[CTORY BUY mira* ITATII •WAR amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) "Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIK L ŠTEV. (NO ) 46 CHICAGO, ILL., TOREK, 9. MARCA — TUESD AY, MARCH 9, 1943 LETNIK (VOL.) UL NEMŠKI NAČRT V AFRIKI JE ZADRŽATI ZAVEZNIKE VESTI 0 DOMOVINI VPAD V AVSTRALIJO JE ODLOČEN NAČRT JAPONCEV Pomembne besede, ki jih je te dni povedal po radio dr. Kuhar, slovenski duhovnik in jugoslovanski poslanik pri poljski vladi v Londonu. Ko so Japonci zasedli Javo, Sumatro in druga otočja v južnem Pacifiku so bobna 1 i o polni zmagi nad zavezniki. — Zdaj pa že več, kakor leto doživljajo poraz za porazom. Nemci gradijo obrambno linijo na francoskih in italijanskih obrežjih. — Tudi v Grčiji utrjujejo postojanke. — Rommel ima nalogo zadržati zaveznike vsaj do konca maja, če mogoče? PO KAT. SVETU Sydney.. Avstralija. — Vr-! hovno poveljništvo zavezniških sil v Južnem Pacifiku, je na podlagi opazovanja, nad kretanjem japonskih sil pre- j pričano, da Japonci že dolgo pripravljajo vpad na avstralska obrežja, ki se jim pa do-sedaj še ni posrečil. Zavezniška čuječnost je bila dosedaj prevelika in je vsak poizkus v to smer preprečila. Zadnja zmaga in uničenje 22 japonskih ladij nad Novo Gvinejo je dokaz, da jim zavezniki, predvsem seveda Amerikanci ne puete dovesti niti novih oja-čenj njihovim posadkom v Novi Gvineji, radi katerih imajo Japonci ne male skrbi. Narod doma postaja nestrpen, ker že lani po zasedbi Jave in Sumatre so bobnali japonski militaristi, da so dosegli popolno zmago nad zavezniki na jugu. Zato se zdi, da japonski militaristi hočejo za vsako ceno pokazati kake nove uspehe, ki jih seveda ne morejo najti nikjer, razven, če bi se jim posrečilo priti na avstralska obrežja, kar bo pa silno težavna reč, če bo sploh mogoča. Porazi na morju, ki so jih doživeli zadnje poletje, v jeseni in zdaj pri Novi Gvineji so za Japonce tako občutni, da bodo silno previdni, kam bodo posegli v boj proti zaveznikom. — Denver, Colo. — Urednik "Katoliških misijonov," publikacija, ki jo izdaja Družba za razširjenje vere izjavlja, da po sedani vojni bo za katoliško cerkev največje vprašanje, kje dobiti dovolj misijonarjev zap tuje misijone. Evropa je dosedaj prispevala 95 '/< misijonarjev in Amerika le komaj 5%. Po tej v ZABETH 'PUPOLPH, hčere; JAMES. EDWARD, >. ALBERT in FRANK, sinovi. -T l > Chicago, III, v marcu 1843, Nekje v Naga Hills, Indija, (t vttie kje je to. neki vojak obliva korpo-raU Powell« z vodo. Take kopeli to na razpolago in kakor zgleda korpo-ralu kopelj jako dobro dene.' ______ _ ...„ Stran 3 DRUGA NEDELJA V MARCU "Gorje obupljivim srcem, ki Bogu ne verujejo, in zavoljo tega jih on ne obvaruje (Sirah, 2,15)". Pri Bogu o kakem sovraštvu ne moremo govoriti. Poudarjamo sovraštvo božje, ampak Aako bo vraitvo je mogoče le nastalo, ker je človek sam tako sovraštvo zakrivil, si ga nakopal. Pri Bogu ni bilo nobene krivde. Bog mora sovražiti greh, nikoli pa ne sovraži grešnika, dokler je človek še pri življenju. Pri življenju je na božji strani le ljubezen. Zato Bog čaka in Čaka. Pričakuje, da prideš nazaj k njemu in se stisneš na njegovo očetovsko srce, in prišel boš nazaj, ako imaš do Boga pravo in trdno zaupanje, ki sme celo nekaj zahtevati, ker Ima dano besedo do pravice. "Ker je na-me zaupal, ga bom rešil, varoval ga bom, ker je poznal moje ime". Ali slišiš besedo, ki je za-te zastavljena? Prosi, pa lahko tudi zahtevaš! Kakšnega očeta imaš, ki je ob enem tudi tvoj Bog! Pretresljiv slučaj je nesrečni Juda. "Bolje bi bilo, da bi ta človek