[CTORY BUY
mira*
ITATII
•WAR
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ
NAROD V AMERIK L
ŠTEV. (NO ) 46
CHICAGO, ILL., TOREK, 9. MARCA — TUESD AY, MARCH 9, 1943
LETNIK (VOL.) UL
NEMŠKI NAČRT V AFRIKI JE ZADRŽATI ZAVEZNIKE
VESTI 0 DOMOVINI
VPAD V AVSTRALIJO JE ODLOČEN NAČRT JAPONCEV
Pomembne besede, ki jih je te dni povedal po radio dr. Kuhar, slovenski duhovnik in jugoslovanski poslanik pri poljski vladi v Londonu.
Ko so Japonci zasedli Javo, Sumatro in druga otočja v južnem Pacifiku so bobna 1 i o polni zmagi nad zavezniki. — Zdaj pa že več, kakor leto doživljajo poraz za porazom.
Nemci gradijo obrambno linijo na francoskih in italijanskih obrežjih. — Tudi v Grčiji utrjujejo postojanke. — Rommel ima nalogo zadržati zaveznike vsaj do konca maja, če mogoče?
PO KAT. SVETU
Sydney.. Avstralija. — Vr-!
hovno poveljništvo zavezniških sil v Južnem Pacifiku, je na podlagi opazovanja, nad kretanjem japonskih sil pre- j pričano, da Japonci že dolgo pripravljajo vpad na avstralska obrežja, ki se jim pa do-sedaj še ni posrečil. Zavezniška čuječnost je bila dosedaj prevelika in je vsak poizkus v to smer preprečila. Zadnja zmaga in uničenje 22 japonskih ladij nad Novo Gvinejo je dokaz, da jim zavezniki, predvsem seveda Amerikanci ne puete dovesti niti novih oja-čenj njihovim posadkom v Novi Gvineji, radi katerih imajo Japonci ne male skrbi. Narod doma postaja nestrpen, ker že lani po zasedbi Jave in Sumatre so bobnali japonski militaristi, da so dosegli popolno zmago nad zavezniki na jugu. Zato se zdi, da japonski militaristi hočejo za vsako ceno pokazati kake nove uspehe, ki jih seveda ne morejo najti nikjer, razven, če bi se jim posrečilo priti na avstralska obrežja, kar bo pa silno težavna reč, če bo sploh mogoča.
Porazi na morju, ki so jih doživeli zadnje poletje, v jeseni in zdaj pri Novi Gvineji so za Japonce tako občutni, da bodo silno previdni, kam bodo posegli v boj proti zaveznikom.
—	Denver, Colo. — Urednik "Katoliških misijonov," publikacija, ki jo izdaja Družba za razširjenje vere izjavlja, da po sedani vojni bo za katoliško cerkev največje vprašanje, kje dobiti dovolj misijonarjev zap tuje misijone. Evropa je dosedaj prispevala 95 '/< misijonarjev in Amerika le komaj 5%. Po tej v<ijni, povdar-ja urednik bo morala postati Amerika orožarna tudi za katoliške misijone.
—	Toledo, Ohio. — Senator McCarran iz Nevade, je te dni kritiziral načelnika zvezne naborne komisije McNutta, da komisija ne skrbi dovolj, da bi se nudili mobiliziranim "primerne verske aktivnosti. McCarran pravi, dežela mora prav tako skrbeti za versko oskrbo, kakor skrbi za razvedrila in drugo m^d vojaki.
—	Tegucigalpa, Honduras. — Rotary Klub je določil pod poro, da se postavi v tej juž-noameriši državi na gori E1 Picacho spominsko kapelo in na isti 60 čevljev visok kip Kristusa, ki naj priča o po-božnosti tega naroda. S to zadevnim delom se bo pričelo v kratkem.
—	London, Anglija. — Jezuitski duhovnik R. H. W. Re-gout, univerzalni profesor na Nizozemskem, ki so ga imeli naziji interniranega v koncentracijskem taborišču v Dachau, je te dni umrl, kakor poročajo iz Švice. Regout je bil star kcmaj 46 let.
Izpred vojaškega sodišča
"Bazovica" — 1. januarja 1943.
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenijje-Dalmacije, odsek v Ljubljani je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti HENIG MAN, ANGELI, hčeri Maksa in Ane Kočevar, rojeni v Toplicah 29. III. 1922, gospodinji, tam bivajoči na št. 29 nahajajoči se v zaporu.
Obtožena je bila: a) zločina po čl. 1. naredbe dne 3. 5.v 1942, ker je v Toplicah v nedoločenem času do septembra 1942 sodelovala pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi:
b)	zločina po čl. 5 naredbe z dne 3. 10. 1941,• ker je v istih časih in krajevnih okoliščinah delala iprevratno propagando s tem, da je dri»gim neznancem čitala liste proti-italijanske vsebine "Slovenski poročevalec" in "Delo":
c)	zločina po čl. 16 naredbe z dne 31. 10. 1941, ker je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovala pri oboroženem krdelu ustanovljenem z namenom izvrševati zločine proti varnosti države:
d)	zločina po čl. z naredbe z dne 24. 10. 1941, ker je brez dovoljenja imela pištolo:
e)	soudeležbe pri trikratnem umoru obtoženem v smi-
[ slu čl. 110, 81. k. z. 575 do i 577 št. 3 k. z., ker je v Toplicah v noči od 27. na 28. maja 1942 v družbi z drugimi ne-, znanci in s predumišljajem ! povzročila smrt Mišjaka An-| tona, Mišjaka Alojzija in Kri-i stana Alojzija.
I zteh razlogov je sodišče na osnovi članov zakona spo-• znalo Henigman * Angelo za KRIVO vseh pripisanih ji zločinov in jo kot tako obsodilo j na SMRTNO KAZEN in posledice.
NEAPELJ BOMBARDIRAN
Kairo, Egipt. — Zavezniški bombniki so zadnji četrtek zadali težke udarce Neaplju. Po napadu je mesto gorelo celo noč in naslednji dan. Zavezniki so zgubili pri napadu samo eno letalo.
Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.", imajo vedno dober uspeh.
VA2N0 OPOZORILO GLEDE NARAŠČANJA ZLOČINOV
DEFENSE STAMPS BONDS
Amerikanci so izstrelili japonsko letalo "Zero" in ga nato pripeljali ▼ Kalifornijo, kjer ga sdaj sirokovnfaki proučujejo, kako je zgrajen itd.
KUPUJTE VOJNE BONDEI
Romlov udar v Tuniziji - Japonci pripravljajo ofenzivo
Iz glavnega zavezniška stana v Afriki, so dospela poročila že v petek in soboto, da so nemške čete že v petek jutro začele napadati z vso div-jostjo pri Mareth črti, katero so zgradili še Francozi proti morebitnemu napadu od stra- J ni Italije, ki je imela preje v rokah Libijo, kakor znano. Nemci so Mareth črto preuredili in se zanašajo, da bo zadrževala zavezniške armade j precej časa. Napad, ki so ga začeli v tej pokrajini proti an-i gleški osmi armadi, ima namen zaustaviti prodiranja an-: gleških Čet, ki jih vodi general Montgomery in se zavaro-; vati proti napadu za hrbtom, dokler se bore nemške Čete v južni Tuniziji proti AdfCtlkafl"- , cem in Francozom. V svojem zelo divjem napadu na Angle- f že, misleč, da jih iznenadijo, kar se pa ni posrečilo, so Nemci zgubili 21 tankov in večje število letal. Utrpeli so tudi precej velike zgube na moštvu.
Namen tega sunka od strani Nemcev je isti, kakor je bil namen napada na ameriške čete, namreč udariti z vso silo in ako se posreči začasno povzro- j čiti zmedo med nasprotniki in isto kolikor največ se da izko- j ristiti. Glavno pa je, zadržati napredovanje zaveznikov, ko-] likor najdalj mogoče na afriških tleh. Med tem pa Nemci} gradijo obrambne linije na francoskih, italijanskih in grških obrežjih, da bi se tako za-1 varovali proti vpadu na konti-! nent z juga. Do konca maja, i pravijo, faipdo obrambna dela v toliko gotova, da se bodo Nem- J
RUSI OSVAJAJO VASI IN MESTA
Zasedli so Gžatsk, 133 vasi in
se bližajo Vjazmi.
Moskva, Rusija. — Ruske čete, ki so zavzele pred nekaj dnevi Ržev, so osvobodili v zadnjih -*veh dneh 133 okoliških vasi in zasedli mesto Gžatsk, ki so ga imeli Nemci močno utrjenega. Gžatsk se nahaja ob važni progi med Moskvo in Vjazmo. Nemci se umikajo in kakor zgleda bo Vjazma v nekaj dneh v ruskih rokah. Južno od Rževa so RusroSVojltlTudi mesto Osu-ga.
Zapadno od Rostova so Rusi pognali Nemce na več točkah nazaj. Nemci so zgubili več kakor 1000 mož 32 tankov in več drugega materiala. Delne uspehe zaznamujejo Rusi tudi v pokraji Sevsk, pri Dmi-trijevu in Lgovskiju.
-o-
MIHAJLOVIČ REZIGNIRAL?
