skoraj tri četrtine vseh kmečkih posestev, ki jih je v Sloveniji precej nad 150.000. Trdnih kmečkih domov je pri nas malo. Je pa še nekoliko stotin velikih posestev, ki jih agrarna reforma ni zajela. Slovenska'zemlja ne more rediti svojih ljudi. Krušnega zrnja, žita, moramo dokupovati, in sicer vsako leto po več tisoč vagonov za nad 100 milijonov dinarjev. Ko bodo močvirnate predele osušili, tako škodljive poplave in povodnji odoravill, bo v deželi mnogo več domačega kruha. Ko pa bo tudi večina kmečkih gospodarstev dobro urejena, Slovencem domačega kulturno ustvarjanje dokopalo do razgle-l kruha sploh ne bo primanjkovalo za nedo-dov, ki so jasnejši, kakor razgledi slo-! gledno dobo. Zložitev zemljišč (komasa-venske politike — mislim one politike, kij cijo) je tudi treba pospešiti, je vedno hlastala za zadnjo izpremembo, m ki se je dogajala v Evropi. Slovenski enodnevni politik se posmehuje demokraciji, ki je šla po gobe in piše žainice na ženevsko institucijo. Postavil se je na gospodarsko stališče nasilja močnejšega nad šibkejšim in Iznenada se mu je zdanilo: vse je zanj jasno. Tudi to bi sprejel z razumevanjem, če bi morale v imenu kulture močnejšega goreti pri nas knjige tistih slovenskih kulturnih delavcev, ki so v svojih delih skozi vso strahoto in tragiko slovenskega življenja verovali v naše ljudstvo in še verujejo. Slovensko kulturno ustvarjanje je bilo, četudi se je iskalo v znamenju raznih »-izmov«, v zadnjih dvajsetih letih manifestacija našega življenja. Pa pojdimo od Cankarja in Župančiča do Seliškarja, Kranjca, Ingoliča, Krefta, Kozaka in do najmlajših v leposlovju ter po galeriji naših slikarjev, kiparjev in arhitektov, vsi so nam upodabljali slovensko življenje ne zaradi zaljubljenosti v umetnost, ampak zaradi tega, ker imamo s pravico do življenja fu- di pravico do umetniškega izživljanja. In če se moramo komu zahvaliti, da je naša vera v življenje v teh zatnračenih dneh močna in trdna, je to le tisti kulturni delavec, ki je to vero ne glede na »-!z-me«, skozi katere ga je vedla pot, izpovej doval in jo še danes izpoveduje. Ta naš sedanji pogled na življenje, to je uspeh našega dvajsetletnega povojnega kulturnega razvoja, iz katerega bo — naj pride karkoli — vzklila kedaj kulturna rast. št. Slovensko kmetijstvo je bilo pred svetovno vojno na svoiem, kolikor toliko zadovoljivem višku. Svetovna vojna mu je strašno prizadjala in je baš slovenski zemlji najmanj prizanašala, da si še do zdaj ni moglo nič kaj opomoči. Vsa ta leta gre za ohranitev in obnovo kmetijstva in kmetstva pri nas. Zdrave samopomoči je premalo in javna sredstva za to ne zadostujejo. Oslabitev predvsem kmečkega posojilništva (Raiffeisenovega!) 10-di in veča gospodarsko zlo na kmetih. Nujno je treba glede tega začeti delo tam, kjer smo ga bili pred desetletji prekinili. Poljedelstvu služi približno 20% slovenske zemlje, t. j. nekaj nad 300.000 ha oranice. Ker je nad 150.000 kmečkih gospodarjev, pride na eno posest povprečno 2 ha polja. To je v splošnem premalo za kmečko družino. Najbolj primanjkuje krušnega zrnja, dasi je nekako polovica oranice posejana z žitaricami. Osnova govedoreji je travnlštvo s pašništvom, osnova vsem drugim kmetijskim panogam pa živinoreja zavoljo uporabe krme in gnoja, ki ga živina daje. Gnoj je obenem bencin in motor vsakemu kmetijskemu gospodarstvu, zato je treba z njim umno ravnati. Naprava dobrih gnojišč napreduje počasi. Dpkler ne znamo pravilno ravnati z naravnim gnojem, Je vsaka para za umetno gnojilo prav za prav zavržena. Govedoreja je mnogim gospodarjem edini vir dohodkov. Razmeroma največ goveda v Jugoslaviji je pri nas, blizu 400 Kratek pogled na razvoj naiega tujskega prometa ob 20 - letnici Jugoslavije viti staro in graditi novo, z eno besedo vse, kar tujec zahteva od letoviščarskega kraja, da ga priveže nase, da se drugič spet povrne in da naredi potrebno re- V teh dneh, ko polagamo račun o delu, odnosno uspehih v dvajsetih letih Jugoslavije, je tudi umestno, da se v kratkem ozremo na razvoj tujskega prometa, ki zavzema danes v našem gospodarstvu tako vidno in odločilno vlogo. Zdi se, da se ne zavedamo, s koliko truda m s kakimi gmotnimi žrtvami je bila dosežena današnja stopnja tujskega prometa. O prevratu in še precej po njem ni bilo mogoče govoriti o tujskem prometu, a danes smo dosegli višino, ki je razmeroma visoka, pravim razmeroma visoka zato, ker so druge države daleč pred nami, a vedeti moramo, da smo začeli graditi res tam, kjer ni bilo še prav ničesar narejenega. Tujski promet je zavzel velik razmah posebno po svetovni vojni, ko so se iz-hotjšala prometna sredstva. Mnogo držav je spoznalo, da je tujski promet, če se ga pravilno goji in vodi, znaten vir dohodkov. Vzor take države je bila bivša Avstrija, kjer so res pokazali na tem področju naravnost mojstrske uspehe. Vse te države so se vrgle na delo, a le daleč za njimi in s prav počasnimi koraki smo jim mi sledili. Imeli smo planine, kopališča, morje, zdravilišča; samo vse skupaj je bil mrtev kapital, nismo ga znali uporabiti. Maloštevilni so bili oni, ki so to spoznali, začelo se je sicer delo, ki se je pa žal ustavljalo ob nerazumevanju najbolj merodajnih faktorjev in ob pomanjkanju gmotnih sredstev; brez slednjega pa je tako delo nemogoče. Važen korak naprej pomeni na tem področju za nas Slovence ustanovitev Tujsko-prometne zveze leta 1925. v Mariboru. Po načelu »pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal« je ta začela s sicer skromnim, a smotrnim in neumornim delom. Uspehi niso izostali. Delati se je začelo klamo pri svojih znancih. Početni, sicer skromni uspehi, so našli odmev tudi pri državnih instancah, ki so tekom let vsaj za prvo silo spravile v red prometne zveze, železniške še nekako odgovarjajo, a nikakor cestne zveze ne, ki tujca-automo-bilista kar odbijajo od naše države. Ali tudi v tem pogledu se nam obeta v doglednem času izboljšanje. Leta 1928. je obiskalo našo državo 96.093 inozemcev, a statistika iz leta 1937. izkazuje 273.897 inozemcev. število nočnin sc iz leta v leto zvišuje za ca 10.000 ter je doseglo v letu 1937. že 998.732, torej malo manj kakor milijon,' Če računamo nočnino le po 20 din, potem bi bilo samo na nočninah približno 20 milijonov dinarjev! — Inozemci preteklega leta so bili po poreklu Nemci (68.545), čehoslo-vaki (51.868), Angleži (16.840), Madžari (14.735) itd., kar kaže velik interes cele Evrope za krasote naših krajev. Izredno važen faktor za povzdigo tujskega prometa je tudi društvo »Putnik«, čigar poslovalnice vzdržuje v vseh večjih mestih Slovenije Tujsko-prometna zveza. Društvo »Putnik« je za časa svojega štirinajstletnega obstoja izdalo v propagandne svrhe blizu 24 milijonov dinarjev ter je v tem času izdalo ogromno število publikacij in propagandnih edicij v vseh evropskih jezikih. Teh publikacij je bilo izdano približno 4 in pol milijona izvodov. Zanimivo je, da odpade od celokupnega tujskega prometa v naši državi ena petina na Slovenijo, kar dokazuje, da naše tujsko-prometne ustanove res vzorno delu- do nekem načrtu, poizkušalo sc je popra-'jejo in sc ne plašijo niti truda, niti izdat- kov, da dvignejo naš tujski promet na dostojno višino. Tako je Tujsko-prometna Zveza v Mariboru žrtvovala v letu 1937. v propagandne namene 194.000 din ter je s tem zneskom izdala množico reprezentativnih letoviških prospektov in jih je v 30 tisoč izvodih razposlala po vsem svetu. Kakor kažejo navedene številke, je bilo na tem področju storjenega mnogo, napredek je izredno velik, uspehi vidni, tako, da lahko rečemo, da je tujski promet pri nas na poti, da doseže ono višino, kakor je razvita in dosežena v državah, kjer si narodnega gospodarstva brez tujskega prometa ne morejo zamišljati. Vendar bo trdba posvetiti tujskemu prometu še več phžnje, treba bo še mnogo žrtvovati i truda i denarja, treba bo vzgojiti ljudstvo tako, da bo napram tujcu storilo vse, da mu olepša in napravi kar najprijetnejše bivanje med nami, a da bo pri tem naš trud primerno odškodovan. Od tujskega prometa imajo prav vsi sloji korist zato morajo tudi vsi, vsak po svoji moči, doprinesti nekaj za njegov napre dek. Eko. Čuvajte Jugoslavijo i tisoč glav, vendar samo po številu, ne tudi po kakovosti. Imamo še vedno preveč pasem in kaj čudnih pasemskih mešanic. Precej pa je pri nas tudi še zakotne reje bikov in mnogo škodljivega, neurejenega živinskega prekupčevalstva in nečednega mešetarstva. Za izboljšanjem travništva s pašništvom in pridelovanja krniskega rastlinstva sploh, bo sledilo izboljšanje govej doreje. Za njega napredek služijo stari načini pospeševanja: licenciranje (priznavanje) plemenskih bikov, pouk, razstave, uvoz plemenjakov, živinorejske organizacije zlasti za odbiro plemenske živine in nadzorstvo molže in molznosti, odnosno mlečnosti živali. Z govedorejo tesno povezano je mlekarstvo. Za danes povemo samo eno besedo: slovensko mlekarstvo sc ni moglo dokopati do