ne bil rojen . . f se izvije bolestno iz božjih ust. Kako je prišlo do tega, kje je bila krivda? Juda je grešil. Da. Niti ni tajil, kakor mnogi. "Izdal sem nedolžno kri" in puli si pri tem lase. To je bila vrlo očitna spoved. Ali je tajil pekel in kazen? Nikakor ne. In kako je pri tem postopal sam Bog? Dobro je vedel za izdajstvo, posvaril je pred vsemi učenci. "Eden izmed vas me izda". Kakor strela je zadelo tudi Juda. Pomagalo ni. Kakor gad pride in poljubi. Se en opomin. "Prijatelj, s poljubom izdaš". Tudi to ne izda. Dobro pa poglej. Strupenega gada imenuje Bog "prijatelja", da bi ga spravil k popravi, ker izdajstvo je bilo že izvršeno. Kaj je Juda pogubilo? Edinole pomanjkanje zaupanja na usmiljenje božje. "Moj greh je prevelik". Ne, ni prevelik, le zaupanja ni. In pretresljiv konec (Mat. 27,5> je sledil. Nekaj opazk k poročilom Iz J starega kraja _ ] V zadnjih treh Svetilnikih * sem objavil poročilo o muče- 1 niški katoliški Sloveniji prav 3 tako, kakor sem ga bil prejel iz domovine. Tudi drugi radi 1 priobčujejo poročila in pisma iz stare domovine, ako jih kaj | dobe. Zakaj ne bi jaz — tako s sem si mislil. Čutil sem pa, da ^ je to poročilo polno dinami- 1 ta in sem nekaj časa premih- 1 ljeval, kje in kako bi ga pri- ( občil. Končno sem se odločil : kar za Baragov Svetilnik, čeravno je s tem Svetilnik stopil še precej bolj s svoje navadne poti kot recimo s pisanjem o Slomšku. Toda naredil sem tako radi tega, da vsa odgovornost za to objavo ostane na meni in ne bo nihče drug kaj prizadet . . . Zakaj sem si pa sploh po-mišljal glede objave onih poročil Zato, ker se tako strašna in tako izzivajoča, tako nenavadna in tako žalostna, da , večina naših ljudi kaj takega sploh ni mogla pričakovati. To vidim sedaj tudi iz tega, da sem takoj prejel nekatere odmeve izmed bralcev (ne bralk!), ki takorekoč samo ponavljajo: Strašno, strašno — ako je vse to res . . . Glede verodostojnosti poročil ne morem in ne smem imeti dvoma. Tisti, ki je poročal, je brez dvojbe poročal resnico. Poznam ga. Nobenega smisla bi ne imelo, če bi poročevalcu hotel podtikati pretiravanje. Da sem se pomišljal z objavo poročil, je vzrok drugje. Naši ljudje so večinoma žejo nagli in brž napravijo zaključke, ne da bi počakali in razmislili in preudarili ves položaj. Reakcija na kaka taka poročila je med našimi ljudmi navadno trojne vrste. Nekateri se silno; zgražajo nad početjem partizanov in VSO njihovo akcijo silno obsojajo. CELOKUPNO početje "Osvobodilne Fronte" obsojajo. , 2. Drugi me utegnejo obto- žiti izdajstva, češ da s takimi ' poročili škodujem, zavezniški ( stvari, ko mečem na partizane tako slabo luč, da delam j zgago med tukajšnjimi ljudmi, ki so baje po večini ZA partizane ... 3. Tretji bodo najbrž dejali: Če se take reči gode v naši stari domovini, je pač najbolje, da ničesar od tam več ne beremo in da se zanaprej smatramo samo za Amferikan-ce, na svojo nekdanjo domovino pa kar pozabimo . . . Poznam naše ljudi dovolj, da sem moral pričakovati tak odmev od naše javnosti. Podobno je, da se nisem prav nič motil. Klub temu sem poročilo objavil in bom morebiti še katero, ali pa tudi ne. Zakaj sem torej stvar objavil? Predvsem zato, da se sliši še druga plat zvona. Nič ni bilo bolj želeti ko to, da bi jugoslovanski in posebej slovenski odpor zoper osišče užival j>rav do konce vojne tak ugled, kot ga je užival tako dolgo, dokler smo čuli samo o Mihaj-loviču. Morda ni bilo vse tako kot se je bralo, toda bilo je vsaj vse ENOTNO in je Jugoslavijo predstavljalo v dobri 4uči. Ko so se pojavili