Bern, Švica. — Iz Balkana došla poročila omenjajo, da je general Mihajlovič, baje na namig vlade v Londonu podal re-zignacijo iz razloga, da se zadovolji ruske kroge v Moskvi. Drugo radio poročilo iz Londona pa zatrjuje, da je vlada to vest zanikala. To vest so vrgli
v svet najbrže partizani.
i_
=========
ci lahko iz Tunizije umaknili in potem - čuvali kontinent iz utrjenih obrežij.
New York, N. Y. — Poročilo, ki ga je pred nekaj dnevi izdal načelnik zveznega preiskovalna urada Edgar Hoover, o naraščanju zločinov med mjadino, je dvignilo po vsej deželi začudenje in J zanimanje. Število raznih pre- i ^topkov, Ki jih zagrešuje mladina je narastlo odkar smo v vojni za 57 odstotkov. Prostitucija v večih krajih narašča in to v mladih krogih. Hoover omenja, da je eden vzrokov k temu, ker pomanjkuje vodstva in discipline od strani staršev, i Miss Corbin, načelnica ustanove "Maternity Center Ass'n" pa izjavlja: "Tisti, ki mislijo, da je dobra družabna poteza, ki jemlje matere iz družin in domov in jih postavlja v vojna dela, ne vidijo da-; leč naprej od svojega nosu." N.i isti seji je Dr. Guttmacher zagovarjal stališče, da naj se vprašanje "reprodukcija Člo-
veka" loči od religije in naj postane nedotakljiv del modernega znanstva."
Tako se krešejo duhovi. Kljub temu, da so vzroki, zakaj morala propada na dlani, priporočajo ločitev od religije v najvažnejših zadevah. Ako bi se uveljavilo Di\ Guttma-cherjevo priporočilo, bo takih obžalovanj, kakor jih je na drugi strani izrazila Miss Corbin, še veliko več. Nikar ne slepimo sami sebe v takih zadevah. Vzemite človeku še vero, kaj mu pa sploh še ostane v njegovi vesti, da se bo držal morale? Taka priporočila stavljajo le iz sovraštva do vere razni veri nasprotni ljudje in bi radi izključili Boga od vsega, kar ne gre v njihove račune. Toda tako ravnanje, kjer koli še so ga začeli izvajati je vodilo v le še bolj gnile socialne ragmere.
VAŽEN SESTANEK CKICA5-
KIH SLOVENCEV
*
Chicago, 111. — V sredo ve-j čer ob 8:15 se bo vršil v cer-1 kveni dvorani sv. Štefana va- j žen sestanek, na katerega so posebno vabljeni vsi uradniki vseh slovenskih društev iif raznih organizacij. Vabljeni so tudi vsi slovenski trgovci in pod-! jetniki ter vsi posamezniki, j Na tem sestanku se bo razmo- i trjvalo, kako naj Slovenci raz- j vijemo kar najbolj živahno kampanjo za čim uspešnejšo j kampanjo prodajanja vojnih bondov in pa zbiranja fonda za novo ameriško križarko Chicago. Vsi drugi narodi delujejo in tekmujejo v tem, kar največ morejo. Tudi Slovenci se pokažimo in nikar ne bo-[ dimo zadnji v tem oziru. Zato v sredo večer vsi na ta sestanek. Rojaki iz Cicere, Berwy-na in s severne strani so rav-,no tako vabljeni. Vse naj-uljudneje vabi,
Odbor.
r . *.. • Jp -L - rt* '
-o-
KAJ ZADRŽUJE PRODUK-L _ :__ju* CIJO?.	_ .. j-
New York,. N. Y. — George S. May Co., je poslala okrog 110,000 tiskanih vprašalnih pol raznim trgovcem, podjetnikom in profesijonalcem, da naj navedejo odgovore na vprašanja, kaj zadržuje vojno produkcijo v deželi. Pričakujejo zanimive odgovore na vprašanja, ki bodo nekatere gotovo zelo koristna in pospešila produkcijo.
|
-o-
NEMCI ZBIRAJO MORNARI- | CO ZA NAPAD
London, Anglija. — Nekateri londonski listi so prejeli vest, da Nemci zbirajo ob severnem obrežju Norveške svoje bojne ladije za napad. Med ladijami navajajo, da je bojna ladija Tirpitz, potem matična ladija Graff Zeppelin in križarka Scharnhorst in več drugih. Angleži so mnenja, da Nemci nameravajo napasti transporte, ki vozijo materij al iz Amerike v Rusijo.-
Važen govor g. dr. Kuharja 1
London, 25. februarja (Ra- ^ dio prejemna služba) — V teku včerajšnje oddaje v sloven- i : ščini, je g. dr. Kuhar, katoliš- l ki duhovnik in jugoslovanski < poslanik pri poljski vladi v < Londonu, naslovil Slovencem v i ] domovini važen govor, katere- i ga radi atmosferičnih prilik ne < moremo podati v točnem bese- i dilu; prinašamo s tem pridrž-j i kom, kar smo zabeležili.
V prvem delu svojega go- ! vora poroča dr. Kuhar o dele- J gaciji Slovenskega Narodnega" Odbora, ki je izročila podtaj-^ niku zunanjih zadev v Wash-jngtonu, g. Sumner Welles-u, \ obširen in obilno dokumentiran memorandum o odporu in trpljenju slovenskega naroda, ter zahtevo o združitvi vseh Slovencev v Jugoslaviji. Go-' upornik cmenja. da je delegacijo jj vodil g.. Louis Adamič in po-vdarja, da je državni podtaj-nik, Sumner Welles, v svojem odg-overu izjavil, da mu je grozna usoda Slovencev znana v vseh podrobnostih, da pozna in ceni njihovo borbo ter da je obveščen o naših obmejnih problemih; obljubil je' podporo in pomoč Amerike.
G. dr. Kuhar se zahvaljuje ameriškim Slovencem za u-spešno obveščevanje ameriške javnosti o križevi poti našega naroda in za uspešno tolmačenje njegove borbe in njegovih željji.
Dr. Kuhar se bavi nato s posetom newyorškega nadško-ga Spellman-a v Vatikanu in z govoricami in intrigami, ki se pletejo okoli njegovega potovanja. V zvezi s tem obiskom je začela nemška propaganda širiti fantastične vesti o u-stanovitvi neke katoliške drža-| ve v Srednji Evropi. Ta drža-.i va naj bi se raztezala, bodisi s Poljsko ali brez nje, od Bal-j tiškega morja pa do Jadrana.'
To so prazne fantazije nemške propagande, je dejal dr j Kuhar. Mi katoliški Slovenci z vso odločnostjo odklanjamo j take fantastične načrte. Mi: smo in ostanemo Slovenci in' i hočemo ostati z brati Srbi in L Hrvati v Jugoslaviji. Skupaj se borimo in trpimo, skupaj hočemo tudi zmagati. Tisočletna izkušnja, vsa naša zgodovina nas uči, da ne moremo j živeti v skupnosti ne z Nemci1 ne z Italijani. Po vseh teh iz-.kušnjah, po grozodejstvih, ki jih Nemci in Italijani vrše nad našim narodom, je taka skupnost nemogoča. Ne bo nas pre-varila nova uififorma, pa naj si bo katoliška. Mi ljubimo svojo vero, ali ljubimo tudi Jugoslavijo.
Na grobovih na£ih ljudi in razvalinah naših domov ne bomo govorili o taki katoliški državi. Te žrtve in te razvaline nam dajejo pravico, da sami o sebi odločamo — nešteti slovenski grobovi in pogorišča slovenskih vasi pa so tudi začr-
tala naše bodoče meje na se* veru in zapadu.
Taki poskusi in načrti nam zopet na novo pokazujejo. da bomo le v slogi dosegli svoj cilj. Še vedno prihajajo vesti o domačih sporih in naši sovražniki jih spretno zlorabljajo. Slovenske žrtve, tako dragocene, izgubljajo svojo vrednost in svoj pomen zaradi te nesloge in medsebojnih bojev! Ponovno vas prosim, zedinite se, bodite složni, ne izgubljajte časa; ura odločitve je blizu !
keep -em ft. yin g
Stran-2
AMERIKANSKI SLOVENEC
J. M. Trunk:
SVOBODA Z MOČJO
Marsikaj je v amerikanskem udejstvovanju, kar je postalo dejstvo, je v praktičnem javnem življenju, se izvaja. Ali je bilo nameravano, da se vpelje in uresniči, ali pa je le polagoma do tega prišlo, o tem bi lahko kdo pisal, ako mu je za to, da iztakne razloge za vse javne pojave amerikan-skega življenja. Povprečnemu opazovalcu zadostuje dejstvo samo, da je tako, da se izvaja, se po takem in takem načelu ravna.