prave veljave. Svinjereja in kokošjereja se smotrno pospešujeta. Zlasti štajerska kokoš je že davno zaslovela daleč po svetu in je ponos napredne kmečke gospodinje. Treba je več dobrih vzrejališč za razinnožitev prvovrstnih plemenskih živali. Slabega blaga najdeš več ali manj še povsod. živinozdravništvo — razen uradnega, odnosno policijskega, se na vasi še mnogo premalo uveljavlja. Isto velja o zavarovanju proti škodam po boleznih in drugih nezgodah, pri živalih in — ljudeh. Izrednega gospodarskega pomena postaja naše sadjarstvo. Zlasti naše jabolko je znano daleč po tujini po svoji lepoti in morda še bolj po svoji dobroti. Največ ga pokupijo severne dežele. Dani so vsi naravni pogoji za znatno pomnožitev sadnega pridelka in njega koristno porabo. Mi sami pojemo premalo sadja, če bi ga zauživali po pravi potrebi, bi ga nič ne bilo za izvoz. Uradno štetje (statistika) sadnega drevja v Sloveniji izkazuje kakih 7 milijonov dreves. Od tega je skoraj oo-lovica jablan, drugo odpade na moštnice, slive, češplje, hruške, orehe, črešnje itd. Prednjači mariborsko okrožje, in sicef okraj Maribor levi breg s 15%, potem sledijo okraji Ptuj, Celje, Šmarje pri Jelšah itd. Od vseh kmetijskih panog naše dežele se je sadjarstvo najbolj in najlepše razvilo. Glavna zasluga za to gre zasebni podjetnosti, v prvi vrsti Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu z izbornim glasilom »Sadjar in vrtnar«. To je malo ne edina gospodarska združitev naših kmetovalcev, ki dela brez tiste dnevne politike. Baš zato napreduje in zmaguje, čakajo jo še velike naloge, med drugim: preured-ba in izpopolnitev sadnega izbora, ureditev drevesničarstva in matičnih nasadov, organizacija sadne trgovine in sadnega irga itd. itd. Drevesnice So pri nas jako pomnožili. Vseh je baje več ko 500 z.letno proizvodnjo nad četrt milijona sadnih drevesc, od le-teh menda dobre % jablan. Kazen mnogih ljudskih šol je skoraj vsak drugi absolvent kmetijske šole postal drevesničar. Je pa še vedno precej tudi zakotnih drevesničarjev, ki so smotrnemu sadjarstvu čisto posebno nevarni, kakor govedoreji zakotni rejci nelicenciranih bikov. Vinarstvo Slovenije zavzema približno 25.000 ha sveta. Svoj delež 'na tem go-riškem svetu imajo tudi Sc samorodnice s kakimi 10%. Na naše gorice pride nekako trideseti del vse obdelovalne zemlje. Njih posebna važnost je tudi v tem, da daje samo žlahtni trs ustrezen sad v tej zemlji, ki ni za noben drug sadež ali posevek prikladna. Pa vendar preživlja, čeprav jako revno, mnogo več delovnih ljudi, ko nobena druga kmetijska panoga na enaki površini. Goriški kraji so najbolj obljudeni. Zato je vinarstvo tudi izredne socialne važnosti. Tako zvano novo vinarstvo je staro drugo k drugemu kakih 40 let. Starega vinarstva, pred trsno ušjo, je bilo dosti več. škoda le, da so gorice obnavljali deloma tudi v neprikladnih legah in zemljah, ne pa povsod v izrazito najboljšem goriškem svetu. Nekaj novega vinarstva, posebno samorodnega, pa je nastalo tudi po krajih, koder poprej trsja niso poznali, ih v svetu, ki je prikladen za' druge sadeZc. Velike so naloge za dobro ureditev našega vinogradništva. Mnogih se še premalo zavedajo vinarji sami. Ako bi se jih dodobra zavedali, bi bile tudi njihove organizacije drugačne* kot so. Kletarstvo j«-' seveda vprašanje zase. Pa vinarsko _ i'1 kletarsko . zadružništvo, trsničarstvo itd. itd. O posebnih vprašanjih našega vinarstva in vinskega gospodarstva bo »Edinost« ob priložnosti še razpravljala. danes naj ugotovimo samo še tole: Vinska kriza ni v prvi vrsti nasledek prevelike proizvodnje, marveč je v glavnem nasledek proizvodnje vina slabe, kakovosti n splošne revščine množic delovnega ljudstva,, ki si ne more privoščiti niti za pravo potrebo ne grozdja ne vina, ki je drugod, *• Pr* v Italiji in Franciji, zdrava ljudska oijača. Kmečko vrtnarstvo počasi napreduje, ridna kmečka gospodinja vrtnarica si je je marsikaj izboljšala. Je pa prav na podeželju še mnogo možnosti, za še lepši lapredek vrtnarstva. Gozdarstvo navadno obravnavajo lojeno od kmetijstva, dasi je na sploh prav ako kmetijska panoga, ko vsaka druga. Ponekod prednjači. To velja posebno za jozdne predele naše dežele, ki je z nad 10% poraščena z gozdovi. Menda je pravilna trditev, da je naše kmečko gozdarstvo precej zanemarjeno in premalo zaščiteno, kar neugodno vpliva tudi na nase podnebne razmere. Značilnost povojnega urejevanja kmetijstva in kmetstva tvorita med drugim igrarna reforma in zaščita kmetov z raz-iolžitvijo v vsej državi. Eden izmed glavnih vzrokov gospodarske oslabitve kmečkega življa je tudi sledčče dejstvo: Kar kmetija daje na trg, nima cene, ztku in na brezzobnem delu gobca ko grah a!i oreh veliki mehurčki in mehurji z rumenkasto ali svetlo tekočino. Ko popokajo ti mehurčki, ostaneio male, a zelo boleče ranice, ki se zacelijo šele po preteku ene- ga ali dveh tednov. Pri kravah se opazno Slični mehurčki včasih na vimenu, Pn svinjah na rilcu. Izjemoma je včasih vneto tudi grlo. Govedo počne počasi hoditi. Koža med parklji in med njimi, pa. tua* na peti oteče, postane rdeča in Dole-a, pojavijo se mehurčki in pozneje tudi rane. Večkrat se dogodi, da govedu, ovcam in prašičem izpadejo po hujši bolezni tu® parklji. Tudi na vimenah se napravijo mehurji. Zaradi tega ima mleko včasin grenek okus ter je rumenkaste barve, porasla živina običajno za slinavko ne pogine, pač pa, če jo prestane, v bodoče navadno ne oboli več. Kako zdravimo bolno živino? Zdravljenje živine ni neobhodno potrebno, živina mora pa imeti mehko, tekočo hrano, dobro pitno vodo z nekoliko soli ter vedno svežo steljo. Gobec izpiramo s kisom ali gomilčnim čajem. Parklji pa naj _se namažejo s katranom ali petrolejem. ko naj sc previdno izmolze v posebno posodo, in če ni izpremenjeno, se samo Pre' kuhano tudi lahko uživa. Rane na vimenu je namazati z ribjim oljem, lahko tudi z lanenim ali drugim oljem ali mazilom, da se prej zacelijo. Razmeroma dobro m ceneno zdravilo je za izpiranje gobca lfl parkljev lahka raztopina kalijevega P?r' manganata (en gram na liter vode). A.ko je živina zaprta, naj se ji da tudi v vod) ena žlica grenke soli, ali pa skuhano la* neno seme. Pravega zdravila ali cepiva, kakor PJ1 mnogih živalskih kugah, pri slinavki se nimamo. Kadar je nastopila bolezen v vsej svoji ostrosti, imamo na razpolago serum od prejšnjih goved, ki so prebole'6 to bolezen. , Tujski promet bomo dvignili če bomo znižali cene v gostinskih obratih Kakor doznavamo, bo sklicana koncem novembra t. 1. velika državna skupščina na Sušaku, katere se bo udeležil tudi minister za trgovino g. inž. Kabalin. To skupščino bodo tvorili zastopniki gostinskih obrti, kjer se bodo pretresala razna tujskoprometna vprašanja, predvsem pa vprašanje znižanja cen v gostinskih obratih: hotelih, restavracijah in gostilnah. Zanimivo je, da lastniki gostinskih obratov sami priznavajo nujno potrebo po znižanju cen, ker je sicer izključeno, da bi dvignili naš tujski promet kljub vsej privlačnosti naših lepih krajev na Jadranu in tudi drugod. V preteklem letu se je dogradilo in odprlo več hotelov in ostalih gostinskih obratov, a tujcev je bilo manj, kot lansko leto. Ker so cene v Italiji bolj umerjene, so šli naši izletniki raje tja. Lansko leto je bilo samo v Opatiji nad 2500 Beograjčanov (!) Cene se morajo brezpogojno znižati! To pa bo možno tedai. ko se bodo znižale takse, katerih je sedaj kar 47%(!) Našim tujsko-prometnim interesentom bi bilo po- interesenti pri svojih pristojnih zdruzeninj trebno nujno priskočiti na pomoč z ugodnimi krediti, za katere morajo_ plačevati zelo visoke obresti, ki odvzamejo hotelirjem v zvezi z davščinami ves dobiček* Zato je vsakršen napredek ter dvig tujskega prometa izključen, dokler se ne odpravijo našteti nedostatki. Na susaški skupščini se bo razpravljal« o noveli obrtnega zakona, o prometni politiki, o telefonski službi, turistični propagandi in vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo našega tujskega prometa. Skrajni čas je, da ukrenemo pri nas nekaj konkretnega. Gostilničarji in hotelirji ter ostali tujskoprometni interesenti bodo storili s svoie strani gotovo vse; kaf bo v njihovi moči. Potreba je tedai, da store isto odločujoče naše oblasti in tako bo prišlo vprašanje našega tujskega prometa zopet za korak dalje. Kakor doznavamo, bo dovoljena vsem interesentom na Sušak polovična^vožnja* Predvideni so razni izleti in vožnje 0° morju itd. Vsa podrobna poiasnila dobe • >’ * » * 11_ * .1 v« rl 1 1|1. N&še tržišče in cene tioveja živina: voli 3—6.50 din, telice 2.50 —6.50 din, krave 2—5 din, teleta 5—8 din, biki 4.50—5 din. Svinje: prasči 6—12 tednov stari 65—175 din komad, pršutarji 7.25—8 din za 1 kg žive teže, debele svinje 8 din, plemenske 7—7.25 din žive teže. PODROBNA PRODAJA. Meso: Goveje salo 15—16 din, slanina 15 —16 din, pljuča 8—10 din, jetra 8—10 din, Prvi stalni ženski list je »ženski svet«, ustanovljen 15. jan. 1923 v Trstu, od leta 1929, pa izhaja v Ljubljani. Leta 1930. je bil ustanovljen list »žena in dom«, danes imamo še »Ženo«, »Kmečko ženo« in druge. — V književnosti se je žena začela uveljavljati že v začetku 19. stoletja, čeprav so to. bili večkrat Ič plašni poskusi. Precl svetovno vojno sta se že uspešno uveljavili Marica Nadlišek Bartolova, ki je bila tudi urednica res dobre literarne revije »Slovenka« (začela izhajati 1. 