partizani in začeli na svojo roko nagajati Nemcem in Lahom, bi morala biti naša edina skupna ,želja ta: Naj se čimprej zedi-nijo in SKUPNO rešujejo, kar se rešiti da! Vsak bi lahko videl, da taka razcepljenost nikamor ne vodi in je na vseh straneh škodljiva . . . Pa so se kaj kmalu pojavili med nami ljudje, ki so začeli povzdigovati partizane nad mero, pretiravati njihove uspehe, obmetavati vse tiste, ki ni-so drveli za partizani čez drn t in strn, s "šlapami, copatami in apizarji" in drugimi takimi lepimi imeni. Mihajlovič je na-i enkrat postal škodljivec, p*r-• tizani pa ogromni junaki, ki ^ EDIN,l vodijo borbo. Če pa pri ■ tem kaj "nerodnega" narede, se jim mora spregledati, "ker - živeti morajo, zato morajo tu- TAKO SE KOPLJEJO NAŠI FANTJE IN MOŽJE V DŽUNGLI NA ___________________ BOJIŠČIH ________M. , di s silo 4ejn.aU, kadar se jim hrana ne da radovoljno" — in tako dalje. Ti in taki ljudje bodo seveda zdaj dejali, da sem s temi poročili partizane "oblatil". Pa ni tako! Kolikor so "obla-teni", so se sami oblatili, za-'kaj s takim početjem kot je bilo opisano v poročilih — in to ni edino poročilo te vrste! — partizani ne delajo časti ne sebi, ne svojemu narodu in prav tako ne naši skupni zavezniški stvari. Vsa čast partizanom, v kolikor jim -gre za borbo zoper osišče. Vsa čast jim, v kolikoi res pomagajo Zaveznikom t tem, da drže vojaštvo osišča \ Jugoslaviji, ki bi drugače mo ralo na prave bojne fronte. To da zakaj so se spravili nad svo; lastni narod, da ga POMAGA JO UNIČEVATI in bi ga re.< IZTREBILI, . ako bi šlo take naprej, tega ne moremo razu meti in tega ne MOREMO IN NOČEMO PREZRETI. Ko se bo po vojni splošno razvedelo Jcaj so počeli partizani s SVO JIM LASTNIM NARODOM in če bi se tudi tb razvedelo da sem jaz imel to poročilo ir. ga skril v predal namesto dp bi ga dal objaviti, sem prepričan, da bi me NAROD PO PRAVICI NA ODGOVOR PO ZVAL. Saj ni in ne more biti dobro, da se med nami razšir jajo samo neke legendarne reči o partizanih, ki ne- priha jajo vedno iz zanesljivih vi rov, ki pa kljub temu vzbuja jo navdušenje za partizane BREZ VSAKEGA PRIDRŽKA do take mere, da se jim pošiljajo telegrami s podpisi tukajšnjih uglednih Jugoslovanov in posebej Slovencev, da cele organizacije — centralne! — sprejemajo resolucije v prid partizanov BREZ PRI-DRKA, da se v listih bere o "copatah, šlapah in apizarjih", ki nočejo slepo slediti partizanom — ko je torej do vsega tega prišlo, bi si jaz očital NEPOŠTENOST do slovenskega naroda, če bi tako poročilo, ki poda drugo plat zvona, skril pod mernik. Naj bo torej objavljeno in naj bo objavljen tudi moj komentar — za oboje prevzemam SAM odgovornost, takoj pa svarim pred NAPAČNIMI KOMENTARJI! Napačen komentar bi bil, Če bi se reklo, da sem g tem poročilom VSO PARTIZANSKO AKCIJO potisnil v gnojno jamo. Ne! Če bi imel partizane ČEZ IN ČEZ za tako gnojno bulo na telesu slovenskega naroda, bi moral biti tudi zoper to, da se vrše dogovori za uje-dinjenje z drugimi uporniki v Jugoslaviji. V resnici pa nič drugega ne odobravam tako zelo ko te dogovore. Prepričan sem, da so le neki ekstre-misti med partizani, ki počno take reči kot pove poročilo. Nateplo se je mednje nekaj izgubljencev, ki zdaj "poravnavajo" stare osebne račune -in jih poravnavajo s tem, da bi je jo lastne ljudi brez ozira na skupni blagor. Nateplo se | je skupaj nekaj take sodrge. TO IN ONO DR.JOHN J. SMETANA Pregleduje oči In predpisuje očala 23 LBT IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avemw TeL C*orni 0523 Uradne are: vsak dan od 9 zjutraj