Ko sem prvič prišel v dotiko z amerikanskim življenjem kakor se obiskovalcu na zunaj kaže, sem bil očaran. V k^ke notranje skrivnosti tega življenja tedaj še nisem mogel poseči* Za presojanje notranjih vrednot, vrlin ali tudi hib in pomanjkljajev je treba skrbnega in trajnega opazovanja in temeljitega študiranja, kaki dnevni vtisi pri kratkem obisku za tako notranje presojanje ne zadostujejo, Mnogi napačno sodijo o Ameriki, napačno v dobro ali tudi slabo stran, ker sodijo le po kratkem obisku, po zunanjih pojavih. Odtod tako različne sodbe, ki si med seboj diametralno nasprotujejo: eni ne morejo prehvaliti, tako so prevzeti, drugi se ne morejodbsB4zgražati, tako so razočarani In pri tem ne gre le za priproste opazovalce, ki vidijo le z očmi, ali sodijo po sebi, kako se je njim Amerika prikazala, kako so oni v Ameriki shajali, gre tudi za opazovalce, katerim je za resno sodbo o amerikanskem življenju. Intenziven študij jih privede pogostoma do vrlo slabega presojanja, mestoma tudi do pretirano ugodne sodbe. Objektivna resnica je prekerna zadeva in do te in take resnice se ne pride tako zlahka.
Priznam, da sem bil prevzet, očaran po prvih vtisih. Ali je Amerika tudi v resnici taka, da more človeka očarati ? Ni nobenega dvoma, da ima dosti res očarljivih pojavov. Že pogled na boginjo Svobode pred New Yorkom napravi veličasten vtis na vsakega, ki jo prvikrat zagleda. Pravi simbol je vsega, kar vidi obiskovalec ali došlec še pozneje v raznih oblikah in raznih krajih, in če gre skozi Ameriko prav tja na obalo Pacifika, ker novi mostovi v mestu San Francisco ga utegnejo najbolj očarati.
Skrben opazovalec pa ne sme ostati na zunanjostih, poseči mora vse globokeje, če hoče razumeti Ameriko in preceniti njeno notranje življenje in vrline ali hibe, nedostat-ke, pomanjkljaje tega amerikanskega življenja.
Pripetilo se je nekaj tiste prve dni v Ameriki in pri tistem prvem očaran ju.
Pogovor v družbi takih, ki so bili že leta v Ameriki, je nanesel na to in ono. Amerikanec se z Ameriko rad pohvali, kar je povsem naravno, ako mu je količkaj uspelo. Tudi lepo je to, ker cika na dobro srce, na čednost hvaležnosti do dobrin nove domovine. Komur morda ni uspelo, kakor je pričakoval, ta bo piker, ciničen, osast, jesihast tudi pri sodbi in presojanju, kar je zopet nevarno, ker sodi pač on in sodi po sebi: ni mu uspelo, toraj je za nič, ali ni dosti vredno!
Pogovor tiste dni je nanesel tudi na zločine v Ameriki. Vsaka dežela ima zločine, Amerika ni in ne more biti izvzeta. Vlečem na uho in slišim: well, pravi nekdo, pri zločinih Amerika ne pozna nobenega špasa! Poprašam za pojasnilo. Dobim to pojasnilo. Vsebina je bila nekako: Amerika ima svobodo, vrlo dobro svobodo, če pa ta svobodna Amerika zasači koga pri zločinu, potem hudo udari, kaznuje strogo, ne pozna pri kaznovanju nobenega špasa! Ali je res tako, q tem ne bom razpravljal, ne spada sem. So nedostatki, hibe, pomanjkljivosti tudi pri tem, ampak v splpšnem se ne more zanikati, da zločinci v Ameriki občutijo težko roko in močno roko, ako so svobodo zlorabili po zločinskem delovanju in ravnanju.
Tu prihajam do naslova: svoboda z močjo.
Ta kratka označba je vrlo pomembna v tolmunu sedanjega vrvenja v javnem udejstvovanju in izražanju, nekega novega življenja na vsem svetu.
Amerika naj pomaga, tako se pričakuje, in bo morda res tudi pomagala, tako nekaj izgleda. Kjer koli se Ameri-kanci prikažejo, se dvigajo upi na pomoč. Vrlo značilen
dogodek v mestu Tripolis, ko je bilo mesto po Angležih zavzeto. Vojaščina je bila vsa le angleška, nekaj amerikan-skih poročevalcev za velike časnike je bilo med prvimi, ki so z angleško armado prišli v mesto. Prebivalci, domačini toraj, so bili napram Angležem spočetka vsaj hudo hladni, gledali so vojake in molčali. Pa so zagledali amerikanske poročevalce, jih spoznali, da so Amerikanci, in kakor bi kdo prebil led, je bruhnilo na dan. Objemali so jih, poljubovali, od veselja jokali in celo plesali same radosti, da so se prikazali — Amerikanci.
To je le neznaten dogodek, pa tudi značilen dogodek. Ako je to poročilo o veselju pri pojavu Amerikancev vam preneznatno, ne pripisujete mu preveč pomena, poglejte nekaj mesecev nazaj, ko vsaj v Afriki še ni bilo dosti Amerikancev, pa je šel v Afriko in Evropo in Azijo Wendell Willkie v imenu amerikanskega predsednika Roosevelta tja poizvedovat. Ali ste slišali njegov govor po povratku, ali vsaj čitali poročilo ? Vsebina poročila je, da prav vse pričakuje vse, tudi najvišji vladni krogi od — Amerike in Amerikancev. Tako je jasno in odločno povedal Willkie, in še malo zagodrnjal je menda, ker se Amerikanci hudo počasi sučejo, se "ofirkvajo", in nekaj nočejo s pomočjo naprej, in ko je dregnil Willkie samega predsednika, je bilo tam v Beli hiši nekaj ostrih besed.
Kaj pričakuje ves svet od Amerikancev? Kruh in prehrana je stranska zadeva, morda ni tolikega pomena niti vojaška moč, ki je zdaj že vrlo izdatna, potrebna tudi za podlago pomoči, ko mora v vsakem slučaju prej pasti hitle-rizem in fašizem, da bo sploh pomoč mogoča. Svet pričakuje zavestno ali nezavestno od Amerike vse kaj drugega, pričakuje — svobodo z močjo! Ako Amerikanci res prine-
pomagano, ker Amerika ima to svobodo z močjo, in to le bo svetu pomagalo, dasi je način še zagoneten, in prav radi tega je treba še večkaj povedati o — svobodi z močjo!
Torek, 9. marca 1943 =====
in Mrs. Anna Sterbenz. Novo-mašnik ima še tri sestre in dva brata, njegova mati pa je sestra Rev. Francis Sheringer-ja, ki so za župnika v L'Anse, Mich.
Novi mašnik, bod' pozdravljen! Bog ga spremljaj po vselv njegovih trnjevih potih!
Na Calumetn imamo hudo zimo in 14 čevljev snega; ako ne verjamete, pa pridite pogledat !
Prav dopadejo se mi dopisi slovenskih vojakov. Kako le-
po piše Sgt. S. Kožar. Prosi molitve. Bodite potolaženi, slovenski vojaki! Vsi molimo in Boga prosimo, da se zdravi po naši zmagi zopet vrnete k vašim ljubečim materam.
Našim rojakom in rojakinjam, ki še niso naročniki, priporočam: Naročite se na list Am. Slovenec, ker nam prinaša tako zanimive dopise, po-dučne članke in lepe povesti. Pozdrav vsem čitateljem tega lista, ki mu želim veliko novih naročnikov!
Mrs. J. Sustarich.
-r .
DOGODKI I
feMd Slovenci ptf
lil
SNUBACI
Slika po starem slovenskem običaju Spisala
SpUala Mary Kogovsek, Pueblo, Colo. v ,

IZ ZLATIH POLJAN SEVER NEGA ONTARIJA
Kirltl&nd, Lake, Ont., Canada
Ker se nihče ne oglasi iz naše naselbine, sem se jaz na-' menil napisati par vrstic, da
• ne fboste rojaki žirom Združenih Držav in Kanade mislili, da smo čisto zaspali.
Zimo imamo zadosti hudo; v drugi polovici februarja je toplomer kazal od 30 do 45 stopinj pod ničlo, danes (2. marca) pa kaže 20 pod ničlo, kar tudi ni Spas.
Naj omenim par besed o delu v nasi naselbini. Tu so samo zlati rudniki. Ker to ne spada v vojno produkcijo, je naša naselbina zdaj bolj na mrtvi točki. Rudniki sicer o-bratujejo vsi, so pa znižali produkcijo za več kot polovico, to pa zaradi pomanjkanja delavcev.	\
Imamo tukaj pevski zbor "Triglav", ki je priredil 28 feb. v Poljski dvorani koncert z mladinsko igro "Cista vest", ki so jo naši malčki izvrstno predstavljali, da jih je bilo veselje videti. Da se je igra tako sijajno obnesla, je zasluga naših dveh rojakov Matije Oto-ničarja in Jožeta Makšeta, ki se neumorno trudita, posebno pri mladini, zakar jima vsa čast in. priznanje. Naj tudi o-menim, da se je koncert začel z živo in žalostno sliko naše mile nam domovine, ki jo je predstavljala Mrs. Piškur, kot pognana z otroki z lastnega ognjišča v sužnost od italijanskih vojakov. Trije mladi fant-
je, Milko Novak in brata Jože in France Pavček, pa so predstavljali mlade partizane, ki si jim bili očetje pobiti, matere pa v sužnost odpeljane; zato so se odločili, da grejo med partizane in se maščujejo nad fašističnimi divjaki. Eden fantov je bil zadet od fašistične krogle. V zadnjih vzdihljajih ie klical bodrilno tovariše k maščevanju. Z besedami "U-miram za slovansko vstaje nje!" se je zgrudil mrtev.