1896. v Trstu), najsposobnejša slovenska pisateljica pa je Zofka Kvedrova, ki se je s silo borila proti nepravičnemu socialnemu redu, ki je s svojo moralo nasprotoval ženski emancipaciji. V svojih mnogoštevilnih delih (novelah, romanih) poudarja zlasti senčne strani ženskega življenja. Kot pesnici sta že pred osvoboditvijo de-lpvali Vida Jerajeva, Ljudmila Poljančeva, v pripovedništvu se je izkazala Lea Faturjeva, Ljudmila Modic-Prunkova kot mladinska pesnica, Manica Komanova, k! piše v ljudskem slogu; izredno plodovita je Marija Kmetova; lika Burger Vaštetova je znana po svojih delih iz domače kulturne zgodovine. Z organizacijo ženskih društev, s članki o ideologiji feminističnega pokreta in z vprašanji, ki -zadevajo našo mladino, se bavijo: Angela Vodetova (izdaja tudi knji ge>, A. Stebijeva Pleško, Otga Orahorje-va. Milica š. Ostroška. Jela Levstikova, M. Govekarjeva, Pavla Hočevarjeva, Zlata Pirnatova in mnogo drugih. V znanstveni literaturi imamo par močnih zastopnic: dr. Silva Trdina in dr. Marija Boršnik se bavita z literarno zgodovino. Dr. Boršnikova urejuje sedaj Zbrana dela Zofke Kvedrove, s katerim se bodo Slovenke dostojno oddolžile tej izredni ženi. Dr. Sodnik Alma izdaja filozofska dela, dr. Piskernik Angela :e sestavila šolske knjige, dr. Pivec Stele Melita piše o naših knjižnicah, dr. L. Dolar-Mantuani pa strokovne mineraloške članke itd. Med prevajalkami del tujih narodov zasledimo Mileno Mohoričevo (prevedla obširno Wellsovo Svetovno zgodovino), dr. Silvo Trdina, Marija Kmetovo, Ljudmilo Prunkovo, Olgo Grahorjevo, Tončko Kovačičevo itd. Kar se izobrazbe tiče, se ženim v stari Avstriji ni godilo dobro, saj je znano, da se je Avstrija- med vsemi evropskimi državami najdalje upirala pripustitvi žen k študiiu na gimnazijah, realkah In univerzah. Višja izobrazba ie ženi bila omogočena samo v učiteljiščih, licejih in višjih dekliških šolah, zato je razumljivo, da so Slovenke v primeri z drugimi narodi zelo pozno dobile žene z akad. izobrazbo. Z letom 1918. pa se je Število študirajočih žen na mah dvignilo. Pred letom 1918. smo imele že lepo število učiteliic, otroških vrtnaric, no5*n’h uradnic in žene v poklicih, ki so zahtevali trg. izobrazbo. V novi državi pa smo dobili veliko število akad. izobraženih žena: pravnice, zdravnice, profesorice, inžinjer-ke, farmacevtke, arhitetke itd. Po vojni smo tudi šele dobile oskrbne sestre. Danes skoro ni poklica, ki ga ne bi opravljala tudi žena. Na naši univerzi imamo tudi dve docentki: dr. Dolar-Mantuani in dr. A. Sodnikovo. Že pred svetovno vojno so se žene uspešno udejstvovale kot umetnice, tako na odrih (čeprav je posebno za dramske umetnice bila pot zelo trnjeva) kot slika-rice itd. V novi državi pa smo dobile prvi kiparki Bulovčevo in Pajničevo, dobile smo prve plesne umetnice: Lidijo Wissia-kovo, ki deluje sedaj v Parizu, Vavpotiče-vo, Vidmarjevo, Delakovo itd. Na vseh področjih so žene pokazale, kaj zmorejo in da gredo z duhom časa. Tem ženam pa naša država še danes ni data volilne pravice, čeprav se je zanje začela slov. žena boriti še pod Avstrijo in nadaljuje to borbo s Hrvaticami in Srbkinjami še danes. Poročene drž. uradnice so zapostavljene, učiteljicam so vsilili celibat. Vse te najbolj velike probleme In toliko, toliko drugih morajo žene še urediti in rešiti, da se bo potem lahko tudi naša država uvrstila v vrsto tistih naprednih držav, ki smatrajo ženo kot človeka. Vi mu po vseh postavah gredo enake dolgosti in enake pravice. i OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«! reberca 10—12 din, svinsko meso 14—15 din. ribe 15—17 din, morske ribe 10—28 din, zajec 13—14 din za 1 kg. — Zelenjava- krompir 0.65—1.50 din kg, merica 5—6 dm» čebula 2—4 din, česen 6—10 din kg, karfijoia komad I—7 din, ohrovt 0.50—1.50, hren k£ 8—9 din, zelena komad 0.50—2.50 din, buča 0.50—2 din, paradižniki kg 5—6 din, šope* peteršilja 0.50—1 din, glvanata solata 1—' din, endivija 0.25—1 din, kup motovilca, ra-diča, špinače, vrtnega korenja in fižola ' stročju 1 din, por komad 0.25—1 din, 2--i komade kolerabe 1 din, luščen grah liter 7-** 12 din, 2—3 komade redkve 1 din, šopek nta* jarona 0.50—1 din. — Sadje: jabolka din, hruške 4—10 din, suhe slive 8—12 din-grozdje 7—12 din, celi orehi 10 din, luščen* orehi 26—32 din, kostanj 4—5 din za 1 kfjj liter 2—3 din, pečen kostanj liter 6 din, šipp liter 3 din. — Žito: pšenica 1.50—1.75 din-rž 1.50 din, ječmen 1.50 din, koruza 1.25^ 1.50 din, oves I din, proso 1.50 din, ajda M,1' din, fižol 2—3.50 din. — Mlečni izdelki mleko liter 1.50—2 din, smetana liter 10 din-surovo maslo kg 24 din, čajno maslo 28—^ din, domači sir 10 din, jajca komad 0.75—L-3 din, konzervirana jajca kom. 1 din. — Pe; rutnina: kokoš 18—25 din, par piščanc_ev 20—60 din, gos 40—45 din, puran 30—80 d>n' raca 15—20 din. NAŠ VINSKI IZVOZ. Iz Slovenije smo v prvih devetih mesecih izvozili: v Nemčijo 239.870 litrov, v Češkoslovaško 16.107 litrov, v Holandijo 1323 litrov, v Belgijo 72 litrov, na Poljsko 340!) litrov. * oktobru je bilo izvoženo le v Nemčijo 333.461 litrov. Skupaj je bilo torej letos v inozemst'’" izvoženega 593.291 litrov vina. SEJMI 29. novembra: Rakek, Ormož, Maribor, Dolnji Lendava; 30. novembra: Gor. Planina na Kalu, Kočevje; Turjak, Veržej, Vače pri Litiji, Celje, PMv Trbovlje, Gornja Lendava; 1. decembra: Mokronog, Trbovlje, Turnišče, 2. decembra: Zagorje ob Savi, Maribor, račice; 3. decembra: Brežice, Celje, Trbovlje, P*/^ nina okrai Šmarje pri jelšah, Slovenske Konjice, Križevci. Kulturna obzoria Fr. Kozjakov: Ob kulturnem preporodu obmejnih Slovencev Če bi naše osvobojenje ne prineslo nobenega drugega semena in če ne bi bilo obrodilo nobenega drugega sadu, enega je, že zato brezdvomno, ker ga priznajo tudi narodni nasprotniki. In to je: narodovo prebujenje! Globino tega prebujenja more pravilno izmeriti najboljše nedoma-čin, ki pa je vendar med tem narodom živel ves ta tudi za ostali svet zgodovinsko znameniti čas in ki mu je znan ne le porazni učinek štajercijanstva, marveč tudi še poraznejši vpliv večstoletnega zlonamernega ponemčevanja Slovenskega štajerja. Kdor je ta narod poznal še pred dobrimi 20 leti, lahko govori o čudežnem njegovem vstajenju. O čudežu, ki je tem večji, ker so ga ustvarili uničevalci tega naroda sami. In to baš tudi tedaj, ko so ze računali z večnim pokopom tega naroda, ki je zlasti ob začetku vojne prestal Kalvarijo skrajne podivjanosti svojih tlačiteljev. Preveč je dokazov za to čudovito narodovo prebujenje za kratek Časopisni sestavek. Zato se omejim na najzanesljivejše 'n najbolj očividno merilo kulture vsakega naroda, to je: gledališče v najširšem Pomenu te besede; torej obsegajoče tudi naše številne podeželske odre že v vsaki veČji vasi. Tn v mislih imam tudi naraščajočo poplavo domačih dramskih in v zad-pji dobi skoro tudi že glasbenih del. Res je, temelj za naš jugoslovanski Taljin tiram so že pred pol stoletjem pričeli postavljati naši blagopokojni narodno kulturni pionirji, zlasti v dramatičnem društvu v Mariboru. Toda gradnja hrama gledališke umetnosti kot take je sledila šele po osvoboienju. Tedaj je postalo mimo vseh drusrih kulturnih ustanov in njih Prireditev baš Narodno gledališče zavestno ono kulturno žarišče, ob katerem se je shiral in duševno ogreval ne le narod iz mesta, nego tudi oni iz podeželia in kateremu na liubo so se uvedle pristne liudske nredstave. ki so kmalu oplodile tudi domače odre. Da naš narod — po osvoboieniu toliko Prebujen — sam vidi v gledališču višek kulture, fo se je tekom časa posebno očit- no pokazalo v Mariboru, kjer se je začetno navdušenje tudi za razne druge kulturne prireditve (koncerti itd.) za večino njih porazno ohladilo, ostalo pa je in še narašča pri ljubezni do gledališča. še bolj ko obisk gledališča sam po sebi, se narodovo kulturno prebujenje oči-tuje v kritičnosti, s katero tudi že pripro-sti narod spremlja delo in razvoj Narodnega gledališča. Po obisku predstav se najbolje pozna, kako je naš narod v tej kratki dobi že odrasel plehkostim. Žal, da gledališka uprava vsled pomanj kanja razumevanja velikega pomena obmejnega gledališka na merodajnih mestih — ne more slediti vsem željam in zahtevam po še večji popolnosti repertoarja. Omejiti se mora na dane in od pristojne strani čim dalje bolj omejene razmere. Zato pa se Maribor ponaša, da je sorazmerno dovršil največ vzgojnega dela — njegovi igralci se odlikujejo na velikih odrih doma in drugod. Že dosedaj doseženi stopnji razumevanja