do 8«30 zvečer. THERESA CHERNICH Zapustila nas ja dne 7. marca. It42. Sbmii ? AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 9. marca 1943 Hlapec Jan Stijn Streuvels ? RAZNO — KAKO NAJ SE VEDE TURŠKO DEKLE? Turško časopisje obravnava sedaj okrožnico, katero je razposlalo učiteljstvo dekliških šol v Smirni vsem staršem učenk tiste šole. V tej okrožnici navajajo staršem dolžnosti da tudi sa-turška deklica vesti ter nalagajo strasem dolžnosti, da tudi sami svoje hčerke k temu navajajo. Ker je ta stvar silno zanimiva tudi za naše vzgojitelje in starše, prinašamo nekaj glavnih navodil. Turški učitelji torej najprvo pozivajo starše, naj strogo pazijo, da bodo dekleta vsa ta navodila tudi ubogala. V prvi vrsti je za vzgojo mladih deklet zelo slabo, če obiskujejo kinematografe. Tudi tako imenovane mladinske predstave ne vplivajo dobro na duševni razvoj mladih deklet. Prav posebno j morajo starši paziti, da bodo njihove hčere hodile na sprehod samo v spremstvu staršev ali pa bratov in sestra. Zelo pogubno je za dekleta, če sklepajo znanstva z moškim svetom, najsi tudi bi bilo to znanje čisto nedolžno. Starši naj po možnosti skrbe, da dekleta ne bodo občevala s trgovci in prodajalci, da se ne navadijo klepetanja, gobezdanja in čenčanja. Za starejše učenke izdajajo turški učitelji staršem ta-le navodila: Z obleko morajo biti ta dekleta zelo previdno oskrblje- Vse reči je smatral za celoto, katere del je nezayedno sam tako dolgo bil; gledal jo je in uporabljal, ne da bi jo v resnici videl. Ko je obotavljaje se prišel v hišo, se mu je zdelo, kakor da se vse oči upirajo vanj; vladal je molk in bilo mu je kakor da bi bila Netja, najmlajša hči jokala. Samo fant si je upal Jana nagovoriti in je poizvedoval, kje je Jan doma, kako dolgo neki potrebuje, da pride tja, in če bo tam tudi imel posla s konji. Brž ko je pojedel, je popustil vse na mestu in šel v hlev, da bi bil pri konjih. Ker ni maral več premišljati, je slekel boljšo obleko in snažil in čohal Sevo in Miete, dokler se nista svetili. Rjavca in Baaia je božal z roko. Potem je začel spet snažiti in čohati, samo da bi zabil čas. Popolna nedeljska tišina, ki se je ta dan širila po domačiji, katera je bila sicer polna hrušča in gneče, je učinkovala čudno in tuje. Kure in golobje so iskali toplote in so se gnetli na majhni prisojni progi pred kolnico. Psi so spali in hlevna vrata so bila zaprta. Dekle so v nedeljski obleki prihajale s kašče in veselo z rokami mahaje odhajale v vas. Mimogrede so pokukale skozi hlevna vrata in pozdravljale Jana in se poslavljale. Ko so bile že davno proč, je bilo iz daljave še čuti njihovo klepetanje. To samotno popoldne, ko je Jan še zmerom zamišljeno sedel na svojem kovčegu in strmel v konec svojih čevljev, je vedra Netja pogledala skozi odprta vrata v hlev. Držala je kazalec na spodnji ustnici in njene okrogle, sinje oči so otožno zrle. Netja je kot najmlajša izmed petih velikih hčera ostala posebno dolgo otrok. Bila je že skoraj dorastla, visoko potegnjena, napol razvita, in v oblekah, ki so bile zmeraj prekratke in preozke, je bila napol otrok, napol dekle: okrogla in polna, a okretna v gibih, skoraj razvito telo z jasno otroško dušo. Sestre so jo pustile, da je lahko počenjala, kar je hotela, in sama je bila polna norčavih, nedolžnih otroških muh, ki so ji pa dobro pristajale. Jan jo je še zdaj večkrat, kadar je bilo treba pregnati veliko žalost, vzel v naročje, in če je bil dobre volje, jo je dražil in se igral z njo. Posadil jo je potem okobalo konju na hrbet in pustil, da je včasih