Ni ga bilo v dvorani človeka, da ga ne bi solze oblile, ko je gledal to majhno primero naše tužne domovine, ka tero je pokrila črna odeja suž-nosti. Kaj se pa tam v resnici i godi, si pa še predstavljati ne moremo.
Končno pozdravljam vse či-tatelje našega priljubljenega lista Am. Slovenca širom Združenih držav in Kanade.
Naročnik.
NOVA MAŠA
Calumet, Mich.
Vedno poslušam, kdaj bodo pričele pokati tiste velike bombe tam iz Jolieta. Mislim, da naš navdušeni zastopnik Mr. J. Kramaric$ nekaj pripravlja. Zatoraj prosim, pošljite vse bombe iz Calumeta Mr. J. Kramarichu, da se vendar zbudi in pokaže^ kaj zna.
Sporočam veselo novico in vabim vse od blizu in daleč. Pridite na Calumet na novo mašo 21. marca 1943. Naš no-vomašnik je Rev. Rafael Joseph Sterbenz, sin spoštovanih slovenskih staršev Mr. Martin
Osebe:	i
Gorenjčev oča, premožen kmet.
Meta, njegova žena.
Manca, njuna hčerka, nevesta.
Puklasta Jera, jajčarka.
Miha, mešetar.
Kruljčev Martin, ženin.
Kakih deset ali več parov svatov, oblečenih v slovenske narodne noše. Žene in dekleta naj pripravijo in prinesejo seboj razne primerne jestvine, kakor krofe, potice, mesene klobase, itd. Na odru naj bo pripravljena miza, na kateri naj bo tudi vaza s starokraj-skimi cveticami, narejenimi iz papirja.
• Osebe, ki bodo nastopile v tej narodni sliki, naj se zberejo zunaj dvorane in pridejo v dvorano skozi glavni vhod. Muzikant s harmoniko naj koraka prvi in naj igra slovensko svatbeno [ koračnico. Za njim gresta ženin in nevesta, za tema pa tovariš in tovari-šica, nato pa ostali svatje, ki naj bodo veseli in naj vriskajo. Ko pridejo sredi dvorane, naj zaplešejo polko. Potem gredo vsi skupaj na oder, kjer zapojejo nekaj naših starih pesmi, najprej morda naslednjo:
Preljubi ženin Martin,
Poglej zdaj svojo nevesto!
Itd.
Po tem uvodu pade zagri-njalo; ko se zopet dvigne, so na odru samo.
GORENJCEV OČA, ki sedijo za mizo, berejo časopis in dremlje jo. Na tleh poleg njih stoji zelenka z žganjem. Meta vstopi.
META: "Hej, stari, no, ka.i pa delaš? Kaj spet dremlješ? Ti boš tudi sodnji dan prespal."
OCA: "Meta. kaj si ti? Pojdi sem, ti bom povedal, kakšne sanje sem imel. Veš, malo sem zadremal, pa se mi je sanjalo, da so prišli snubači v našo hišo in vprašali za našo Manco."
META (osorno): "Kaj že jspet tista zelena flaša pri tebi stoji? Kaj moraš zmerom žlampati Nikoli nimaš zadosti. Vse nam boš zapil!"
OCA (ponižno): "No. no, Meta, ne bodi tako huda! Do sedaj nam še ni nobene sile. (Prime zelenko) Meta, na, pa še ti malo potegni, da se ti malo jeza poleže! Pa vsedi
Na dopust
Pueblo, Colo. — Na dopust je prišel Bernard Centa, sin družine Mr. John Centa, kjer imajo že dva sin^ v armadi. Bernard je že dve leti pri vojakih, sedaj pa je prestavljen v Mississippi.
Prišel je tudi Joseph Jer-šin, sin družine Mr. Joseph Jeršin, kjer imajo istotako dva sina v armadi. Tudi Joseph je že dve leti v službi. — J. M.
se
zraven mene, da se malo pomeniva !"
META: (se vsede) : "Oh, stari, ko bi se tvoje sanje vsaj uresničile! Veš, naša Manca je že v letih. Tudi jaz sem nekaj slišala o ženitvi. Tista puklasta Jera, ki jajca skupuje, mi je povedala, da je bila doli v Podgaju pri Kruljčevih in je slišala, da misli Kruljčev Martin vprašati za našo MancO."
OCA: "Meta, kje pa je ta vas Podgaj ? Jaz nisem še nikoli slišal o njej."
META: "Veš, stari, kje je Kurešček? Tam doli leži ta vas. Je precej revna, samo kakih pet bajtarjev. Kurešček je velika božja pot, za Podgaj se pa malokdo — "(Nekdo potrka na vrata. Meta vesela skoči) : "Morda so pa zdaj prišli snubači!" (Odpira vrata.)
MEŠETAR MIHA: "Dober dan, Gorenjčev oča! Ste pa zares prava gorenjska korenina! Ja, ja, kopriva ne poze-be!"
OČA: "Ja, ja, je že dobro! Kaj bi pa radi? Od kod ste prišli?"
MIHA: "Veste kaj, jaz bom kar naravnost povedal: ŽENIT SMO SE PRIŠLI IN4 VPRAŠAT ZA VAŠO LEPO MANCO."
OČA: "Je že dobro! Kdo se pa ženi?"
MIHA: "Kruljčev Martin iz Podgaja." (Martin vstopi.) "Stopi no sem, Martin, in drži, se pokoncu! Kaj ne veš, da se ženiš ? Saj se ni treba nič bati! Gorenjčev oča samo vpijejo, naredili ti pa ne bodo nič hudega."
OČA: (osorno): "No, fant, kako pa kaj obstojiš? Imaš kaj premoženja? Bajtarju jaz ne dam moje Mance!"
MARTIN (prestrašen po-lcašluje) : "Ja, oča, imam precej lepo hišo, iz škarpe zidano in s škopniiki pokrito. Imam tudi dve kozi; ena je frišna in molze, ena bo pa imela tele o svetem Jurju."
OČA (jezno vstanejo): "Kaj si rekel zdaj? Še enkrat mi povej!"
MARTIN: "Oh, kaj sem pa rekel ? Že vem! Efra koza bo imela tele o svetem Jurju."
OČA: "Tepec! Kedaj si še slišal, da je imela koza tele, povej mi! In ti si upaš vprašati za mojo Manco, zari^ka-nec zarukani! Kar pozabi mojo Manco!"
MIHA: "Oča, prosim, po-
lt vojakom ,
Chicago, 111. — Zadnji petek je odšel služit Strica Sama mlad slovenski fant Edward Koren, ki smo ga že preje omenili na tem mestu. Želimo mu vso srečo!
<
Poroka
Lorain, O. — V soboto 27. feb. se je v domači slovenski cerkvi poročila Miss Lillian Sterk z Mr. Frankom Kanary. Miss Sterk je vnukinja obče poznane Mi s. Mary Erjavec. Častitke! — J. P.
Stara naselbina
St. Stephen (Brockway), Minn. — Malokdo ve, da je naša gozdarska slovenska naselbina, ki so jo pred nekaj leti klasično opisali preč. g. kanonik J. J. Oman, stara že 76 let. Leta 1871 je že stala tukaj prva slovenska cerkev, ki je bila lesena. Župnik Rev. John Trobec pastirujejo tukaj neprenehoma že 42 let. Lani je bilo v fari 12 krstov, ena poroka in troje pogrebov. Dohodkov je bilo $6,491.97. Cerkveni dolg znaša samo še $1,-164.82. K vojakom je odšlo do sedaj 52 fantov.
tftc . — *
Iz krstne knjige
Chicago, 111. — Zadnje čase je bilo v cerkvi Sv. Štefana krščenih več novorojenih chicaških Slovenk in Slovencev, ki jih še nismo omenili na tem mestu.
Anthony Robert Intihar, sinček Mr. Anthony in Mrs. Mary Intihar, roj. Roblek, je bil krščen 13. februarja. Botra sta bila Mrs. Jean Intihar, sestra mlade mamice, in Mr. Frank Roblek.
Thomas Kenneth Smith, sinček Mr. Thomas in Mrs. Stephany Smith, rojene Vučko,_ je bil krščen 21. februarja.
Robert Terrence Meglich, sinček Mr. Frank in Mrs. Frances Meglich, rojene Grill, je bil krščen 21. februarja. Mlada mati je mlajša hčerka Mr. in Mrs. Frank Grill. Za botra sta bila Mr. Frank in Mrs. Mayme Banich.
Dianne Stephanie Hainsel, hčerka Mr. Carl in Mrs. Anne Hainsel, rojene Vouri, je bila jkrščena 7. marca. Mati je hčerka Mr. Vouri, ki je eden kolektorjev pri sv. maši ob 10:30. Botra sta bila Mr. in Mrs. Steve Sloby.
(Dalje na 3. strani)
"Amer. Slovenec" je vez, Id druži ameriške Slovence od obale do obale.