za višjo kulturo, je ta narod spoznal tudi potrebo po lastnem in tudi že zunaj reprezentativnem Narodnem gledališču tu na najvažnejši obmeini postojanki. Ta zahteva po lastnem Taljinem hramu izvira iz dozorele kulturne zavesti, da gledališče ni samo zabavišče, nego da naj bo zlasti ob državni meji narodno kulturno žarišče, ki naj tudi socialno in gospodarsko oploduie celo vsakdanje življenje in ki nai služi vzgoji in posredno tudi obstoiu tistih najbolj ponižanih, ki ori sedanjih razmerah ne morejo biti deležni niti užitka zadnjega vaškega odra. Da obstoji skrb za te socialne sloje — ker ni bilo za njih pogreznjenie v tujerodno kulturo niti pred voino take nevarnosti kakor je baš sedaj ob 20 letnici osvoboienja — tudi to je eden izmed številnih dokazov vpliva našega osvoboienia na kulturo obmejnih Slovencev. Narod, ki se je odločil na naš oder postaviti najveličastnejšo ooero — in to je gotovo Verdiieva »A«la«. ta je gotovo kulturno že več ko prebujen! Češkoslovaške kulturne perspektive Spremembe češkoslovaških meja so in še bodo rodile mnogo nezaželjenih posledic; že sedaj se kaže močan gospodarski Padec, prav tako popolna zunanje-poli-tična preusmeritev, ki je v celoti izpreme-nila tudi čsl. notranjo politiko. Dan za dnem se pojavljajo nove reakcije, ki odtočno posegajo tudi v kulturno življenje Cehov in Slovakov. Dosedanja kultura je v severni slovanski republiki spričo odličnih gospodarskih 'n političnih pogojev doživljala pravi »zlati vek«, nezadržano svobodno rast. ' ako znanosti kakor umetnosti so očito-vale neverjetno plodni razmah, češke in s*pvaške glasbene, literarne, kiparske in slikarske generacije so zajele širok krog sodelavcev; nacionalne vrednote so se sP°jiIe z internacionalnimi in lahko rečejo, daje bila češka umetnost docela evropsko orientirana, avantgardistična bolj °d katerekoli druge narodnostne smeri. N. pr. v gledališkem svetu se je pojavilo F. Burianovo gibanje, ki je skušalo v svojem gledališču uveljaviti nov oder se-, danjosti v smislu »voicebanda«, t. j. reproducirajočega ansambla; dalje sta eksperimentirala v »Osvobojenem gledališču« Voskovec in Werich z revijalno satiro, prav tako pa so tudi druga gledali-sča uvajala nove tipe scenarije in režije. Skratka: češka umetnost je bila ena Šajna preizkuševalnica novih smeri in načel! •skala je, oblikovala, povezovala nove V|'ednote z že veljavnimi in tako tradicionalno češko kulturno stavbo še močno dvignila. Njeno delo dvajsetih let je vzo-ren primer stremljivih prizadevanj; zato je dognala izsledke, ki niso sodobne umet n°sti obogatililc doma, marveč prav tako tudi v tujini: češka umetnost — zlasti glasbena, literarna in gledališka — je vplivno posegla tudi v evropski in svetni razvoj. Doma ie ustvarila centre v Pragi, Brnu in za Slovake v Bratislavi, t13 tudi maniša podeželska mesta (Plzen, Pardubicc. Olomouc. Mor. Ostrava. Kosiče. Turčianski sv. Martin, Užhorod itd.) ' so bila torišča aktivnega kulturnega dela. Slovaki, ki so bili do nrevrata skorai po-vsem pasivni, so začeti v zndrnih letin prad>ti temelje samostoirii slovaški kul" furi Ves svet od Krušnih -razh^noisp kulturne smeri ler ustvarjale zavidljivo višino. To gibanje so presekali dogodki zadnjih dni. češkoslovaška je izgubila mnogo delavnih kulturnih Središč, v katera je doslej vložila pravo zakladnico svojih energij; tudi je izgubila večino gospodar skih pogojev, ki so ji omogočali uspešni razvoj, prav tako pa ji je monakovski sporazum okrnil tudi politično samostojnost. češki človek, ki je do 'nedavnih dni svobodno širil svoj pogled do daljnih obzorij, je obmolknil razočaran, ponižan in razžaljen. Nedvomno bo novo stanje zapustilo v češki kulturni tvornosti bližnje bodočnosti neugodne posledice; stvariteljski krog seb o občutno zmanjšal, enako tudi število kulturnih naprav. Zaenkrat so v Pragi zaprli le »Osvobojeno gledališče«, verjetno pa je, da bodo temu primeru sledile še nadaljnje prepovedi. Tudiumetniške nagrade bodo ali zmanj šane ali celo ukinjene; že letos je bila odpovedana n. pr. državna literarna nagrada v višini Kč 100.000. Da so nagrade za pospešitev kulturne delavnosti velikega pomena,pa je jasno; teh in podobnih gibal bo, kakor vse kaže, odslej vedno manj. V ideološki usmeritvi lahko pričakujemo kot naravno posledico novih razmer močan povratek k narodni problematiki in narodnim vrednotam; te nove poti dokazujejo že poslednja literarna izdanja, ki. se vsa vrtijo okrog domačega življenja. Prikazani usmeritvi se sicer ne da oporekati, če se giblje v mejah in ne zaide v tok, ki vodi k .omejenim horizontom in škodljivi zagrizenosti v lastno življenje. Zavoljo depresije, v katero je do skrajnosti razočaran češki tvorec moral pasti, pa bi ne bilo prav nič čudnega, če bi se češka umetnost od evropske orientacje odvrnila popolnoma ter se omejila le na svoi duševni krog. Ta nevarnost ie prav verjetna in če bi se ures.ničija. bi dose-danio dinamično rast zavrto. znižala stvariteljsko oofenco in pospešila nazadovalo češke kulture, ki bi s tem postala za obči razvoi več ali mani nepomembna. Se večia verMnost in modnost kulturne«*** norica kot Češki pa tfrozi Slovaški ki bo v amnutirani in avtonomistični obliki ni*-d’la še neprimerno mani kulturnih rnzvoi-'iih nocrniev kot Hh ie doslei. ko io ie cnoflnroVn in prosvetno tem el ii to oorfni-hnš .'■'kršiteliiea nittsburške noorodh''' °ro'Trno7 kulturnemu rnzvoiu <*phov in človekov sicer ne moremo ^tnviii Htilro pa verjetnostno na temelju danih možno- sti o njih sklepamo. Nedvomno se bodo v sedanjem kaosu znašli Čehi vsestransko prej in boljše kot Slovaki, ki se očividno ne zavedajo, kaj počenjajo, ko se obdajajo z nekakim kitajskim zidom in proglašajo svojo avtonomijo tako in v takšnem času, kot je to za nje najmanj primerno Verjetno je pa tudi, da se bodo češki kulturni delavci začasne depresije, ki jih je pognala v nejasnos, topost ali pa tudi preveliko patriotičnost, prej ali slej otresli in bodo s silo svojega duha začeto delo nadaljevali. Sedanja prehodna faza češke in slovaške kulture gotovo ne bo najbolj pozitivna; vstaja pa upanje, da bo vprav iz ponižanja vstala močna generacija, ki svojega duha ne bo uklanjala, temveč bo svobodno sproščala svoja hotenja v velikih oblikah. .Čeprav kulturni začetki Druge republike ne kažejo najbolj ugodnih znamenj, je vendarle verjetno, da bosta narodova zrelost in visoka kulturna stopnja tudi tokrat premagali navidezno nepremagljive ovire; pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da bo vsaka morebitna izolacija slovaškega naroda, ki mora iskati vzorov svojemu dvigu, načelno in praktično škodljiva ter bo svoi e razvojne možnosti minimirala po lastni krivdi. dc.— »Osvobojeno gledališče« v Pragi so češkoslovaške oblasti zaprle. To edinstveno in svetovno znano gledališče sta osnovala in v njem tudi do konca nastopala mlada igralca Voskovec in Werieh. Vse igre, večinoma satire na sodobno po litično in kulturno življenje, sta napisala sama. Kritiki so primerjali silo in moč njunega smeha s silo enega bataljona vojakov ... Gledališko akademijo, ki ima nalogo dvigniti in izpopolniti gledališko ustvar janje v Romuniji, so osnovali v Bukarešti. Kdaj dobimo tako akademijo v Jugoslaviji? Meddruštveni odbor vseh kulturnih društev se je osnoval v Kranju. Odbor bo skrbel za smiselna predavanja v Ljud ski univerzi, organiziral koncerte in razstave ter sploh skrbel za načrtno in pravilno kulturno delo v Kranju. Podoben odbor že dalje časa obstoja v šoštanju in je pokazal že lepe uspehe. Gledališke zgodbe je naslov novi knji-ki, ki jo je v Ljubljani izdal igralec Fran Lipah. Knjiga obravnava v obliki: šaljivih anekdot poedine igralce in člane uprave Narodnega gledališča v Ljubljani. S to knjigo pomaga Lipah podirati zid, ki loči naše gtedališke umetnike ob občinstva. Drugega namena pa tudi nima, Pravo senzacijo je vzbudila knjiga »Na uk karistianski«, ki jo je napisal Jakob Ledesme. Prva izdaja je bila tiskana 1 1583. s cirilico v »Dubrovačkem jeziku« Od te izdaje sta se ohranila samo dva izvoda. Eden je v Parizu, drugi pa v Leningrajski knjižnici. Novo izdajo, ki je izšla Zagrebu, je uredil prof. Vekoslav štefanič. Tedensko zrcalo Brezplačna predstava za mestne reveže v Narod, gledal. Kakor ob zaključku lista doznavamo, se je g. upravnik Narodnega gledališča v svoji uvidevnosti ?a resnične reveže odločil, z velikodušnim činom izpopolniti vrzel proslave državnega in narodnega praznika. Sledeč v zgledu Perikleja, ki je skrbel, da so bili ob dr|avnih praznikih užitka gledaliških predstav brezplačno deležni tudi ubožni meščani, je tudi naš Periklej za letošnji državni praznik popoldne mestnim revežem pripravil veselje brezplačne predstave »Divjega lovca«. Baje bo celo gledališče izrecno je v ta namen na razpolago. Izbiro udeležencev določi socialno politični oddelek Mestnega poglavarstva. Zas sedaj že na tem mestu z vešeliem pozdravljamo to