tako jezdila nekaj časa po njivi. Kadar je pa prišla, da bi ga jezila, ji je zagrozil, da jo bo popraskal s svojo bodečo brado. Potem je boječe in vrešče bežala pred njegovo trdo, strničasto brado. In zdaj je stala Netja pred njim z nekakim izrazom nejevolje v očeh, pol žalostna, pol jezna. Pritisnila je kljuko in počasi vstopila. "Zakaj odhajaš, Jan?" je vprašala. Na Netjo spolh ni pomislil in je šele zdaj zapazil, da so razen konj tudi še druge stvari, ki so ga tu trdno vezale. Netja in druga velika dekleta z njihovo srčno dobrohotnostjo — zdaj jih je moral pustiti in pozabiti. "Ne smeš stran, ostati moraš tu. Mati je jokala in Lotta tudi in Idalija — toda ne smela bi ti povedati," — je priznala odkritosrčno. ' Ta hip ni vedel, kaj naj stori. "Kaj boš res šel?" je spet vprašala. "Moram. Oče mi umira, Netja." "Saj se boš takoj spet vrnil, ko bo oče umrl?" "Potem bom moral ostati tam in obdelovati očetovo zemljo." Netja je bila potrta in je težko vzdihni-la. Tipala je pod svojim predpasnikom in potegnila izpod njega novo rumeno ruto za okrog vratu. "Tole tukaj, Jan, ti je dala mati. In tu je še nekaj, kar ti jaz dam; a ne kaži nikomur ! Pletla sem jo za očetov god, a zdaj bo zate." Dala mu je svileno, z biseri posuto mošnjo za tobak. Jan je oboje držal v rokah in zrl dekletu v oči. Ker je je bilo tega dejanja očitno sram, ni vedel, kaj naj bi dejal. "Jan, me nočeš zdaj popraskati z brado?" je vprašala hlapca in se nenadno aa-smejala. Tedaj je s svojimi dolgimi rokami segel po Netji in podrgnil svojo ščetinasto brado po otroških licih. Ko je začela vpiti, jo je izpustil. Stala je nekaj časa na mestu, žareče rdeča od praskanja, stresala dolge plave kodre okrog obraza in nenadno z do-nečim smehom oddirjala. To je bilo za Jana veliko, čisto nepričakovano zadoščenje; še dolgo je ostal poln velikih misli pogreznjen v pogovor s samim seboj. Razgrnil je ruto po kolenih, jo spet zložil in jo potem skrbno položil poleg mošnje za tobak na desko nad svojim ležiščem. Proti večeru so prihajali drug za drugim hlapci in dekle domov; brž so se pre-oblekli in so se pridno pojoč lotili dela. Tedaj je prišel neki tujec z majhnim zvežnjem pod pazduho na dvor. Psi so besno lajali in skakali okrog svojih kolib. Tujec je dejal gospodinji: "Baas me je poslal sem, ker potrebujete konjarja." Ogledala si ga je natančno od peta do glave, trenotek oklevala in ga potem spustila v hišo. Mož je v zadregi sedel k steni in vrgel zavoj pod stol. "Novi hlapec je tu," so si šepetale hčere in dekle so si mežikale in se poredno hihitale. Nekaj jih je šlo pod to ali ono pretvezo v kuhinjo, da so ga pogledale, potem so se smeje se vračale in pripovedovale o njegovih predivastih laseh, o njegovem velikem nosu, o njegovih orjaških rokah in o škilečih očeh. Gospodarje prišel domov m pozdravil. A še preden je mogel izpregovoriti besedo o tem, da bi ga najel, mu je gospodinja za-šepetala: "Kaj pa hočeš zdaj vzeti v nišo? Ta mi ne ugaja." "Bo že, bo že; tuj je še. Kmet Veroken pravi, da je izvrsten dečko; dve leti gstje imel v hiši." Jana so trikrat klicali k večerji, pa še ni prišel. Pozneje je po hlapčku sporočil, da ni lačen. Pri mizi so se vse oči obračate na novega hlapca. "Od mene ta beloglavec ne tk> slišal dosti lepih," je zašepetala neka dekla. "Kar k nam sedi," ga je prijazno silil?, gospodinja. (Dalje prih.) Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS M. Trunk Stalin. Ta kostrun. Ali si postavljen njem^ za sodnika? Pred Boga bo moral, le ta dva se bosta pravilno med seboj pomenila. Kakšen bo ta Stalin jutri Ali meniš, da vidiš skozi dilco? Z menoj vred bodi v skrbeh, ako bi utegnil Stalin jutri govoriti, ker v preteklosti je bil Stalin tudi grd kosmatinec. Danes? Le po besedah bi mogel kdo nekoliko presoditi. Izgleda, da je Rusom Stalin postal'vse. Kakor blisk gre njegova beseda po selih širne Rusije. Te dni je govoril, ne govori prepogosto ta Stalin. Kaj je rekel? "Poženite, Rusi, Nemce in njih zaveznike čez meje naše domovine!" Ali so v ti domovini le neki — prole-tarci ki čakajo, da se bo — delilo? ? * Rusi ali "Rusi" so zrevolu-cionira.H Rusijo. Mužiki so padli čez veleposestva, odpravili aristokracijo, delavci so vzeli v svoje roke tovarne, vojaki so odpravili carizem in birokracijo. Povsod je treba malo postati in zmajati z glavo, ampak tako je bilo. Kaj je prišlo na vsa ta mesta? Zopet je treba postati in zmajati z glavo, le eno dejstvo stoji: ko je prišel ropar s kljukastim križem, bogami, hud brdavs je bil, ampak Rusi ali "Rusi" so mislili na brdavsa že prej, dobre glave s soljo, in vsako upanje imajo, da bo roparskega brdavsa konec in matuška Rusija svobodna, tokrat vsaj prosta in brez roparjev. Kaj so naredili, Postojte in zapoj-te! Ne gre še prav iz grla, če ni kdo pevec brez soli v glavi, in ima v glavi le-delitev, nič-soli. Še drugi so, ki malo zapoje-jo, ne vsi, se razume, ker mnogim kar sapo jemlje, strah imam pa tudi jaz. Amerikanci so taki in taki. | Včasih so le tudi kerlci. Ame-rikanski poslanik v Madridu, J. H. Hayes, je zadnjič španskim švigašvagarjem, ki obračajo oči na obe strani, mirno sicer in dostojno, ampak tudi I krepko povedal, da so mevže. Povedal pa je nekaj tudi o Nemčiji, Japonski, Italiji in — Rusiji. O zadnji je rekel: "The only country that is proudly communist must be actuated in the magnificant — and I may add successful — defense it is now making, less by Marxist doctrines than by the j spirit of national freedom". Kaj se to pravi? Pač, da je marksizem postal bolj kiken-koken, ampak narodna svoboda je zdaj v Rusiji trumf! Razumete ? Mislite pa sami, ako imate dosti bistre možgane. MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki DOGODBICE Nasvete, proračun« In na> črto dajemo na zeljo brezplačno. Čemu plačujete visoke najemnine. Dejte si postaviti kakoršnega koli obsege. Sprejemajo velike dele kot grajenje večjih poslopij. ioL to vera* ali kakršnekoli Ob* enem sprejemamo tudi manjše dela. kot popravljanje hiš in drugih poslopij, dela. gradimo nove stavbe. Mi prevzemamo vse vrste Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo. Pokličite nes ne telefon lasten dlese. lastno hišo. kar napravimo vam mi za zmerno nizko ceno. Calumet 6570 or 6509 MARIN KLARICH & SON V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 48. leto. Članstvo: 38,000. Premoženje: $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Angleški igralec Kean je prišel nekoč v Dublin. Kosil je v neki gostilni in je dejal pri tem zadovoljno: "Noben človek na Angleškem ni danes tako dobro jedel kakor jaz!" "Izvzemši dublinskega lord-mayora (župana)," je dejal gostilničar resno. "Neumnost!" je odgovoril Kean, "nikogar ne izvzemam". "Toda lord-mayora morate vedno izvzeti, ta je vedno prvi," je menil gostilničar. Moža sta se sporekla, zadeva je prišla pred mestno sodišče, ki je igralca obsodilo na 5 gvinej globe, ker se je bil pregrešil zoper običaj, da je treba lord-mayora ' vedno izvzeti. Kean je plačal in dejal: "Na svetu ne poznam nobenega večjega norca nego je ta gostilničar — izvzemši lord-mayora !" Ko je Gustav Mahler v Pra-1 gi vodil skušnjo za neki simfonični koncert, mu je padla taktirka iz roke. Med tem ko se je sklonil proti njej, je orkester izgubil orientacijo in v nekoliko sekundah je zavladala največja zmešnjava. Se preden je Mahler zagrabil taktirko je dvignil glavo in dejal godbenikom, potem ko je z znakom ustavil igranje: "Ga-spodje, izgubil sem taktirko, j pa ne takta in glave". Fyr Victory... 