Izstop slovenskih dež. poslancev. Izstop naših slovenskih deželnih poslancev iz deželnega zbora je naredil velik utis doma in pri nasprotnikih. Slovenci, posebno Stajarski Slovenci, so veseli, da njih voditelji niso prestopili več praga deželne hiše, kjer itak niso nič druzega slišali nego zasramovanja in žaljenja, ampak so ostali doma ter razvili zastavo, na koji je zapisano naše geslo: »Proč od Gradca!« Štajarski Slovenci posamezno in po društvih odobravajo in pozdravljajo izstop svojih poslancev. In te izjave bodo v prihodnjih dneh postale še številnejše, ko prečita slednja slovenska hiša oklic naših poslancev. Sploh pa menda ni tudi izven Štajarske Slovenca, ki bi ne soglašal z najnovejšim korakom naših poslancev. Vsaj izvenštajarski Slovenci nimaio grajalnega glasu, ampak nasprotno. Celo pošteni nemški listi, in to je za nas štajarske Slovence in naše slovenske poslance izvenredno pomirljivo in pomenljivo, brezpogojno odobravajo sklep naših poslancev, ki nočejo v graško deželno zbornico. Evo v naslednjem glasove o izstopu naših poslancev iz slov. Stajarja in drugih slovenskih dežel ter iz nemških krajev! Jareninsko politično društvo je imelo zadno nedeljo odborovo sejo, pri kateri je predsednik poročal o političnem položaju ter prečital oklic naših deželnih poslancev na svoje volilce, ki je naredil velik utisek na vse odbornike. Nato je bila soglasno vsprejeta sledeča izjava: »Odbor jareninskega političnega društva navdušeno pozdravlja izstop slov. deželnih poslancev iz deželnega zbora štajarskega. Zajedno prosi in opozarja naše poslance in politična društva, naj začnejo po vseh krajih Južnega Štajarja prirejati politične shode, da izvš in se prepriča sleherna slovenska vas, kolike krivice se godijo slovenskemu Ijudstvu na Štajarskem, ljudstvu, katero zvesteje kot katsri drugi narod služi svojemu cesarju in točno plačuje svoje davke v krvi in denarju, pa je kljub vsem jasnim državnim zakonom brez pravic. Vse naSe slovenske občine in naša politična društva pa naj v najkrajšem času s posebnim sklepom ali izjavo pritrdijo edino pravilnemu in mogočemu postopanju naših deželnih poslancev.» Slovenska Bistrica, 30. marca. Rodoljubi slovenjebistriškega okraja popolnoma odobrujejo izstop slovenskih poslancev iz štajarskega deželnega zbora ter pričakujejo, da jim gospodje poslanci poročajo o svoiem delovanju in o političnem položaju. K o z j e. Z veseljem pozdravljamo abstinenco deželnih poslancev. Voditelji, ostanite odločni in vztrajni! Proč od Gradca! Glasilo katoliških Slovencev na Kranjskem »Slovenec« piše: »Mi poznamo štajerske slovenske poslance. Trezni so v svojih nazorih, miroljubni, skromni v svoiih zahtevah. Ako pa se vkljub temu ti poslanci odločijo ne vstopiti v dež. zbor, ta sklep kaže v značilni skrajno usodni luči nezdrave razmere na Štajarskem. Tretjina prebivalcev dežele je brezpravna, izročena nemški prenapetosti na milost in nemilost. Od Gradca štajarski Slovenci ne pričakujejo ničesar razven udarcev, zato treba, da tudi v štajarske neznosne razmere poseže višja moč, da se tudi tukaj prično spravna pogajanja, po katerih bi se vsaj nekoliko oijLOgočilo dihanje Slovencem na Štajarskem. Na to delovati je sedai dolžnost štaiarskih slovenskih rodoljubov, vzlasti poslancev. Ako bi se pri teh obravnavah pokazalo, da ni mogoče skupnega delovanja, tedaj naj se loči Štajarska v nemško in slovensko samostojno skupino. Tako bo najbolje za Avstrijo, Slovence in Nemce!