velikodušno, pa tudi v narodnem in državnem oziru pomembno odločitev. Novo priznanje dr. Benešu Na zadnjem svečanem zasedanju Francoske Akademije se je predsednik Petit-Dutaillis v pozdravnem govoru dotaknil tudi zadnjih političnih dogodkov v Evropi in v imenu Akademije izpregovori! o dr< Edvardu Benešu: »Do trojanske vojne sicer ni prišlo, ali vendar ne smemo pozabiti, kakšen meč je visel nad Evropo in kolikšne žrtve je zahteval. V tem trenutku so naše misli usmerjene k človeku, ki se je popel na vrh Kalvarije, kjer ni bil očuvan ne pred zlomom, ne pred bojaznijo, da izbira med svojo ideologijo in med najstrašnejšo vojno. Dr. Beneš je bil človek dobre volje. On je lahko grešil, morda je podcenjeval moč in skupno silo nemškega Reicha, ali on ni grešil, ko je zahteval neodvisnost za mali, a slavni narod z div-nirni odlikami hrabrosti in delavnosti. Videli smo dobo, v kateri je češki patriotizem, ki je v zadnjem stoletju prebolet toliko bridkih izkušenj, bil poosebljen v osebi predsednika Beneša. Mi želimo, da bi v miru in delu pre-bdel strašno krivico«. Zopet se širijo vesti, da bo proti_ dr. Benešu uvedena preiskava radi veleizdaje. To je dokaz, da demokracija še živi med češkoslovaškim ljudstvom. Tisti, ki' so razbili češkoslovaško državo, hočejo sedaj razbiti tudi demokracijo in njene pridobitve, zato bi radi razbili njen vrh — bivšega predsednika Beneša. Garibaldijev nečak proti Streicherjevemu »StUrmerju'1 Poslanec Enzio Garibaldi, nečak znamc nitega borca za italijansko svobodo in zedinjenje je objavil v listu »Camiceia Rossa« (rdeča srajca garibaldincev) članek, ki se obrača proti uvozu tuje rasne teorije v Italijo. V ostrem tonu polemizira z nemškim »Sturmerjem«, ki je postavil trditev, da je prišla Italija v svetovno vojno le radi Židov. Garibaldi to trditev odločno odklanja (saj je znano, da se za vstop v svetovno vojno zavzemal posebno Mussolini. Op. ur.) in zatrjuje, da italijanski narod, ki nikoli ni bil posebno navdušen za trozvezo .(Nemčijo, Italijo in Avstrijo), je hotel vojno, in sicer iz idealnih, zgodovinskih nagibov. Teh danes ne bo tajil nobeden svojega imena vreden Italijan, čeprav se je politični položaj izprani enll;« „Novine“, federacija, pa Miško Kranjec »...Zakaj se ne druži dr. Maček z dr. Korošcom, ki je. od nekdaj avtonomist. Zato, da dr. Korošec vodi krščansko politiko ... Hrvatom kak i Slovenconi dr. Korošec že spravi pravice, naj ‘ga pa podpira dr. Maček. To je pot za zmago. Mi se držimo dr. Korošča. Njegova politika je bila i je za federacijo, samouprave, njemi zaviipamo, ne pa tistim, ki so te samouprave do zdaj preganjali i preprečevali. Mi vendar bole zaviipamo dr. Korošci, ka nam spravi autonomijo kak Mačkovo j stranki, štera je bila do zdaj proti njej. Mi vendar bole zaviipamo po-štenomi krščanskomi politiki, kak Kranjec Miški, ki krasno zna pisati netetin-ske svinjarije svojega naroda i kraja, a na krščansko politiko se pa ne razini ni telko kak krava na boben. Krava če drugo ne, glavo zdigne, gda čiije vdarec zvona, pisca nesramnih romanov pa neN gene Boža reč, ve je ne posluša. Bog daj, da bi jo i da bi njegovo življenje krščanskim zapovedim odgovarjalo, potem bi.bio vreden sin verne Slovenske krajine.« — (Novine Slovenske krajine, 20. nov. »Federacije«.) Glede ene stvari so si Japnci in Kitajci popolnoma edini: oboji se bojujejo v obrambni vojni. (Springfield Republikan.V Dva shoda mlnhtra dr. KoroSea V Ptuju se je vršil v nedeljo shod ; dr. Korošca, na katerem je notranji minister spregovoril : u 4 « | P* ij/jj« iit w 4vh 'di, i J« m ? ji*)- bi 1 i. i A ji: c.^4,.4}' a » r * «'*t 4iS\ nr i« l a r!.»J t X1 M J «? 1 e v ' i t .ti . i,i s ,*T * H ji fi' *4r . h fl 1 'kt »•: \ '•* rUs*'1. ,-t. jim it«! M' jn s m lili i \ v ail 'b 1« m-, fr v; n k . m m ' ‘I. ii ’j drtl .1X» i tl' 1 Mi in dl’* rji «vn ju 'd< , Df aU. Hi !\ f.; ■ U! J M « lil $1 jv3' A 'I »->14 Ttffl »u i i\ »i‘i r'« v *.■»*»- «lau’ i d i ji jHliaji .to rti«) Hum* '.t® i< i« ir'', J ja««« p« ti j« im is« jv 'MK* #11'.v« *n n »h Tudi v Ormožu je govoril dr. Korošec li ! UJl Ari.riJM.l1 ii r. id 0 't *'*■ 'i i <1 AJ1 ki Ml'* . K t n \ vrt* Shrriii .dl/taHtl ;I,S i g -3 j «« k. J* Mn lajtiri M: A\k fi h I 'ji ti M i* p.ii i iMti !!l Za ženo in dom Domača ‘ekarna | Gnezdo mora biti, zadosti globoko in meh- I ko ter malo v temi: Pogosto je pa tega Za vse male nezgode imej pripravljene č9- /a-? , ^mu rogosio je pd «.g«t dama potrebna stvfri, ki J»'&5 v ki SH? "A‘S.’ „TJlt - • i'*1 škatli ali v zabojčku. Vanj spravi škarje, pinceto, razkuženo vato, krpice starega platna ali sifona, gazo za obvezo, obliž, jodovo tinkturo, mazilo proti opeklinam. To je najpotrebnejše. Vsega imej le malo če le moreš, nabavi si tudi aspirin, ki ga rabiš za potenje 1—2 tableti, galun (1 žlička na pol litra vode za grgranje), bor vazelin v tubi, slezov čaj proti kašlju (zme šan z medom) ocetno kislo glino za obkladke pri vnetju, Hoffmannove kapljice . (10 kapljic na kocko sladkorja proti krčem in slabosti), hipermangan, kamllčni čaj proti krčem v želodcu in trebuhu, lipov čaj za potenje pri prehladu, lisol ali lisoform za razkuženje, piramidon, žajbel za izplakovanje pri vnetjih v ustih in za grgranje, citronovo kislino za limonado, ki jo imaš v slučaju potrebe kar pri roki. škatlo ali zabojček z zdravili je treba zakleniti ali položiti na tako mesto, da deca ne pride do zdravil. V škatli naj bo tudi kuverta, v kateri shranimo vse recepte družinskih članov. Na recept napišemo ime in ko se bolezen zopet pojavi, imamo recept kar pri rokah. V kuhinjski apoteki pa bi ne smele manjkati sledeče stvari: Jedilna soda (soda bicarbona), kajti vsaka kuharica bi morala vedeti, da meso hitreje postane mehko, če dodamo vodi za noževo konico jedilne sode. Špinača, zelje in zeleni fižol ohranijo svojo zeleno barvo, če dodamo vodi le malo jedilne sode. Pikrinova kislina je najboljše sredstvo proti opeklinam. V takih slučajih ovlaža rano s čisto vodo in jo posipaj potem z nekoliko pikrinove kisline. Bolečine bodo takoj prenehale. Le na odprte rane ne daj te kisline! Pikrina ne dajaj blizu ognja, ker je to eksplozivna snov? Hipermangan odstrani neprijeten vonj in je odlično razkuževalno sredstvo. Kristale pred uporabo raztopi v vodi. Mesu in divjačini, ki ni več prav sveže, odstrani neprijeten vonj, če jih za par sekund daš v prav svetloroza raztopino hipermanga-na, Seveda moraš potem meso dobro oprati v čisti vodi. Tudi ponve, lonci, lijak za odcejanje in druge posode izgube neprijeten vonj, če jih opereš v raztopini hipermangana in potem izplakneš v čisti vodi. Zapomni si pa, da v močni raztopini predmeti porjavijo, posebno še, če so v njej dalje časa. In končno, gospodinje, ne bodite nikoli brez citron, kajti citrone so najboljše čistilno sredstvo pri kuhinjskem delu. če lupite krompir ali sadje ali pa čistite zelenjavo, natrite si roke s citronovim sokom. S tem sokom odstranite tudi neprijeten vonj s pribora. Nevarnost steklenic brez napisa Red pri steklenicah in stekleničkah se v gospodinjstvu tako rad zanemarja, in vendar prav ta nered lahko resno ogroža zdravje in življenje. Prava razvada je ta, da se jemlje ista steklenica za nakup raznih tekočin. V steklenici, ki nosi cesto samo vinsko nalepko, je zdaj kis, zdaj bencin, špirit ali petrolej, včasih morda celo jedka tekočina. Kako blizu je nevarnost! Ne izgovarjajte se, da imate premalo steklenic, rajši napravite red! Določite lepo za vsako vrsto tekočine steklenico in to uporab-lajte zmerom samo za to. In zdaj preidemo k oznakam steklenic. Če nimate tiskanih napisov, ki se po večini lahko kupijo, si jih napišite sami ter jih nalepite. Steklenice s strupeno vsebino ne spadajo v jedilno shrambo! Zgodilo se je že preveč nesreč, kakor d^ bi vas hoteli prepričati ž lastnimi izkušnjami. Za take stekleince poiščemo kotiček, ki je. otrobom nedostopen, in jih označimo poleg tega še posebno dobro. Najbolje se mi je izkazalo to, da sem zapičila v zamašek gramofonsko iglo. Kadar hitro kdo seže na zamašek — tudi v temi — se zave, da je tu nekaj nenavadnega. Kolikokrat na dan je treba pobirat fajca iz gnezda. Najbolj pogosto jih je treba pobirati pozimi, kadar je hud mraz, in sicer najmanj po trikrat na dan. Zakaj vodena vsebina ,ki je v jajcu, lahko sicer zmrzne in jajce potem, ko pride na toplo, poči. A tudi poleti, kadar je zelo vroče, je dobro, če čim večkrat poberemo jajca iz gnezda in jih spravljamo na hladno, da se oplojena jajca ne .prično kvariti. Kako odvadimo kokoš, da nfe žre jajc? Te razvade so največkrat kriva neprimerna gnezda, v katerih se jajca zdrobe. malo apni in beljakovin, če jim primanj kuje apna; spoznamo zlasti po tem, če ko koši'hlastno žro zdrobljene jajčne lupine. V tein primeru nio.ramo krmo primerno Iz-premeniti. Dostikrat pa ne moremo z nobeno rečjo odvaditi kokoši, da bi ne žrla jajc, potem je najbolje, če jo zakoljemo, da se še druge kokoši tega od