TARZAN (658) PREDZNAK NEVŠEČNOSTI
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
WHEN TARZAN JERKED THE . NECKLACE FROM HER, DAREENA RAGED." "itXJ BRUTE' TOU DON'T REALI2E WHO
I AM/"
AS TARWkN WALKED AWAY, GRANNY AKERS ACCOSTED OAREENA. "ITS TIME Tb FOR* GET -TWIS HOITY-TOITY STUFF/"
Ko ji je Tarzan odvzel verižico, je Darena vzkipela: "Sirovež! Ne upo* gtevaš, kdo sem jazi" ________i__
Ko se je Tarzan oddaljil, se je Granny Akers obrnila k Dareni. "Čas je, da pozabiš na svojo namišljene!
DAREEN"A GLARED AS GRANNY CONTINUED : "WE'RE IN A TOUGH SPOT-WE'LL (5TT OUT ONLV SY WORKING TOGETHER." " I'M NOT ACCUSTOMED TO BEING ADVISED BY COMMON FOLK,' THE GIRL SCORNED AS SHE WALKED AWAY.
GRANNY CHUCKLED . •SHE'S A FOOL, SUT SHE'S GOT, SPUNK. I DON'T ENVY TAR-] SAN HIS JOS OF HANDLING HER J' _
AMERIKANSKI SLOVENEC I«
Prvi m najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene ,
list v Ameriki. __newspaper in America.
Ustanovljen tata ItSI	L —	Established 1891
Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-nedeljkov in dnevov po praznikih, day and the day after a holiday.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
J849 W. Cermak Rd., Chicago 1649 W. Cerm&k Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina*	Subscription!
Za celo leto--$6.00 For one year--$6.00
Za pol leta_ 3.00 For half a year- 3.00
Za četrt leta __ 1.75 For three months--1.75
Zi Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto_$7.00 For one year-»$7.00
Za pol leta_3.50 For half a year--3.50
Za četrt leta__2.00 For three months__2.00
Posamezna številka __3c Single copy ■	- 3c
POZOR! Številke poles vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, draga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopis« bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November. 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ _
"Nočem, da bi me podučevali navadni ljudje," odvrne Darena jezno Jn odide. "Neumnica," si misli Granny; toda Tarzan mora biti previden!
Srepo je gledala Darena, ko je Granny nadaljevala: "Mi smo v težavnem položaju, iz katerega se na Vešimo brez požrtvovanja._ __ ^
•»»»n^ AMERIRANSKi SLOVENEC
Torek, 9. marca 1943
Uracf za kontrolo cen in od-odmerjevanje živeža, bo glede gozdarjev proučil potrebo zahteve po višji količini mesa za gozdarje.
PREPIRI RADI VOJNEGA ČASA
Washington, D. C. — Vojni podta'jnik Mr, Patterson je objavil te dni svarilo, naj razne države in mesta nikar na svojo roko ne spreminjajo časa iz za vojno določenega časa, ki je za eno uro naprej, kakor znano. Take spremembe bi silno prizadele vojno produkcijo. Vlada se zaveda, da je bilo v zimskem času sitno tu in tam, a položaj v katerem smo radi vojne to zahteva. Obsojal je tozadevne spremembe v času, ki so jih naredili v državah Michigan, Ohio in v Geor-giji, da so šli nazaj k normalnemu sončnemu času.
—.-o-
GOZDARJI NISO ZADOVOLJNI Z OMEJITVIJO MESA
Oshkosh, Wis. — "Nikar ne pričakujte, da bodo gozdarj vihteli težke sekače in gonil: žage ob prazni solati," je sarkastično pripomnil O. T -Swan, tajnik zveze izdeloval cev trdega lesa na severoza padu. Težaki gozdarji potre bujejo najmanj deset funto mesa na teden in 1 funt in tr četrt, kakor to določa vladni naredba, ki uvaja odmerjeva nje živeža ne bo zadostovalo
J« M* Trunks TEDENSKI KOLEDAR
14. Nedelja — 1. postna.
[ 15. Ponedeljek — Longin.	v
16. Torek — Marija, spok.-< 17. Sreda:— Patrik (Kva tre)
18.	Četrtek — Ciril Jeruz.
19.	Petek — Sv. Jožef (Kva tre)
20.	Sobota — Patricij (Kva tre)
Vi radi berete vesti is drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vase naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu".
POSTEN STAREJŠI MOŽ
dobi delo nočnega paznika (Wachmana). Delo stalno in plača po dogovoru. Oseba mora biti trezna, ker delo je odgovorno. Za informacije vprašajte v uradu tega lista. (3x)
Na sliki je videti štiri namik« ujetnike, ki so jih ujaii zavezniki v Tunisiji. Najmanj«, ki isgls da komaj 15 let, j« izpovedal, da j« 20 lat star.
ki misli, da vsaka revolucija obstoji zgejj bcfljševištvu najpodlejše vrste. Kar ne morem verjeti, da so take reči v skladu z nameni celokupnega partizanskega gibanja in da bi jih odobravala na primer Ri-barjeva vlada v Bihaču.
Vsako tako revolucijonarno gibanje prinese s seboj prav gotovo tudi nekaj senčnih strani, žal, da jih je partizanstvo na Slovenskem prineslo več kot jih more drobni slovenski narod preboleti brez večne škode! In ko je enkrat tako, ne smemo molčati. I n zlasti ne smemo molčati, ko vidimo, da je prišlo do tega, da se partizanom na debelo daje priznanje v naši javnosti, če pa kdo reče kaj od druge plati zvona, je pa — prijatelj osišča . . .
(Konec prihodnjič-)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtih src naznanjamo vsem naiim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je kruta smrt vzela iz oaše srede ljubljeno ženo. mater in staro mater
SNUBAČI
(Nadaljevanje s 2. strani)
tolažite se, saj Martin je priden človek in prav nič razvajen. KAR UDARIMO, DA BO LIKOF!"
META (pride): "Stari, kar udari, samo da bo ohcet!" Meta nato pokliče Manco, ki takoj pride na materin klic. Mati in hči se objameta in jokata. Oča, ženin in mešetar trčijo s kozarci na zdravje in pijejo. Ostala družba pride na oder, prinese krofe, klobase, pijačo, itd. Vsi so razigrane volje in nazdravljajo ženinu in nevesti.)
PUKLASTA JERA (pride s košarico) : "Kakor vidim, sem ravno na likof prišla." (Oča ji podajo kozarec, ki ga Jera spije na dušek in ga takoj spet nastavi, da bi ga oča še enkrat napolnili) : "Moram še enega, da bosta mlada dva imela več sreče!" (Zopet pije, nato pa začne peti s hripavim glasom. Ostali poprimejo):	„
BARAGOV SVETILNIK
Promotor.
POLONO GUZEL
Umrla je 14. januarja 1943. Rojena je bila leta 1886 v vasi Kopačnica. fare Leskovec v stari, domovini. Ob smrti |e bila stara 77 let. V Ameriko je prišla leta 1894. Bila je dolgo vrsto let članica K. S. K. J. in društva Christian Mothers Lodge. Pogreb pokojne se je vršil dne 17. januarja t. L iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Barbare v Presto, Pa. ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev.
Tem potom se želimo naj prisrčne jše zahvaliti vsem, ki so
nam bili v pomoč in nun stali ob strani v arah težke žalosti, nas tolažili in nam pomagali v vseh zadevah. Hvala tudi vsem, ki ste jo obiskali ob njenem mrtvaškem odru, in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališča.
Najlepša hvala vsem za krasne darovane vence in cvetlice, katere je ona tako zelo ljubila vse svoje življenje. Nadalje hvala lepa vsem za darove za sv. maše, ter prisrčna hvala vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago za sprevod pri pogrebu, in vsem, ki ste jo spremili k mirnemu počitku na mi-rodvor. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj.
Ti pa ljubljena soproga in mati naša, počivaj v miru in lahka naj Ti bo Ameriška zemlja. Zapustila si nas in odšla od nas v večnost, kje bodeš mirno uživala plačilo za vse, kar si dobrega storila v življenju, katero Ti ni bilo posuto z rožami. Ostali se Te bodemo spominjali s ljubesnijo v srcih, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj.
Žalujoči ostali:
MATIJA GUZEL, soprog; ROSE. poročena Bašelj, FRANCES, poročena Dimitrovic. CHRISTINA, poročena Bogataj, doma v Treveskyn, ANNA, poročena Vrtačnik na Sygon Hill, Pa., hčere; MIKE. v Pittsburgh, Pa« JOHN in JAKE. sinovi, ter več vnukov in sorodnikov, vsi doma in v ti okolici Trtverskyn. Pa.
Cuddy, Pa., v marcu 1943.
Prej pa ne gremo dam Da se bo delal dan, Da se bo šajnalo Gor prot Ljubljan'! £
Proti koncu petja pade za-grinjalo. Cela svatovska družba, kakor v začetku, pride z odra doli v dvorano, kjer zapleše po stari slovenski šegi enega domačih plesov, kakor "povštar tanc", "štajeriš", ali pa "potolčeni šotiš.
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI
od kar je preminula naša ljubljena soproga in mati
BOMBE PROTI TROPICNIM BOLEZNIM
- Springfield, Mass. — V Westinghouse tvornici so začeli izdelovati po 1000 kemičnih bomb na dan, ki jih bodo uporabljali v' tropičnih pokrajinah proti mrčesu vseh vrst, kot muham, komarjem in drugim žuželkam, ki raznašajo bacile in okuženje, iz katerega nastaja malarija in druge tropične bolezni. Bombe upo: rabljajo, da jih "z letalom po goščavah razmečejo. Ko se bombe razpočijo napolnijo pokrajino z posebnimi plini, ki pomore mrčes, a ljudem niso nevarni.
Leto dni je že minulo od kar naše mamice več ni. Za živeti tudi ni tako prijasno, od kedar nas zapustila si;
Le počivaj naša draga mati, brez nadlog in skrbi.
Saj misel ena nas tolaži, da snidemo se enkrat vsi.
• 1
Žalujoči ostali:
/ r v JOHN CHERNICH, soprog; ALVIE JERIN in ELI« 5 > ZABETH 'PUPOLPH, hčere; JAMES. EDWARD, >. ALBERT in FRANK, sinovi.	-T l >
Chicago, III, v marcu 1843,
Nekje v Naga Hills, Indija, (t vttie kje je to. neki vojak obliva korpo-raU Powell« z vodo. Take kopeli to na razpolago in kakor zgleda korpo-ralu kopelj jako dobro dene.' ______	_ ...„

Stran 3
DRUGA NEDELJA V MARCU
"Gorje obupljivim srcem, ki Bogu ne verujejo, in zavoljo tega jih on ne obvaruje (Sirah, 2,15)".
Pri Bogu o kakem sovraštvu ne moremo govoriti. Poudarjamo sovraštvo božje, ampak Aako bo vraitvo je mogoče le nastalo, ker je človek sam tako sovraštvo zakrivil, si ga nakopal. Pri Bogu ni bilo nobene krivde. Bog mora sovražiti greh, nikoli pa ne sovraži grešnika, dokler je človek še pri življenju. Pri življenju je na božji strani le ljubezen. Zato Bog čaka in Čaka. Pričakuje, da prideš nazaj k njemu in se stisneš na njegovo očetovsko srce, in prišel boš nazaj, ako imaš do Boga pravo in trdno zaupanje, ki sme celo nekaj zahtevati, ker Ima dano besedo do pravice. "Ker je na-me zaupal, ga bom rešil, varoval ga bom, ker je poznal moje ime". Ali slišiš besedo, ki je za-te zastavljena? Prosi, pa lahko tudi zahtevaš! Kakšnega očeta imaš, ki je ob enem tudi tvoj Bog!
Pretresljiv slučaj je nesrečni Juda. "Bolje bi bilo, da bi ta človek ne bil rojen . . f se izvije bolestno iz božjih ust. Kako je prišlo do tega, kje je bila krivda? Juda je grešil. Da. Niti ni tajil, kakor mnogi. "Izdal sem nedolžno kri" in puli si pri tem lase. To je bila vrlo očitna spoved. Ali je tajil pekel in kazen? Nikakor ne. In kako je pri tem postopal sam Bog? Dobro je vedel za izdajstvo, posvaril je pred vsemi učenci. "Eden izmed vas me izda". Kakor strela je zadelo tudi Juda. Pomagalo ni. Kakor gad pride in poljubi. Se en opomin. "Prijatelj, s poljubom izdaš". Tudi to ne izda. Dobro pa poglej. Strupenega gada imenuje Bog "prijatelja", da bi ga spravil k popravi, ker izdajstvo je bilo že izvršeno. Kaj je Juda pogubilo? Edinole pomanjkanje zaupanja na usmiljenje božje. "Moj greh je prevelik". Ne, ni prevelik, le zaupanja ni. In pretresljiv konec (Mat. 27,5> je sledil.
Nekaj opazk k poročilom Iz J starega kraja	_ ]
V zadnjih treh Svetilnikih * sem objavil poročilo o muče- 1 niški katoliški Sloveniji prav 3 tako, kakor sem ga bil prejel iz domovine. Tudi drugi radi 1 priobčujejo poročila in pisma iz stare domovine, ako jih kaj | dobe. Zakaj ne bi jaz — tako s sem si mislil. Čutil sem pa, da ^ je to poročilo polno dinami- 1 ta in sem nekaj časa premih- 1 ljeval, kje in kako bi ga pri- ( občil. Končno sem se odločil : kar za Baragov Svetilnik, čeravno je s tem Svetilnik stopil še precej bolj s svoje navadne poti kot recimo s pisanjem o Slomšku. Toda naredil sem tako radi tega, da vsa odgovornost za to objavo ostane na meni in ne bo nihče drug kaj prizadet . . .
Zakaj sem si pa sploh po-mišljal glede objave onih poročil Zato, ker se tako strašna in tako izzivajoča, tako nenavadna in tako žalostna, da , večina naših ljudi kaj takega sploh ni mogla pričakovati. To vidim sedaj tudi iz tega, da sem takoj prejel nekatere odmeve izmed bralcev (ne bralk!), ki takorekoč samo ponavljajo: Strašno, strašno — ako je vse to res . . .
Glede verodostojnosti poročil ne morem in ne smem imeti dvoma. Tisti, ki je poročal, je brez dvojbe poročal resnico. Poznam ga. Nobenega smisla bi ne imelo, če bi poročevalcu hotel podtikati pretiravanje. Da sem se pomišljal z objavo poročil, je vzrok drugje. Naši ljudje so večinoma žejo nagli in brž napravijo zaključke, ne da bi počakali in razmislili in preudarili ves položaj. Reakcija na kaka taka poročila je med našimi ljudmi navadno trojne vrste.
Nekateri se silno; zgražajo nad početjem partizanov in VSO njihovo akcijo silno obsojajo. CELOKUPNO početje "Osvobodilne Fronte" obsojajo.
, 2. Drugi me utegnejo obto-
žiti izdajstva, češ da s takimi ' poročili škodujem, zavezniški ( stvari, ko mečem na partizane tako slabo luč, da delam j zgago med tukajšnjimi ljudmi, ki so baje po večini ZA partizane ...
3. Tretji bodo najbrž dejali: Če se take reči gode v naši stari domovini, je pač najbolje, da ničesar od tam več ne beremo in da se zanaprej smatramo samo za Amferikan-ce, na svojo nekdanjo domovino pa kar pozabimo . . .
Poznam naše ljudi dovolj, da sem moral pričakovati tak odmev od naše javnosti. Podobno je, da se nisem prav nič motil. Klub temu sem poročilo objavil in bom morebiti še katero, ali pa tudi ne. Zakaj sem torej stvar objavil?
Predvsem zato, da se sliši še druga plat zvona. Nič ni bilo bolj želeti ko to, da bi jugoslovanski in posebej slovenski odpor zoper osišče užival j>rav do konce vojne tak ugled, kot ga je užival tako dolgo, dokler smo čuli samo o Mihaj-loviču. Morda ni bilo vse tako kot se je bralo, toda bilo je vsaj vse ENOTNO in je Jugoslavijo predstavljalo v dobri 4uči. Ko so se pojavili partizani in začeli na svojo roko nagajati Nemcem in Lahom, bi morala biti naša edina skupna ,želja ta: Naj se čimprej zedi-nijo in SKUPNO rešujejo, kar se rešiti da! Vsak bi lahko videl, da taka razcepljenost nikamor ne vodi in je na vseh straneh škodljiva . . .
Pa so se kaj kmalu pojavili med nami ljudje, ki so začeli povzdigovati partizane nad mero, pretiravati njihove uspehe, obmetavati vse tiste, ki ni-so drveli za partizani čez drn t in strn, s "šlapami, copatami in apizarji" in drugimi takimi lepimi imeni. Mihajlovič je na-i enkrat postal škodljivec, p*r-• tizani pa ogromni junaki, ki ^ EDIN,l vodijo borbo. Če pa pri ■ tem kaj "nerodnega" narede, se jim mora spregledati, "ker - živeti morajo, zato morajo tu-
TAKO SE KOPLJEJO NAŠI FANTJE IN MOŽJE V DŽUNGLI NA ___________________ BOJIŠČIH	________M. ,
di s silo 4ejn.aU, kadar se jim
hrana ne da radovoljno" — in tako dalje.
Ti in taki ljudje bodo seveda zdaj dejali, da sem s temi poročili partizane "oblatil". Pa ni tako! Kolikor so "obla-teni", so se sami oblatili, za-'kaj s takim početjem kot je bilo opisano v poročilih — in to ni edino poročilo te vrste! — partizani ne delajo časti ne sebi, ne svojemu narodu in prav tako ne naši skupni zavezniški stvari.