« Glasilo tržaških Slovencev ,Edinost' piše: »Slovenski gtajarski poslanci so sklenili, da se ne bodo udeleževali zasedanja deželnega zbora. Dobro! . . . Ali če so že poslanci sklenili, da bodo izVrševali politiko »proč od Gradca«, tedaj pa pričakujemo, da bodo tem vstrajnejše delovali doma po shodih, katere naj prirejajo nedeljo za nedeljo, da ljudstvo poučijo, kako more poslance podpirati! Naj si vzamejo za vzgled nemške radikalce! Ljudstvo potrebuje pouka. Ce je ljudstvo nevedno, se seveda da lahko tlačiti, a Ce se mu pove in razodene krivica, bo nastopalo z nepremagliivo silo. Nemci bodo morda seveda sedaj Slovencem očitali malomarnost, češ, v odseke stno jih volili, a nočejo priti. Zato treba povedati kmetu, da je to samo pesek v oči. Kajti ako je tudi kak Slovenec voljen v odseke, vendar Nemci s Slovenci ravnajo, kakor se jim poljubi. Štajarski Slovenci ne morejo delovati z dež. odborom poprei, dokler se za spodnji Štajar ne ustanovi posebni vladni oddelek kakor se je ustanovil za Italijane na Tirolskem. Torej na delo in med ljudstvo, da bo to samo tirjalo, česar potrebuje za svoj obstanek, gospodarski in narodni!> Dunajska »Information« piše: »Povsod med slovenskim Ijudstvom se sliši glas: »Proč od Gradca!« Ta glas pomenja: upravno samostalnost Spodnjega Štajarja, kakor jo ima južno Tirolsko; razdelitev deželnega šolskega sveta, okrajna razdelitev in okrajni zbor, izločitev Spodnjega Štajarja izpod graškega nadsodišča in priklopljenje k ljubljanskemu nadsodišču, ki se naj ustanovi, razdelitev kmetijske družbe, narodne deželne odseke. Izstop slovenskih poslancev iz graškega dež. zbora pomeni proglasitev tega načrta.» Graški »Grazer Volksblatt< piše: »Priznati moramo, da se izstopu slovenskih deželnih poslancev nikakor ne čudimo. Kajti surovo je, kako se deželnozborska večina obuaSa proti manišini. . . Način, kako se vede naša narodno-iiberalna večina, \e vse druga, samo poSten ni. V nobeni zbornici celega sveta se ne ravna tako z manjžino, kakor v štajarskem deželnem zboru, kjer vlada nekoliko kričačev, a drugi, ki bi lahko trezno uplivali na kričače, hodijo zvesto za njimi . . . Tagespošta in Tagblatt pobijata oklic slovenskih poslancev. Naše mnenje je, da bi si liberalci in nacionalci že smeli tudi vest izpraševati. Naši (nemški) liberalci in nacionalci, ki za ljudstvo storijo tako s m e S n o malo, bi radi bili sami tned seboj; najljubSe bi iim bilo, da bi tudi nemški konservativci zapustili dež. zbornico, kajti potem bi ne bilo nikogar, ki bi jim gledal na prste. Toda mi ostanemo, — sedaj še vsaj — na svojem mestu, a svarimo večino, naj se ne igra z ognjem. Za nami stoji ljudstvo, za večino stoji 170 velepesestnikov, par veleobrtnikov in nekai tisoč meščanov ter uradnikov. In ti ljudje nam komandiraio.> Tako piSe nemški list! Hude, ostre, a popolnoma pravične besede! Te izjave kažejo, da so naši poslanci pogodili pravo, ker so izstopili iz deželne zbornice. Dolžnost volilcev je sedaj, da se ne umaknejo od svojih poslancev, dokler se nam naše pravične zahteve ne izpolnijo. Nemški poslanci že' naznanjajo, da bodo prirejali v bodoče shode po Spod. Štajarju. Toda mi smo prepričani, da je naše ljudstvo dovolj zavedno, da bo njihove shode onemogočilo ali pa preziralo.