nje ne navadijo. Omenimo naj še; da se dobe za kokoši, ki žro jajca; tudi posebna gnezda, pri katerih zdrsi jajce, rkakor hitro ga kokoš znese, v posebno škatlo, ki je pod' gnezdom. • • , Kaj bom kuhala? Ne samo ob slovesnih prilikah, temveč vsak dan moramo posvečati jedilniku največjo pažnjo, Slaba gospodinja je, katera se. v času, ko bi moralo že vse vreti in kipeti vprašuje,, kaj bi kuhala. Jedilnik za prihodnji dan si je treba sestaviti že prejšnji večer. Tako pripravljena gospodinja lahko prične kar z delom. Že prejšnji večer si lahko marsikaj pripravi (na pr.: rezance). Seveda pa mora pri sestavi jedilnika upoštevati razpoložljiva denarna sredstva, domačo zalogo, razne ostanke od prejšnjega dne, ki se dado drugi dan še s pridom uporabljati, letni čas. čas, ki bo drugi dan na razpolago za kuhanje ter želje in zdravstveno stanje onih, ki bodo jedli. Ce je več jedil, morajo biti primerno razvrščena. Nikoli naj ne bo več jedi, ki so si med seboj sorodne (na pr.: iižolova juha, zabeljen fižol, fižolova solata). — Mastnim jedilom ne smejo slediti druga težko prebavljiva ali zelo nasitljiva jedila. Za ljudi, ki težko delajo, je predvsem treba skuhati izdaten zajtrk: žgance z mlekom ali prežganko, jajca, mleko ali kakao s kruhom, surovini maslom, medom in slično; Kava ni baš priporočljiva. Tudi kosilo naj bo izdatno, skromnejša pa naj bo večerja, ki naj obsega le lahko prebavljive jedi, predvsem mlečne jedi in vsakovrstno zelenjavo. Pri kosiju naj bo po možnosti vedno tudi juha, ki vzbuja slast in sploh ugodno vpliva na prebavo. Saj imamo veliko izbiro vsakovrstnih postnih juh, ki tudi kmečki gospodinji omogoča vsakdanje kuhanje juhe. KUHINJA Kašnata juha z zelenjavo. Zreži na debele rezance nekaj listov zelja in ohrovta, eden koren, rumeno kolerabo, korenino peteržilja, listič karfijole, košček zelene in por. Vse skupaj stresi v lonec in zalij z P/2 1 vode. Ko je že na pol kuhano, prideni na kocke zrezan krompir. Deni v posodo veliko žlico masti in prideni nekoliko ^rezane čebule. Ko se žanr meni, stresi v mast eno osminko litra oprane kaše. in jo praži dve minuti, nato stresi kuhano zelenjavo z vodo vred _ v kašo. jn -vse skupaj kuhaj še četrt ure. Zdrobova juha. Razgrej 5 dkg surovega rhasla ali masti, stresi vanj1 3 dkg zdroba in mešaj, da se nekoliko zarumeni. V zarumenjeni zdrob prilivaj počasi IV2 1 peteržiljevke med vednim mešanjem, da se napravijo kepice. Tudi lahko dpdaš tej juhi 1—2 žlici- dušenih gob. Lahko pa tudi zmešaš zdrob z nekaj žlicami mrzle vpde in ga streseš med mešanjem v zavrelo govejo juho ter kuhaš 20 minut. ’ Zlate rezine za v juho. Kruh zreži ha majhne kocke in ga stresi v raztepeno jajce. V ponvi razbeli masla ali masti, in ko je vroče, prideni v jajce pomočeni kruh ter ga rumeno ocvri. Nalij v .skledo juho in stresi vanjo rezine. . • , Ječmenčkova mešanica ali ričet. Razgrej v posodi žlico masti in stresi vanjo žlico zrezane čebule ter četrt litra okroglega, v vroči vodi opranega ječmena. Mešaj, da t>e nekoliko popraši, prilij V2I tople vode, in ko se pokuha, ga premešaj in mu prilivaj 1 1 juhe, v kateri si kuhala četrt litra belega, namočenega fižola. Ko se ječmen 1 uro kuha, mu prideni četrt kg na kosce zrezanega, mastnega, prekajenega svinjskega mesa, iebel, olupljen in na kocke zrezan krompir, žlico drobno zrezanega peteršilja, strok strtega česna, droben, na rezance zrezan koren, tri na rezance zrezane zeljnate liste in soli. Pokrij in kuhaj počasi eno uro ter stresi nazadnje v ječmen še kuhani fižol in čez popra. Kuhani jabolčni štruklji. Napravi vlečeno testo iz V« 1 moke, Vs mlačne vode, soli, drobnega jajca in za oreh masti ali žlice olja. Testo dobro ugneti, napravi hlebček, ga položi na z moko potreseno desko in pokrij s segreto skledo, da se nekoliko spočije. Nato napravi tale nadev: zmešaj v skledi 4 žlice kisle smetane ali dve žlici masti in 1 jajce. tem nadevom namaži razvlečeno testo, ga potresi s pestjo krušnih drobtin in pestjo pšeničnega zdroba, s 5 olupljenimi in nakrh-Ijanimi jabolki, s pestjo sladicorja, pestjo rozin in z nekoliko cimeta. Testo zvij, ga zavij / namočen in ožet prtič ter poveži z nitjo. Tako pripravljene štruklje kuhaj v prostorni posodi v osoljeni vreli vodi pol ure. Kuhane odveži in zreži na dva prsta široke kose, ki jih polagaj na krožnik in zabeli z dvema žlicama masla, v katerem si zarumenila žlico krušnih drobtin. Potrosi štruklje z žlico sladkorja in postavi na mizo. Dopisi..Edinosti sat Rogaška Slatina Proslavo zedinjenja bodo priredila vsa Slatinska društva dne 1. decembra. Ob 9. uri bo sv. maša, potem pa zborovanje pred spomenikom podlih pri župni cerkvi sv. Križa, kjer bo govor, petje združenih zborov, deklamacija i. dr. Sodelovala bo tudi godba. Prvo-decembrsko proslavo organizira občina. Sokolski dom je v surovem stanju pod stre ho. Reprezentativna stavba pade vsakemu v oči. Spomladi se bo stvar nadaljevala, a čez leto dni bodo imela tudi številna slatinska društva svoj dom. Zdaj je treba le še z vsemi silami na delo, da se zgradba zgotovi! Ker bo Sokolski dom, kojega načrt je delo slovenskega umetnika, kot svojevrstna umetnina tudi v okras našemu letovišču in zdravilišču, bi bilo zelo pozdraviti, da pomaga z izdatnejšim prispevkom tudi banovina oz. banovinsko zdravilišče Rogaška Slatina, v čigar okolišu zgradba stoji! Oodbo na plhfila so ustanovili v steklarni pri Sv. Križu. Zadevo so večkrat že obravnavala tudi nekatera društva v Rog. Slatini, a vedno brezuspešno. Zdaj pa gre zares, kar je od srca pozdraviti, saj je pri nas godba na pihala zelo potrebna! Želimo vsem mnogo uspehov in da nas čimprej razvesele z veselimi akordi. Št. Jurll ob L 2. Za spremebo pridevka našega kraja St. Jurij »ob južni železnici«. Odkar leži naš kraj ob progi, ima pridevek »ob južni železnici«. To železnico so gradili Nemci v starih avstrijskih časih. Zato ta naziv spominja na dobo našega hlapčevanja. Razen tega pa moramo vedeti, da-južna železnica ne obstoja ze več od leta 1923. Zato je pridevek k imenu Št. Jurij »ob južni železnici« tudi nesodoben in nazadnjaški. Naši, občinski upravi se nudi lepa prilika, da razmišlja o novem pridevku. Ime St. Jurij naj ostane, odpravi pa naj se naziv »ob južni železnici«, ker ne odgovarja sedanjemu času. Najumestneje bi bilo, da bi dali imenu St. Jurij pridevek po kaki gori ah drugi znamenitosti. Občni Zbor sadjarskega in vinarskega društva. Podružnica sadjarskega in vinarskega društva št. Jurij ob južni železnici bo imela redni občni zbor v nedeljo, dne 4. decembra t. 1. Vabijo se vsi člani. Občni zbor je. važen Tu bo iahko vsakdo povedal svoje mnenje, obenem pa bodo izvoljeni novi odborniki. Zidani most Zaradi predolgega jezika so ga aretirali. Te dni so naše varnostne oblasti prijele ne- varnega agitatorja, ki je na Kočevskem oma-(ovaževalno govoril o naši državi ter pripovedoval o vseh mogočih in nemogočih stvareh, katere je spravljal v zvezo s preteklimi dogodki v Srednji Evropi. Za nevarnim agitatorjem Krečem, ki je kot brusač opravljal svoje delo je bila izdana iz Kočevja tiralica. K sreči so ga prijeli na Zidanem mostu, odkoder so ga po zaslišanju odpeljali za varnostne zapahe. Murska Sobota Trgovsko dom pred dograditvijo. Na Aleksandrovi cesti, tik Delavskega doma, je vzra-sla« za dve nadstropji nova reprezentativna zgradba, Trgovski dom. Kakor vse kaže, bo zgradba, ki je plod prizadevanja tukajšnjih trgovskih krogov, še pred novim letom pod streho. Razstava fotografskih del. Tujskoprometno društvo je razstavilo v prostorih tuk. osnovne šole kopico fotografskih posnetkov, ki so bili poslani društvu ob razpisu nagradnega natečaja za posnetke iz Prekmurja in njega življenja. Pri tej priliki je treba omeniti posrečene in lepo izdelane fotografije — pokrajinska, iz prekmurskega življenja in dr. — mladega Kološa, Peterka, Pajtla in Smoleja. — Da se tudi Sobočani in okoličani zanimajo za razstavo in to panogo sploh, kaže številen vsakodnevni obisk.' Na predvečer praznika zedinjenja priredi murskosoboško Sokolsko društvo v Sokolskem domu slavnostno telovadno akademijo s sodelovanjem vseh oddelkov. Llubllana Zborovanje učiteljev. Sresko učiteljsko društvo JUU Ljubljana, okolica zahodni del, bo imelo svoje redno zborovanje v soboto 26. no vembra t. 1. ob deveti uri v magistratni dvorani v Ljubljani, z običajnim dnevnim redom. Na sporedu je tudi zanimivo predavanje ge. Angele Vodetove »O nalogah današnje. žene s posebnim ozirom na učiteljico«. Maribor v .učiteljsko stanovsko častno razsodišče so bjii izvojleni. Na rednem občnem zboru JUU Maribor desni breg so bili izvoljeni v stanovsko častno razsodišče gg. učitelji predsedniki: Zorn Josip, Hriberšek Emilija in Črnko Jernej, člana: Vrane Ernest in Martelanc Dora. Namestnika: Podgornik Filip in Alt Adela. Tajnik: Čeh Branko, in namestnik Mihelič Vilko. Volitve pa so se vršile z vzklikom. Ob tej priliki je. bil sprejet tudi naslednji delovni program: 1; Preučevanje deee in šolsko delo. 2. Bodoča družba in šola. 3. Nujnost te°rU^ za prakso. 