Vsa čast partizanom, v kolikor jim -gre za borbo zoper osišče. Vsa čast jim, v kolikoi res pomagajo Zaveznikom t tem, da drže vojaštvo osišča \ Jugoslaviji, ki bi drugače mo ralo na prave bojne fronte. To da zakaj so se spravili nad svo; lastni narod, da ga POMAGA JO UNIČEVATI in bi ga re.< IZTREBILI, . ako bi šlo take naprej, tega ne moremo razu meti in tega ne MOREMO IN NOČEMO PREZRETI. Ko se bo po vojni splošno razvedelo Jcaj so počeli partizani s SVO JIM LASTNIM NARODOM in če bi se tudi tb razvedelo da sem jaz imel to poročilo ir. ga skril v predal namesto dp bi ga dal objaviti, sem prepričan, da bi me NAROD PO PRAVICI NA ODGOVOR PO ZVAL. Saj ni in ne more biti dobro, da se med nami razšir jajo samo neke legendarne reči o partizanih, ki ne- priha jajo vedno iz zanesljivih vi rov, ki pa kljub temu vzbuja jo navdušenje za partizane
BREZ VSAKEGA PRIDRŽKA do take mere, da se jim pošiljajo telegrami s podpisi tukajšnjih uglednih Jugoslovanov in posebej Slovencev, da cele organizacije — centralne! — sprejemajo resolucije v prid partizanov BREZ PRI-DRKA, da se v listih bere o "copatah, šlapah in apizarjih", ki nočejo slepo slediti partizanom — ko je torej do vsega tega prišlo, bi si jaz očital NEPOŠTENOST do slovenskega naroda, če bi tako poročilo, ki poda drugo plat zvona, skril pod mernik. Naj bo torej objavljeno in naj bo objavljen tudi moj komentar — za oboje prevzemam SAM odgovornost, takoj pa svarim pred NAPAČNIMI KOMENTARJI!
Napačen komentar bi bil, Če bi se reklo, da sem g tem poročilom VSO PARTIZANSKO AKCIJO potisnil v gnojno jamo. Ne! Če bi imel partizane ČEZ IN ČEZ za tako gnojno bulo na telesu slovenskega naroda, bi moral biti tudi zoper to, da se vrše dogovori za uje-dinjenje z drugimi uporniki v Jugoslaviji. V resnici pa nič drugega ne odobravam tako zelo ko te dogovore. Prepričan sem, da so le neki ekstre-misti med partizani, ki počno take reči kot pove poročilo. Nateplo se je mednje nekaj izgubljencev, ki zdaj "poravnavajo" stare osebne račune -in jih poravnavajo s tem, da bi je jo lastne ljudi brez ozira na skupni blagor. Nateplo se | je skupaj nekaj take sodrge.
TO IN ONO
DR.JOHN J. SMETANA
Pregleduje oči In predpisuje očala
23 LBT IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avemw TeL C*orni 0523 Uradne are: vsak dan od 9 zjutraj do 8«30 zvečer.
THERESA CHERNICH
Zapustila nas ja dne 7. marca. It42.
Sbmii ?
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 9. marca 1943
Hlapec Jan
Stijn Streuvels
? RAZNO
—
KAKO NAJ SE VEDE TURŠKO DEKLE?
Turško časopisje obravnava sedaj okrožnico, katero je razposlalo učiteljstvo dekliških šol v Smirni vsem staršem učenk tiste šole. V tej okrožnici navajajo staršem dolžnosti da tudi sa-turška deklica vesti ter nalagajo strasem dolžnosti, da tudi sami svoje hčerke k temu navajajo. Ker je ta stvar silno zanimiva tudi za naše vzgojitelje in starše, prinašamo nekaj glavnih navodil.
Turški učitelji torej najprvo pozivajo starše, naj strogo pazijo, da bodo dekleta vsa ta navodila tudi ubogala. V prvi vrsti je za vzgojo mladih deklet zelo slabo, če obiskujejo kinematografe. Tudi tako imenovane mladinske predstave ne vplivajo dobro na duševni razvoj mladih deklet. Prav posebno j morajo starši paziti, da bodo njihove hčere hodile na sprehod samo v spremstvu staršev ali pa bratov in sestra. Zelo pogubno je za dekleta, če sklepajo znanstva z moškim svetom, najsi tudi bi bilo to znanje čisto nedolžno. Starši naj po možnosti skrbe, da dekleta ne bodo občevala s trgovci in prodajalci, da se ne navadijo klepetanja, gobezdanja in čenčanja.
Za starejše učenke izdajajo turški učitelji staršem ta-le navodila: Z obleko morajo biti ta dekleta zelo previdno oskrblje-
Vse reči je smatral za celoto, katere del je nezayedno sam tako dolgo bil; gledal jo je in uporabljal, ne da bi jo v resnici videl. Ko je obotavljaje se prišel v hišo, se mu je zdelo, kakor da se vse oči upirajo vanj; vladal je molk in bilo mu je kakor da bi bila Netja, najmlajša hči jokala.
Samo fant si je upal Jana nagovoriti in je poizvedoval, kje je Jan doma, kako dolgo neki potrebuje, da pride tja, in če bo tam tudi imel posla s konji.
Brž ko je pojedel, je popustil vse na mestu in šel v hlev, da bi bil pri konjih. Ker ni maral več premišljati, je slekel boljšo obleko in snažil in čohal Sevo in Miete, dokler se nista svetili. Rjavca in Baaia je božal z roko. Potem je začel spet snažiti in čohati, samo da bi zabil čas.
Popolna nedeljska tišina, ki se je ta dan širila po domačiji, katera je bila sicer polna hrušča in gneče, je učinkovala čudno in tuje. Kure in golobje so iskali toplote in so se gnetli na majhni prisojni progi pred kolnico.
Psi so spali in hlevna vrata so bila zaprta. Dekle so v nedeljski obleki prihajale s kašče in veselo z rokami mahaje odhajale v vas. Mimogrede so pokukale skozi hlevna vrata in pozdravljale Jana in se poslavljale. Ko so bile že davno proč, je bilo iz daljave še čuti njihovo klepetanje.
To samotno popoldne, ko je Jan še zmerom zamišljeno sedel na svojem kovčegu in strmel v konec svojih čevljev, je vedra Netja pogledala skozi odprta vrata v hlev. Držala je kazalec na spodnji ustnici in njene okrogle, sinje oči so otožno zrle. Netja je kot najmlajša izmed petih velikih hčera ostala posebno dolgo otrok. Bila je že skoraj dorastla, visoko potegnjena, napol razvita, in v oblekah, ki so bile zmeraj prekratke in preozke, je bila napol otrok, napol dekle: okrogla in polna, a okretna v gibih, skoraj razvito telo z jasno otroško dušo. Sestre so jo pustile, da je lahko počenjala, kar je hotela, in sama je bila polna norčavih, nedolžnih otroških muh, ki so ji pa dobro pristajale. Jan jo je še zdaj večkrat, kadar je bilo treba pregnati veliko žalost, vzel v naročje, in če je bil dobre volje, jo je dražil in se igral z njo. Posadil jo je potem okobalo konju na hrbet in pustil, da je včasih tako jezdila nekaj časa po njivi. Kadar je pa prišla, da bi ga jezila, ji je zagrozil, da jo bo popraskal s svojo bodečo brado. Potem je boječe in vrešče bežala pred njegovo trdo, strničasto brado. In zdaj je stala Netja pred njim z nekakim izrazom nejevolje v očeh, pol žalostna, pol jezna. Pritisnila je kljuko in počasi vstopila.
"Zakaj odhajaš, Jan?" je vprašala.
Na Netjo spolh ni pomislil in je šele zdaj zapazil, da so razen konj tudi še druge stvari, ki so ga tu trdno vezale. Netja in druga velika dekleta z njihovo srčno dobrohotnostjo — zdaj jih je moral pustiti in pozabiti.
"Ne smeš stran, ostati moraš tu. Mati je jokala in Lotta tudi in Idalija — toda ne smela bi ti povedati," — je priznala odkritosrčno.	'
Ta hip ni vedel, kaj naj stori.
"Kaj boš res šel?" je spet vprašala.
"Moram. Oče mi umira, Netja."
"Saj se boš takoj spet vrnil, ko bo oče umrl?"
"Potem bom moral ostati tam in obdelovati očetovo zemljo."
Netja je bila potrta in je težko vzdihni-la. Tipala je pod svojim predpasnikom in potegnila izpod njega novo rumeno ruto za okrog vratu.
"Tole tukaj, Jan, ti je dala mati. In tu je še nekaj, kar ti jaz dam; a ne kaži nikomur ! Pletla sem jo za očetov god, a zdaj bo zate." Dala mu je svileno, z biseri posuto mošnjo za tobak. Jan je oboje držal v rokah in zrl dekletu v oči. Ker je je bilo tega dejanja očitno sram, ni vedel, kaj naj bi dejal.
"Jan, me nočeš zdaj popraskati z brado?" je vprašala hlapca in se nenadno aa-smejala.
Tedaj je s svojimi dolgimi rokami segel po Netji in podrgnil svojo ščetinasto brado po otroških licih. Ko je začela vpiti, jo je izpustil. Stala je nekaj časa na mestu, žareče rdeča od praskanja, stresala dolge plave kodre okrog obraza in nenadno z do-nečim smehom oddirjala.
To je bilo za Jana veliko, čisto nepričakovano zadoščenje; še dolgo je ostal poln velikih misli pogreznjen v pogovor s samim seboj. Razgrnil je ruto po kolenih, jo spet zložil in jo potem skrbno položil poleg mošnje za tobak na desko nad svojim ležiščem.
Proti večeru so prihajali drug za drugim hlapci in dekle domov; brž so se pre-oblekli in so se pridno pojoč lotili dela.
Tedaj je prišel neki tujec z majhnim zvežnjem pod pazduho na dvor. Psi so besno lajali in skakali okrog svojih kolib. Tujec je dejal gospodinji:
"Baas me je poslal sem, ker potrebujete konjarja."
Ogledala si ga je natančno od peta do glave, trenotek oklevala in ga potem spustila v hišo.