0. S. DEFENSE BONDS STAMPS Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, štev. 53, K. S. K. J. V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA, predsednik. JOSEPH ZORC. tajnik, 1045 Wadsworlh Ave.. No. Chicago. I1L ANTON BESPALEC. SR.. blag. DRUŠTVO SV. VIDA Itev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO če hočeš dobro sebi in avo$m dragim, zavaruj m pri najboljii, pošteni in nadaohrentni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO-VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer m lahko xavarujei za smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni m onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ienske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod tvoje okrilje. K. S- K. JEDNOTA izdaja najmoderne#e vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če le nisi član aH članica te mogočne in bogate katoliika podporna organizacije, potrudi se in pristopi takoj. - Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. Jednote, ali pa na: druitev GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois Neki lord je naročil znamenitemu angleškemu slikarju Hogarthu svoj portret. Umetnik ga je naslikal tako, kakor ga je videl, slika je predstavljala zelo grdega človeka. Ple-menitaš je ni hotel prevzeti; in tudi ne plačati. Po večkratnem brezuspešnem opominu mu je Hogarth, končno sporočil, da se lastnik neke menaže-rije zanima za slikp in da mu jo bo prodal, če lord v treh dneh ne pride ponje. Lastnik menažerije jo hoče uporabiti kot izvesek, zahteva pa, da bi slikar naslikancu pritaknil še "rep in nekoliko drugih malenkosti". Še istega dne je poslal lord po sliko, jo plačal in sežgal. Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jos. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmeot se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako ples- ■ karsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. na. Nikakor ni dostojno, če dekleta nosijo svetlo ali prozorno obleko, svilene nogavice ter čevlje z visokimi petami. Dekleta ne smejo nosita preveč okrasja, verižic okt>li vratu, prstanov ; in zapestnic. Strogo je prepovedana vsaka "šminka", puder ter druga lepotila. Mlade Tur-ikinje morajo biti preproste in j skromne. Končno je v okrožnici rečeno, da morajo vse deklice nositi predpisano dijaško čepico. Turškim učenkam je prepovedano nositi modne klobučke in modne čepice. Katera se ne bo v tem oziru pokorila navodilom, jo bo prijela policija! Torej, tako je na Turškem! To je namreč modernizirana Turčija Kemal paše! Marsikaj pametnega so povedali ti-le turški učitelji, česar bi si pri nas ne upal izreči noben napredni pedagog iz strahu, da ga ne bi razkričali za nazadnjaka. -o- SNEŽENI VIHAR IN ZAMETI NA OSREDNJEM ZAPADU Chicago, 111. — Zadnjo soboto je po osrednjem zapadu divjal velik sneženi vihar. Po nekaterih krajih je padlo nad čevelj snega. Burja pa je nane-sla na gotove točke tako visoke žamete, da je bil marsikje vsled žametov ustavljen promet. V soboto ponoči in v nedeljo pa smo imeli zopet sibirsko zimo — pod ničlo. -o-- OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! UUMMICr _/ a.—