4. Pogledi na sodobno šolo. 5. Računstvo v začetnem pouku. 6. Računstvo na srednji in višji stopnji. 7. Jezikovni pouk v sodobni šoli in 8. Jezikovno oblikovanje na nižji stopnji. Bohinj V naši rajski pokrajini je sedaj pred-1*'0' litvami postalo jako živahno, prihajajo razni usnjarji kakor farizeji in mešajo nast- Bohinjce z raznimi obljubami. — Pri prirejanju iger je nastala nova metoda. V nedeljo je v Češnjici režiser zamenjal igralce, tako je namreč bil glasen, ko bi še nekdo zamenja1 poslušalce, bi dve osebi dobesedno izvršili to, kar se drugod trudi množica ljudi. — Prenio-vanje seleiccijske živine je bilo pred nekaj dnevi pri nas, mnogi revni posestniki so dobili kar Tudi Slovenija dobi mstorne vlak© Po dobljenih informacijah se je generalno ravnateljstvo državnih železnic po dolgem oklevanju vendarle odločilo, uvesti tudi v Sloveniji motorne vlake ,ki so dandanes že povsod udomačeni in ki so se tako izvrstno obnesli. Železniška uprava je dala ljubljanskemu ravnateljstvu na razpolago dva motorna voza, kakor se čuje, manjše tipe, dvoosna, ki imata prostora za kakih 40 potnikov. Motorjema se lahko priklopi po en navaden voz s 40 do 50 sedeži. Priklopi se lahko tudi večji voz, štiriosnik, vendar se potem brzina znatno zmanjša. Ni še znano, na katerih progah bosta vozila ta dva motorna vlaka. Vsekakor prihaja en voz v poštev za hitri promet med Ljubljano in Mariborom. Tujsko-prometne organizacije zagovarjajo stališče, naj bi voz, ki dospe dopoldne v- Maribor, peljal dalje po D r a v s k i d 0- l i n i do Prevalja. Zvečer naj bi se vrnil v Ljubljano. Naše mnenje pa je, naj .bi se čimprej vrnil s koroške meje in napravil tekom dneva kratke sprehode do Ptuja in Ormoža in potem do Celja, morda do Zidanega mosta, da pobere potnike, ki prihajajo iz Zagreba in Ljubljane, 1er jiH popelje do Maribora. Do večera je voz prav lahko zopet v Prevaljah, odkoder bi nastopil svoj povratek v Ljubljano. Splošna želja potujočega občinstva je, da obratuje drugi motorni vlak med Z a-grebom in Gorenjsko. Tudi ta voz naj bi šel iz Zagreba v zgodnjih dopoldanskih urah in bi se zvečer vrni! domov. Vozni red se imn sestaviti tako, da se oba vlaka zjutraj in zvečer vZidanem mostu križata, da imata zvezo s tretjo smer jo, t. j. vlak Ljubljana—Maribor z Zagrebom in Zagreb—Ljubljana z Mariborom. Kar velja za tako zvani štajerski vlak, naj velja tudi za Kranjca. Do večera je dovoij časa na razpolago, da voz malo pogleda v Bohinj in potem napravi izlet na Dolenjsko. Zvečer je zopet lahko na razpolago na Gorenjskem, da popelje izletnike in druge potnike nazaj v Zagreb. Naše proge res niso v najboljšem stanju, zato velika brzina tudi ni mogoča, dokler spodnjega ustroja železnic temeljito ne popravijo in usposobijo za moderen promet s 100 do 130 kilometri na uro. Na glavni progi pa motorni voz prav lahko vozi s hitrostjo 80 do 90 kilometrov in na stranskih progah 60 do 70 kilometrov na uro. Ker ne potrebuje voz niti pol minute, da doseže polno hitrost, j® njegova brzina ob sicer približno enaki hi trosti za dobro tretjino večja kot pri br-zih vlakih, s priklopnikom pa enaka. Voz napravi na dan v raznih smereh prav lahko svojih 500 kilometrov, za kar potrebuje povprečno le kakih sedem ur vožnje. Ostala polovica odsotnosti iz Zagreba ali Ljubljane naj se porabi za postanke. če hoče železniška uprava res v vsakem pogledu ustreči prebivalstvu, zraven pa gledati na rentabilnost motornih vlakov, ne smejo imeti vozovi le drugi razred,- kakor na -progi Beograd-r-Sarajevo-^' Dubrovnik, ampak -morajo imeti tudi predele za tretji razred. Zakon proti klblcom V eni izmed Združenih držav Severne Amerike je pred nedavnim stopil v veljavo zakon proti kjhicem, ki v raznih lokalih preveč temperamentno sodelujejo. Prl igrah drugih. Po tem zakonu lahko na zahtevo igralcev aretirajo kibica, ki še skuša v kavarnah in drugih ldkalih po polnoči vmešavati v igro s svojimi nasveti in opazovanji. Predvidena je; za take kibice kazen 5 do 10 dolarjev. Ta zakon so morali izdati radi tega, ker je v poslednjem času nidi vmešavanja kibicev velikokrat prišla d? pretepov, .. - ' - Mesto in vas. Metka pride pr.vič. na deželo. Prvič dobi za ju? j no kislo mleko. Poskuša. Potep1 reče; • »Poslušaj, striček, jneni se zni, da ta krava Še ni bila'čisto zrela,« so si ustvarili svojo državo, ;s je šel daleč preko njenih ) med prvimi, ki so se s spremstva priključili evropski civi-pod vplivom Bizanca ustvarili i manj svojsko slovansko kul-južni Slovani, so tudi oni tvo- prvega turškega predsednika Atatiirka. Tri dni se je ljudstvo v Carigradu poslavljalo ojega voditelja, dokler ga niso prepeljali v Ankaro, kjer bo ostala krsta v palači etnografskega muzeja dokler ne zgradijo grobnice. Zanimivo štivo Ukrajinsko vprašanje tekom stoletij Morda ga ni naroda v Evropi, ki bi imel za seboj tako viharno zgodovino kakor Ukrajinci. Bili so med prvimi slovanskimi narodi, ki so si katere sloves je meja. Bili so med jemom krščanstva lizaciji in ; svojo več turo. Kakor južni rili trden jez proti vpadom nomadskih narodov v Evropo in si v ta namen že zgodaj ustvarili vojaški obrambni sestav pod vodstvom svojih kozaških hetmanov, ki so morali kmalu braniti svobodo Ukrajincev tudi proti drugim, proti slovanskim narodom. Iz teh ukrajinskih bojev za svobodo je posebno znano ime hetmana Bogdana Chmeljnyckega in pozneje ime nesrečnega Mazepe. Velika ukrajinska država je kljub vsemu junaštvu razpadla. Najprej so si jo razdelili Rusi, Poljaki in Turki, po delitvi Poljske pa je pripadlo vse razen Ualicije in Bukovine, ki ju je dobila Av-stro-Ogrska, Rusiji. Ukrajinci pod avstrijsko, oziroma ogrsko oblastjo, so kmalu izstopili iz pravoslavja in se kot unijatl s starim obredom pridružili katolicizmu. Ure za kakih pet milijonov duš, ki so jih tako odločili od moskovskega cerkvenega središča. Ruski carizem po svoji centralistični zamisli ni priznaval, da so Ukrajinci poseben narod in jim je vsiljeval s svojimi uradniki tudi svoj velikoruski državni jezik. Bila jc celo doba, ko ni smela iziti v ukrajin-?.cmi nobena knjiga, ko se ni smelo v ukra Jinsčini uprizarjati gledaliških iger in ko se ni smelo v ukrajinščini niti javno predavati. Toda Ukrajinci se niso udali. Kajti njihovi narodni pesniki kobzarji so jih podobno kakor Srbe . v turški sužnosti tolažili in vzpodbujali. Nešteto političnih emigrantov je priteklo v Avstrijo, kjer so jih radi sprejemali, ker so v njih videli dobro orožje, ki se je dalo proti Rusiji sijajno izrabiti. Ruska revolucija v februarju 1917 je Prinesla Ukrajincem samostojnost. Osnovali so si samostojno republiko, ki pa ni dolgo ostala. Tri sile so se za to bogato zemljo borile: osrednje sile, ki so pred svojim zlomom Ukrajino popolnoma oplenile ter si ■skušale na ta način pridobiti živil za na-dalnji boj, njihov eksponent je bil general Skoropadskij, ki so ga postavili za bctmana (danes živi kot emigrant v Berlinu) ; p0 zmagi nad osrednjimi silami je Postavila antanta direktorij pod vodstvom Petljure na čelo Ukrajine, končni zmagovalec pa so bili boljševiki, ki so prejšnje gospodarje, Petljuro in generala Denikina, Pregnali "in priključili Ukrajino kot federativno republiko v svojo Zvezo. Sovjetska Ukrajina šteje danes 33 in pol milijona prebivalcev in ima 452.000 kv. kilometrov, kjer je ukrajinščina uradni je-z’k in kjer imajo dve univerzi z ukrajinskimi profesorji. To in pa dejstvo, da je v zadnjih letih izšlo na tisoče ukrajinskih knjig, je približno vse, kar o njih vemo. italijanske in nemške tiskovne agencije Poročajo seveda o veliki nezadovoljnosti in o uporih, kar pa je treba z ozirom na to, da so iste agencije prinesle tudi že vesti o Stalinovi smrti in o obkolitvi Moskve po Vorošilovljih četah, sprejeti z rezervo. . Velik del Ukrajincev je ostal izven sov-.jctskih mej. Dočim je bila antanta priprav 'jena, da pridruži državi Petljure vse ukra [insko ozemlje, je hotela narediti proti boljševiški Ukrajini močan jez. Največji Krsta od del je dobila Poljska, namreč 5—8 milijonov (številke niso točne, kajti uradne statistike poznajo tudi »ukrajinsko govoreče Poljake«). Ti se čutijo zelo zapostavljene, ker jim je raba materinščine v javnem življenju, če ne že popolnoma prepovedana, pa vsaj zelo omejena. Ti poljski Ukrajinci se pritožujejo radi verskih preganjanj in socialne zapostavljenosti. Nemški in Nemcem prijazni listi so prepričani, da je njihovo življenje v primeri z življenjem sovjetskih Ukrajincev pravi raj. Skoro tričetrt milijona Ukrajincev je bilo dodeljenih češkoslovaški, ki je, kakor pravijo danes, Ukrajincem kratila svobodo, ker jim ni dala tudi politične avtonomije. Pač pa so Čehi Ukrajincem zgradili nešteto šol bolnišnic in drugih kulturnih zavodov, ki jih ta narod dotlej pod madžarsko nadoblastjo še poznal ni. Karpatski