Mož je v zadregi sedel k steni in vrgel zavoj pod stol.
"Novi hlapec je tu," so si šepetale hčere in dekle so si mežikale in se poredno hihitale. Nekaj jih je šlo pod to ali ono pretvezo v kuhinjo, da so ga pogledale, potem so se smeje se vračale in pripovedovale o njegovih predivastih laseh, o njegovem velikem nosu, o njegovih orjaških rokah in o škilečih očeh.
Gospodarje prišel domov m pozdravil. A še preden je mogel izpregovoriti besedo o tem, da bi ga najel, mu je gospodinja za-šepetala:
"Kaj pa hočeš zdaj vzeti v nišo? Ta mi ne ugaja."
"Bo že, bo že; tuj je še. Kmet Veroken pravi, da je izvrsten dečko; dve leti gstje imel v hiši."
Jana so trikrat klicali k večerji, pa še ni prišel. Pozneje je po hlapčku sporočil, da ni lačen.
Pri mizi so se vse oči obračate na novega hlapca.
"Od mene ta beloglavec ne tk> slišal dosti lepih," je zašepetala neka dekla.
"Kar k nam sedi," ga je prijazno silil?, gospodinja.
(Dalje prih.)
Tiskarska dela
vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
M. Trunk
Stalin. Ta kostrun. Ali si
postavljen njem^ za sodnika? Pred Boga bo moral, le ta dva se bosta pravilno med seboj pomenila. Kakšen bo ta Stalin jutri Ali meniš, da vidiš skozi dilco? Z menoj vred bodi v skrbeh, ako bi utegnil Stalin jutri govoriti, ker v preteklosti je bil Stalin tudi grd kosmatinec. Danes? Le po besedah bi mogel kdo nekoliko presoditi.
Izgleda, da je Rusom Stalin postal'vse. Kakor blisk gre njegova beseda po selih širne Rusije. Te dni je govoril, ne govori prepogosto ta Stalin. Kaj je rekel? "Poženite, Rusi, Nemce in njih zaveznike čez meje naše domovine!" Ali so v ti domovini le neki — prole-tarci ki čakajo, da se bo — delilo? ?
*
Rusi ali "Rusi" so zrevolu-cionira.H Rusijo. Mužiki so padli čez veleposestva, odpravili aristokracijo, delavci so vzeli v svoje roke tovarne, vojaki so odpravili carizem in birokracijo. Povsod je treba malo postati in zmajati z glavo, ampak tako je bilo. Kaj je prišlo na vsa ta mesta? Zopet je treba postati in zmajati z glavo, le eno dejstvo stoji: ko je prišel ropar s kljukastim križem, bogami, hud brdavs je bil, ampak Rusi ali "Rusi"
so mislili na brdavsa že prej, dobre glave s soljo, in vsako upanje imajo, da bo roparskega brdavsa konec in matuška Rusija svobodna, tokrat vsaj prosta in brez roparjev. Kaj so naredili, Postojte in zapoj-te! Ne gre še prav iz grla, če ni kdo pevec brez soli v glavi, in ima v glavi le-delitev, nič-soli.
Še drugi so, ki malo zapoje-jo, ne vsi, se razume, ker mnogim kar sapo jemlje, strah imam pa tudi jaz.
Amerikanci so taki in taki. | Včasih so le tudi kerlci. Ame-rikanski poslanik v Madridu, J. H. Hayes, je zadnjič španskim švigašvagarjem, ki obračajo oči na obe strani, mirno sicer in dostojno, ampak tudi I krepko povedal, da so mevže. Povedal pa je nekaj tudi o Nemčiji, Japonski, Italiji in — Rusiji. O zadnji je rekel: "The only country that is proudly communist must be actuated in the magnificant — and I may add successful — defense it is now making, less by Marxist doctrines than by the j spirit of national freedom". Kaj se to pravi? Pač, da je marksizem postal bolj kiken-koken, ampak narodna svoboda je zdaj v Rusiji trumf! Razumete ? Mislite pa sami, ako imate dosti bistre možgane.
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
DOGODBICE
Nasvete, proračun« In na> črto dajemo na zeljo brezplačno.
Čemu plačujete visoke najemnine. Dejte si postaviti kakoršnega koli obsege. Sprejemajo velike dele kot grajenje večjih poslopij. ioL to vera* ali kakršnekoli Ob* enem sprejemamo tudi manjše dela. kot popravljanje hiš in drugih poslopij, dela. gradimo nove stavbe.
Mi prevzemamo vse vrste Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo.
Pokličite nes ne telefon lasten dlese. lastno hišo. kar napravimo vam mi za zmerno nizko ceno.
Calumet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 48. leto. Članstvo: 38,000.	Premoženje: $5,000,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24%
Angleški igralec Kean je prišel nekoč v Dublin. Kosil je v neki gostilni in je dejal pri tem zadovoljno: "Noben človek na Angleškem ni danes tako dobro jedel kakor jaz!"
"Izvzemši dublinskega lord-mayora (župana)," je dejal gostilničar resno.
"Neumnost!" je odgovoril Kean, "nikogar ne izvzemam".
"Toda lord-mayora morate vedno izvzeti, ta je vedno prvi," je menil gostilničar.
Moža sta se sporekla, zadeva je prišla pred mestno sodišče, ki je igralca obsodilo na 5 gvinej globe, ker se je bil pregrešil zoper običaj, da je treba lord-mayora ' vedno izvzeti.
Kean je plačal in dejal: "Na svetu ne poznam nobenega večjega norca nego je ta gostilničar — izvzemši lord-mayora !"
Ko je Gustav Mahler v Pra-1 gi vodil skušnjo za neki simfonični koncert, mu je padla taktirka iz roke. Med tem ko se je sklonil proti njej, je orkester izgubil orientacijo in v nekoliko sekundah je zavladala največja zmešnjava. Se preden je Mahler zagrabil taktirko je dvignil glavo in dejal godbenikom, potem ko je z znakom ustavil igranje: "Ga-spodje, izgubil sem taktirko, j pa ne takta in glave".
Fyr Victory... 0. S. DEFENSE
BONDS STAMPS
Pristopite k
DR. SV. JOŽEFA,
štev. 53, K. S. K. J.
V WAUKEGAN, ILL. •
Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se
sprejemajo od 16. do 55. leta. •
FRANK JERINA, predsednik. JOSEPH ZORC. tajnik, 1045 Wadsworlh Ave.. No. Chicago. I1L ANTON BESPALEC. SR.. blag.
DRUŠTVO SV. VIDA
Itev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO
če hočeš dobro sebi in avo$m dragim, zavaruj m pri najboljii, pošteni in nadaohrentni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO-VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer m lahko xavarujei za smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni m onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ienske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod tvoje okrilje.
K. S- K. JEDNOTA izdaja najmoderne#e vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če le nisi član aH članica te mogočne in bogate katoliika podporna organizacije, potrudi se in pristopi takoj. -
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti
se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. Jednote, ali pa na:
druitev
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
Neki lord je naročil znamenitemu angleškemu slikarju Hogarthu svoj portret. Umetnik ga je naslikal tako, kakor ga je videl, slika je predstavljala zelo grdega človeka. Ple-menitaš je ni hotel prevzeti; in tudi ne plačati. Po večkratnem brezuspešnem opominu mu je Hogarth, končno sporočil, da se lastnik neke menaže-rije zanima za slikp in da mu jo bo prodal, če lord v treh dneh ne pride ponje. Lastnik menažerije jo hoče uporabiti kot izvesek, zahteva pa, da bi slikar naslikancu pritaknil še "rep in nekoliko drugih malenkosti". Še istega dne je poslal lord po sliko, jo plačal in sežgal.
Odbor za leto 1942:
Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: Jos. J. Nemanich, 1145 East 74th Street
Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmeot se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako ples- ■ karsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
na. Nikakor ni dostojno, če dekleta nosijo svetlo ali prozorno obleko, svilene nogavice ter čevlje z visokimi petami. Dekleta ne smejo nosita preveč okrasja, verižic okt>li vratu, prstanov ; in zapestnic. Strogo je prepovedana vsaka "šminka", puder ter druga lepotila. Mlade Tur-ikinje morajo biti preproste in j skromne.
Končno je v okrožnici rečeno, da morajo vse deklice nositi predpisano dijaško čepico. Turškim učenkam je prepovedano nositi modne klobučke in modne čepice. Katera se ne bo v tem oziru pokorila navodilom, jo bo prijela policija!
Torej, tako je na Turškem! To je namreč modernizirana Turčija Kemal paše! Marsikaj pametnega so povedali ti-le turški učitelji, česar bi si pri nas ne upal izreči noben napredni pedagog iz strahu, da ga ne bi razkričali za nazadnjaka.
-o-
SNEŽENI VIHAR IN ZAMETI NA OSREDNJEM ZAPADU Chicago, 111. — Zadnjo soboto je po osrednjem zapadu divjal velik sneženi vihar. Po nekaterih krajih je padlo nad čevelj snega. Burja pa je nane-sla na gotove točke tako visoke žamete, da je bil marsikje vsled žametov ustavljen promet. V soboto ponoči in v nedeljo pa smo imeli zopet sibirsko zimo — pod ničlo.
-o--
OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH!
UUMMICr
_/ a.—