Ukrajinci so večidel kmetje, ki jim nudijo gozdovi edina sredstva za obstoj. Znani so posebno kot spretni splavarji. Pol milijona Ukrajincev je danes Se pod Romunijo. Letalstvo evropskih držav Velik pomen letalstva v sodobni vojni je danes že izven doma. Boji v Španiji in na Kitajskem nudijo dan na dan nove dokaze, da ima tisti, ki razpolaga s številnejšim modernejšim in močnejšim letalstvom, večje izglede na zmago, kakor tisti, ki ima zgolj pešce, pa če bi bil vojaški duh in disciplina teh pešcev še tako odlična. Ni torej čudno, če je državam toliko do tega, da poznajo tuje letalstvo, kar se da točno. Newyorški vohunski proces, ki je vzbudil po vsem svetu tako veliko pozornost, je pokazal, kakšnih sredstev se poslužujejo države, da dobijo podatke o številu, posebno pa o ustroju letalstva drugod. V tem oziru so zanimive številke, kr jih je dobil ameriški poročevalski urad v zad njem času. Večidel gre tu za informacije, ki jih je nabral polkovnik Lindbergh, ki je prepotoval v ta namen vso Evropo. Po njegovem mnenju ima največ letal Rusiia s 7000 letali, potem sledi Nemčija s 6500, Italija in Velika Britanija s 5000, Francija s 3400 in Češkoslovaška s 1200 letali. Toda te številke, kakor so videti točne, ne povedo mnogo, kajti one predstavljajo le celotno število vseh letal, tudi civil nih in starih, ki bi se dala v slučaju voj ne uporabiti. Odločilna v prihodnji vojni pa bodo predvsem le kakovostna letala, ki bodo tudi tehnično na vrhuncu. V tem oziru Lindbergh ruskega letalstva sicer ne ceni visoko (kakor so to še pred nedavnim nekateri nemški listi, ki so poudarjali potrebo svoje lastne oborožitve), pač pa vidi v zmogljivosti ruskih tovarn precejšnjo nevarnost za civilizacijo, ker izdelajo ruske tovarne do 600, v slučaju vojne celo 1000 letal v enem mesecu, dočim izdela na primer Italija »le« 180 letal v enem mesecu. Angleška letala, ki so za časa abe sinske vojne še tako daleč zaostajala za italijanskimi, so sedaj italijanska že dosegla in bodo, kakor vse kaže, v kakem letu že med prvimi na svetu. Treba je samo, da se nekateri stari tipi zamenjajo s sodobnejšimi. O letalstvu drugih držav, posebno pa o letalstvu Združenih držav Lindbergh ni povedal ničesar, vendar nam je znano, da je predlagal predsednik Roosevelt, da zgra dijo nič manj kakor 8000 letal in s tem »pobijejo svetovni rekord«. Stari sultanov dvorec v Carigradu Moderna Turčija je prekrasne sultanove dvorce na hribu Toplak v Carigradu iz-premenila v muzeje. Bogastvo, ki so ga tukaj zbrali sultani tekom tisočletja, jc skoraj neprecenljive vrednosti, saj kaj takega ni mogoče videti niti v Evropi niti v Ameriki. Tu je zbrana ogromna množina dragega kamenja, dragocena svila, biseri, zlato, fajansa, srebro, kitajski porcelan itd. V stene in strope so vdelane zlate ploščice* tla so pokrita z dragocenimi preprogatni. Da, tako razkošje je v dvorcih, da ves ta lesk zatemni vse, kar smo čitali v Tisoč in eni noči... Sultanov prestol je iz samega zlata in okrašen z dragulji. En tak prestol cenijo na 675 milijonov dinarjev. Nekateri so že skušali oceniti vse to ogromno bogastvo in pravijo, da veljajo dragocenosti v teh zakladnicah okrog 200 milijard dinarjev. Ta vrednost ni samo relativna, temveč je to stvarna vrednost draguljev, biserov in zlata. To ogromno bogastvo je danes zavarovano z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi proti požaru, tatvini in vlomu. Nevidni električni aparati javijo vsakega ne zaželjenega gosta. Vse te zakladnice so prepletene z mrežo električnih aparatov, ki takoj registrirajo, če je v enem delu muzeja ali zakladnic višja temperatura in javijo na ta način tudi najmanjše požare^ Današnja moderna Turčija ne zbira več dragocenosti z vzhoda in zapada, danes samo čuva to ogromno bogastvo, ki ima tudi veliko nacionalno vrednost in zbira duhovne dobrine, da z njimi bogati ves svoj narod, ne pa le nekaterih poedincev. Skozi celo Saharo po zlato! Sedaj je moderno govoriti samo o kolonijah, zato bo prav, da vam povemo, kakšne skrbi je imela Francija z zlatom v svoji koloniji v jugovzhodni Afriki. Georges Mandel, ki je v sedanji francoski vladi minister kolonij, je na počitnicah iztaknil knjigo »Zgodovina Berberije« in se pri tem spomnil, da imajo v ministrstvu kolonij neke načrte, ki govore o zlatu na gornjem teku reke Niger. Zvedel je tudi, da so že od nekdaj imeli tamkajšnji prebivalci naprave, s katerimi so pridobivali zlato. Gospod minister je z ozirom na vse to sestavil »odbor za zlato«, ki naj bi proučil vse malenkosti okrog tega problema. že leta 1934. je neki Louis Rollam predlagal ministrstvu, naj zamenja stare napra ve z modernimi. Ugotovilo se je namreč, da uprava vhodnoafriških kolonij nikdar ni mislila, da je tam toliko zlata. Ko so pa vendarle gornji tok reke Niger natančno preiskali, so ugotovili, da jc tu mogoče pridobiti mnogo več zlata kakor pa n. pr. v Belgijskem Kongu ali na Zlati obali. Do gornjega teka te reke je mogoče priti z brodom preko Dakkara ali Obale slonovine, toda možna je tudi pot skozi samo Saharo. Leta 1923. je namreč Francoz Gaston Gradis prvi opravil pustolov-no pot z avtomobilom preko sredine Sahare in tedaj je bila osnovana družba, ki naj bi natančno proučila in realizirala pot preko Sahare bodisi po kopnem ali pa v zraku. Gradisu v začetku niso verjeli, toda že po treh mesecih je z avtokarom v samo šestih dneh prešel južni del Sahare. Od leta 1924. do 1926. je neprenehoma poskušal vožnje in iskal najboljšo pot. Koncem leta 1926. so našli dokončno pot in začeli graditi hotele, garaže, brezžične postaje in skladišča pogonskega materiala v Regganu, Gaou in Niameyu. Toda Gradis je šel še dalje. 500 kilometrov južno od oaze Reggan je zgradil postajo Bi-don. Postavil je tudi svetilnik, ki ga je mogoče opaziti daleč v pustinji. Leta 1927. so lahko začeli že z rednim prometom, ki so ga oskrbovali ogromni avtobusi Renault. Iz Niameya do Nigra je trajala vožnja sedem dni. Leta 1931. je tudi ministrstvo aviacije prevzelo to pot preko pustj-nje. To »Gradisovo linijo« so pozneje še izpopolnjevali. Leta 1933. se je vršil promet že s francoskim Sudanom, leta 1934. pa je bila uvedena služba Alžir—Niger— Daohomey. Danes je promet v Sahari že tako varen in urejen, da lahko po njej potujejo tudi žene in otroci na navadnem avtomobilu. . Izhodna točka za vožnjo po pustinji j® količino, a kar zmanjka, si takoj dokupi. Colomb-Bechar, kamor pripelje potftikn železnica iz Alžira preko Orana, Odtod je šla tudi prva »kolonija za zlato« ministrstva kolonij na svoje prvo študijsko potovanje. že prva poročila o raziskovanju na gornjem delu reke Niger so gospoda ministra Mandela zadovoljila. Na zlato so se spravili v Afriki z najmodernejšo opremo in pa brez romantike, kakor je to bilo v času zlate mrzlice v Aljaski in Klondykeu. Danes sta namreč znanost in tehnika privedli človeka točno do samega zlata v reki Niger. Romunski kralj na obisku v Londonu. Romuniski kralj na britanskem tanku. Sobota, dne 26. novembra 1938. ■Edinost« Stev. 42. KARO smučarski in lovski čevlii, snežke in galoši švedskih znamk 7 R E T O R N MARIBOR ELITNA MASTEK KONFEKCIJA Za dame in gospode prinaša vedno namoveiše pletenim, nogavice NAROČAJTE za gospode, dame Ut otcofke (tonete za ode(e iti pecita. Scajce s Jicaoate * JUžante POSLOVNO 1. JCcamacsič,Jiad&ot, Qospaska 13 ftouMecski tiskam A A rade kupujejo svilo za obleke, perilo i. t. d. Telefon 25-67.25-68,25-66 Uspeh ne bo izostal I >♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■ Jesen je tu! Ati ste si Se Mf Jokati? Najlinejše blago za damske plašie za moške plašie Nafveila Izbira ! za obleke I. C. d. Zmerne cene I Barve Laki Firneži Čopiči in klei Ttmeja tttojU, HUuMct, $tam tc# 9 l. t. d. po najnižji ceni samo v spec. trgovini Maribor, Gosposka 29 NuVOl Generalno zastopstvo za Jugoslavijo NOVCI največjih italijanskih fvornic harmonik CasteSfl^ardo ELETTRA Italijanska produkcija slovi po celem svetu. Harmonike so glasovno, po obliki in izredni izdelavi nenadkriljive. Zahtevajte brefcplačno predvajanje in cenike in prepričajte se pred nakupom o posebnostih italijanskih harmonik. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo V. wfeixE in sinov« Maribor, Jurčičeva ul. 8, telefon 26-18 ori tvrdkah ki oglašy ejo v Legalni prenos imovine ramih blokiranih dobroimetij, vrednostnih papirjev, itd. iz Nemčije v Jugoslavijo! Prijavite se (samo jugoslov. oržavitani!) nemudoma na Financiranje In naloibo kapitala obavi strokovno in uspešno ekonomsko - * orne rc jaln: bi o t ** RIBOSt Aleksandova c. 12 Zamenjava nepremičnin med po* sestniki v Nemčiji in Jugoslaviji! obznite »e na TRIGLAV realitetnl biro MARIBOR, Aleksandrova 12 Telefon 25-34 EKONOMIST Oglasi v „EDINOSTI“ posredujejo med mestom in deželoj Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar- liska Mariborska tiskarna d. d., predstav.ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru*