Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE OB BOGATO OBLOŽENIH MIZAH, ZA KAR BOMO PRIPOMOGLI TUDI Ml Z DODATNIM PRESENEČENJEM V ČASU VELIKONOČNIH NAKUPOV. 249 139 89 109 1.150 vt OREHI................::2«1 789 LEŠNIKI 200 g HREN DELIKATESNI 170 g ROZINE 200 g SLADKOR 50/1 kg SUHA ŠUNKA 1 kg 1.150 SUHI VRAT 1 kg ................... 1.150 SUHA DOMAČA KLOBASA 1 kg 1.200 KUHANI PRŠUT 1 kg .................. ................. ČOKOLADA MLEČNA 300 g ............379 |f POMARANČE, MANDARINE... @ (9 (D SE PRIPOROČA VAŠA ZADRUGA! 1.350 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje______________ ZAKAJ SVOJEGA DENARJA NE BI OPLEMENITILI? V LB Splošni banki Velenje d.d. se zavedamo pomembnosti pravilnega gospodarjenja z razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Vsled temu nudimo vsem pravnim osebam (podjetja, društva) možnost VARNEGA in DONOSNEGA plasiranja prostih denarnih sredstev v obliki kratkoročnih in dolgoročnih tolarskih depozitov in depozitov z valutno klavzulo. Osnovne značilnosti vezav za pravne osebe: 1. najnižji znesek - 500.000,00 SIT 2. najkrajši rok - 1 do 5 dni - odvisno od zneska 3. obrestovanje - višina obrestne mere je odvisna od višine vezanih sredstev in se glede na čas vezave giblje v naslednjih razponih: - do 14 dni 50% - 80% T - od 15 do 30 dni 80% - 100% T - od 31 do 90 dni T (D) + 3,0% 6,0% - od 91 do 180 dni T (D) + 4,0% 6,0% - od 181 do 365 dni T (D) + 5,0% 6,0% - nad 1 leto T (D) + 6,0% 7,5% - realne obrestne mere so določene na letnem nivoju; - "T" je temeljna obrestna mera, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti vložka in je določena v skladu z zakonom; - "D” je rast srednjega tečaja tuje valute po tečajnici BS; Možnosti, da prosta denarna sredstva donosno in varno naložite je več, zato vas vabimo, da nas pokličete (854-301 ali 854-323) ali se pri nas osebno oglasite (LB SB Velenje d.d., Rudarska 3, Služba sredstev in likvidnosti) in pomagali vam bomo izbrati najboljšo! LB Splošna banka Velenje d.d. - banka za varno in donosno naložbo vašega premoženja Uspešna predstavitev Zgornje Savinjske doline ■ na sejmu Alpe Adria Nova rubrika Kotiček za voznike Naš gost: naslovni škof dr. Vekoslav Grmič Ljubenski skakalci končali naporno tekmovalno sezono IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Mozirski občinski svet sprejel predloge komisije za delitveno bilanco Perspektive kulturne dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini Pred Veliko nočjo Foto: Ante Blaževič rednikova besed Le kdo bi si mislil, da bomo letošnje velikonočne praznike pričakovali obdarjeni z novozapadlim snegom? Zima se upira na vse pretege in se nikakor noče umakniti pomladnemu vremenu, čeprav je tako rekoč pred vrati že maj. Nekateri pravijo, da bo narava kljub temu pravočasno naredila tisto, kar mora, in da nas čaka dolgo, vroče poletje. Če bo tako, bomo verjetno takrat tožili zaradi vročine in suše. Tudi vreme ni več to, kar je včasih bilo. V dolini se je v minulih štirinajstih dneh zgodilo marsikaj. Tudi to, kar sem v prejšnjem uvodniku napovedal zgolj kot prvoaprilsko šalo - začetek nadaljevanja gradnje ceste Ljubno - Luče. Razveseljiva novica, toda malo bolj dobre volje bomo lahko šele takrat, ko bodo dela gotova. Zal pa imamo sedaj tako po savinjski kot po zadrečki strani takšno cesto, da ni več podobna ničemur. Kdaj bo to sanirano, če že odsek od Ljubnega do Luč "mečkajo" tako dolgo? Nad cesto se jezimo vsi, ki jo tako ali drugače uporabljamo, še najbolj pa vozniki. In prav zanje smo uvedli manjši kotiček, ki bo glede na pobude najbrž dobro bran. Sicer pa se vozniki in avtomehaniki, združeni v svoji stanovski organizaciji, zadnje čase pogovarjajo nekoliko bolj "na trdo". Razčistiti namreč želijo nekatere zadeve iz lanskega leta in zaradi tega niso prav nič dobre volje. Pravo nasprotje tistega, kar je bilo moč videti na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer se je v času turističnega sejma Alpe Adria predstavljala tudi Zgornja Savinjska dolina. Prava stvar, vam rečem! Kakšno prijetno vzdušje! Ko bi bilo v vsakodnevnem življenju vsaj pol tako lepo, bi bilo super. A ni tako. Zal. V resnici je drugače. V resnici se še mnogokrat sporečemo povsem brez potrebe, da o zavisti, naši vztrajni sopotnici, niti ne govorimo. Pa bi jo tudi morali odgnati, vsaj občasno, če že za vedno ne. A ker smo (pre)obremenjeni s pridobivanjem materialnih dobrin, tega ne znamo storiti. To so misli našega tokratnega gosta, naslovnega škofa in upokojenega profesorja, dr. Vekoslava Grmiča. Verjamem, da boste z zanimanjem prebrali intervju z njim in da bo marsikomu dal misliti. Saj res, kako se že meri sreča? V tolarjih, markah, dolarjih? Ali obstajajo danes še kakšna druga merila? Kar pravšnje izhodišče za razmišljanje pred letošnjo Veliko nočjo, ki bo, kot kaže, odeta v zimsko belino. Lepe praznike in vse dobro vam želim! osrednja KNJIŽNICA CELJE GOSPODARSTVO GZS Območna zbornica Velenje O industrijski politiki Slovenije Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki, je bila v ponedeljek, 18. marca, v sejni sobi Občine Mozirje razširjena seja upravnega odbora Savinjsko šaleške območne gospodarske zbornice. Poleg razprave o delu zbornice v lanskem in letošnjem letu je bila na dnevnem redu tudi slovenska industrijska politika, katere zasnovo je pojasnil državni sekretar v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, dr. Vlado Dimovski. Delo območne zbornice v letu 1995 je bilo ocenjeno pozitivno, temeljilo pa je predvsem na zastopanju interesov gospodarstva na lokalni in državni ravni, promociji in spodbujanju gospodarskih odnosov doma in na tujem, svetovanju in posredovanju poslovnih informacij, izobraževanju in spodbujanju kakovosti v podjetjih. Poleg tega je bil oktobra izvoljen nov upravni odbor, ki je medtem že opravil številne aktivnosti. Na podoben način kot lani velenjska območna zbornica deluje tudi letos. Predvidena je ustanovitev regionalnega društva oziroma sekcije za celovito ob- vladovanje kakovosti, v katero se bodo povezovala podjetja s certifikatom ISO 9000 (iz naše doline ga imata Elkroj Mozirje in MGA Nazarje, v postopku sta Kovinarstvo Ljubno in VIVA Nazarje) in katere osnovni namen je nadaljnji razvoj kulture kakovosti v podjetjih. V smislu razvoja podjetništva in malega gospodarstva bo dana iniciativa za ustanovitev t.i. razvojne koalicije v Velenju in nato tudi v Mozirju. Težišče dela je namenjeno podpori delovanja samostojnih podjetnikov, malih in srednjih podjetij, tesna povezava pa je vzpostavljena z regijskim združenjem podjetnikov. V izdelavi je katalog regijskega gospodarstva, pomembna naloga pa je tudi razgovor z župani zgornjesavinjskih občin in predstavitev projekta Phare - Cross border. V uvodnem delu razprave o industrijski politiki Slovenije je mag. Peter Suvorov iz Službe za razvoj GZS pojasnil osnovo strategije gospodarskega razvoja, ki temelji na pridruževanju Evropi, rasti, konkurenčnosti in integriranju. EFTA in CEFTA sta po njegovih besedah za Slovenijo zgolj urjenje za nastop na pravem evropskem trgu. Državni sekretar dr. Vlado Dimovski je pojasnil, da je bila industrijska politika izdelana na podlagi temeljite analize vseh enajstih gospodarskih panog. Dejstvo je, da slovensko gospodarstvo ne more konkurirati na račun nizke cene delovne sile, zato ostaja kot adut le še kvaliteta. V smislu večje konkurenčnosti delovno intenzivnih panog se je država odločila za naslednje ukrepe: subvencioniranje obrestnih mer, odlog plačila davkov,- izobraževanje, poroštva in necarinska zaščita. Po drugi plati bo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pristopilo k projektu harmonizacije, kar pomeni uvajanje direktiv Evropske unije v slovensko prakso. To je izjemno obsežen projekt za obdobje vsaj desetih let. Država bo spodbujala investicije v gospodarstvu, kar naj bi imelo za posledico dvig naložb v opremo. Poleg tega bo potrebno dvigniti nivo tehnološkega razvoja, ki je sedaj nekje na srednji ravni. Pri tem bo nujno intenzivno mednarodno povezovanje. Po besedah dr. Dimovskega bo država v prihodnje bolj spodbujala rast malih in srednjih podjetij, spodbujala pa bo tudi tuje, posredne in neposredne investicije. V smislu spodbujanja izvoza bo morala še bolj zaživeti SID - Slovenska izvozna družba. Nenazadnje pa so potrebni tudi ekološki pristopi pri poslovanju. Dr. Vlado Dimovski je ob tem z razočaranjem dejal, da so žal vsi navedeni "horizontalni” ukrepi izpadli iz letošnjega proračuna in je zato njihovo izvajanje blokirano. V razpravi so člani upravnega odbora in gospodarstveniki opozorili na konkretne probleme, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Mirko Strašek (Kovinarstvo Ljubno) je pojasnil specifični položaj podjetja in grajal nerazumevanje bank za sodelovanje pri izhodu iz težav. Borut Meh (Gorenje GA) je ob tem dodal, da na področju bančništva zadeve niso urejene, kar nesporno potrjuje dejstvo, da še nobena od bank doslej ni odpuščala ljudi ali šla v stečaj. Obrestne mere slovenskih bank po njegovem mnenju še niso "evropske". Dr. Dimovski se je strinjal z navedenimi ugotovitvami in dejal, da je zadolženost največji problem slovenskega gospodarstva. Zadeve na področju bančništva ureja Ministrstvo za finance, ki pa ne podpira nekaterih pomembnih predlogov iz gospodarskega ministrstva. Vili Eisenhut (MGA Nazarje) je opozoril na neustrezne določbe carinske zakonodaje, Marija Vrtačnik (Elkroj Mozirje) pa je menila, da bi se morala ministrstva med sabo uskladiti. Državni sekretar je razpravo o industrijski politiki Slovenije sklenil z ugotovitvijo, da na državnem nivoju vsi zanjo niso zainteresirani, po drugi strani pa v državi še ne obstaja razvojni lobi. Njeno uresničevanje bo torej vse prej kot enostavno. Franci Kotnik Telekom Slovenije PE Celje Letos razširitev central v Mozirju in na Ljubnem Za celjsko poslovno enoto je prvo leto poslovanja v okviru Telekoma Slovenije. Leto 1995 je pomenilo zaključek srednjeročnega obdobja 1991-1995, v katerem je PE Celje dosegla najpomembnejši cilj, to pa je povečanje gostote telefonskih naročnikov. O rezultatih poslovanja so spregovorili predstavniki podjetja na nedavni tiskovni konferenci. S srednjeročnim planom je bilo predvideno povečanje s 17,7 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev na 25,2, stanje na dan 31. 12. 1995 pa je bilo še malce boljše - 25,54 naročnikov na 100 prebivalcev - kar pa je še vedno nižje od slovenskega povprečja 30,81. Skupaj je sedaj v omrežni skupini 063 64.387 telefonskih naročnikov in 291 telefonskih govorilnic. V letošnjem letu Telekomova poslovna enota v Celju načrtuje nadaljnje povečanje števila telefonskih naročnikov za 6.500, kar bi pomenilo 28,13 naročnikov na 100 prebivalcev. V Občini Ljubno naj bi se letos sedanjim 483 naročnikom pridružilo 180 novih, v Občini Luče sedanjim 534 10 novih, v Občini Mozirje sedanjim 1.636 550 novih, v Občini Nazarje sedanjim 409 50 novih in v Občini Gornji Grad sedanjim 510 5 novih telefonskih naročnikov. V Občini Ljubno ob Savinji je letos predvidena razširitev telefonske centrale in izgradnja nove medkrajevne povezave z optičnim kablom in prenosnim sistemom. Podobno investicijo v letošnjem letu načrtujejo tudi v Občini Mozirje. Telekom Slovenije si je zastavil cilj, da bi postal uporabnikom bolj dosegljiv in da bi z njimi bolje sodeloval. Celjska poslovna enota ima v ta namen v svoji poslovni stavbi posebno informacijsko pisarno, kjer strankam nudi celovite informacije. Podobna pisarna naj bi še v tem mesecu zaživela tudi v Velenju. Tudi na območju PE Celje so že možne ISDN storitve. V prihodnjih tednih bodo vključeni takšni priključki na območju mesta Celje, do konca leta 1996 pa tudi na območju drugih vozlišč v regiji. ISDN priključki zagotavljajo kvalitetnejši in zmogljivejši prenos. Na razpolago je 418 osnovnih priključkov in 50 primarnih priključkov. Franci Kotnik - GOSPODARSTVO OPRAVIČILO V 6. številki Savinjskih novic je bil oglas Zgornje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje namesto na prvi notranji platnici pomotoma objavljen na zadnji notranji platnici. Napaka je nastala v fazi montaže v tiskarni in se zanjo naročniku oglasa vljudno opravičujemo. Uredništvo POSLOVNE INFORMACIJE 1. Sporočamo, da GZS - Služba za ekonomske odnose s tujino in GZS Združenje podjetnikov Slovenije organizirata v začetku junija v Ljubljani poslovno srečanje slovenskih in italijanskih podjetnikov. Namen srečanja so predvsem dogovori o skupnih vlaganjih, dolgoročni proizvodni kooperaciji, prenosu znanja in tehnologije. 2. Gospodarska zbornica Slovenije - INFOLIK zbira in posreduje ponudbe slovenskih podjetij v mednarodno borzo ponudb in povpraševanj. Vabimo vas, da ponudite svojo blago, storitev ali svoje povpraševanje v mednarodno borzo. 3. Opozarjamo vas na razpis predstavitev slovenskega gospodarstva v Moskvi, St. Petersburgu, Bukarešti in Plovdivu. Prijave zbira Urad za gospodarsko promocijo pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ga. Milanka Jakopič, tel. 061 171 35 27. 4. Vabimo vse na poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetnikov, ki bo 11. aprila 1996 v Szogodu na Madžarskem. 5. Ministrstvo za zdravstvo vabi na razpravo o osnutkih pravilnikov s področja nevarnih snovi in pripravkov, ki bo 9. aprila 1996 v Ljubljani. 6. Od Združenja Manager smo prijeli več publikacij z naslovom INTERNACIONALIZACIJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA, ki so na voljo na Območni zbornici Velenje. 7. V času od 15. do 19. aprila 1996 bo Slovenijo obiskala avstralska delegacija v okviru AVSTRALSKEGA TEDNA V LJUBLJANI. Vabimo vsa slovenska podjetja, ki bi se želela udeležiti poslovnih seminarjev ali razgovorov, da se prijavijo. 8. Obveščamo vas, da imamo na Območni gospodarski zbornici Velenje na razpolago brošuro SLOWENIEN IHR PARTNER. 9. Obveščamo vas, da bo v času od 15. do 18. aprila v prostorih hotela TURŠKA MAČKA v Celju potekal seminar v mešanju pijač, ki ga organizirata Združenje za turizem in gostinstvo in Društvo barmanov Slovenije. 10. Obveščamo vas, da se jeseni ponovno prične VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA. 11. Od madžarskega kontakbiroja iz Graza smo prejeli vabilo na srečanje z madžarskimi gospodarstveniki v času graškega velesejma in sicer 29. aprila. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Savinjsko šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (Zgradba zavoda za urbanizem). Telefon: 063 856-920, telefax: 063 855-645. Si GIMIDßCftlfTVO 0 RIBEZI SAIDO /.p. “ W Pu/to polje 5. BAZARJE TEI. 831-478, IDOBITEl: 0609-631-174 S pomladjo je prišel čas gradbenih del. Predstavljam vam storitve mojega kolektiva. Opravljamo: - vse vrste izkopov za novogradnje, vodovode, ceste... - zunanje ureditve dvorišč in dovoznih poti z dobavo in polaganjem vseh vrst tlakovcev, robnikov in betonskih cevi (ali asfaltiranje) - dobavo sejanega gramoza za betoniranje - montažo novih greznih jam iz cevi ali Schidel in sanacijo starih greznih jarnj - rušenje starih objektov. Za dela /e priporočam Podjetniški kotiček Četrtina leta je že za nami, skrbi v zvezi s takimi in drugačnimi napovedmi za leto 1995 tudi. Najhujšim zamudnikom je prišel prav letošnji koledar, saj je zadnji dan obvezne oddaje dohodninske napovedi odpadel na nedeljo, s tem pa je bil avtomatično zadnji rok oddaje prestavljen na ponedeljek, 1. aprila. Če ste dokument lastnoročno podpisali ravno na ta dan, se vam morda ne bo štelo v zlo, če ste napisali napačne podatke. Ta dan ste namreč lahko lagali. Pa šalo na stran. Do konca marca je verjetno večina upravičencev oddala tudi vlogo za dodelitev otroškega dodatka. Letos je krog tistih, ki so upravičeni do dodatka, veliko večji kot doslej, še večji bo z uvedbo univerzalnega otroškega dodatka. Letos bodo morali samostojni podjetniki, podobno kot družbe, do 30. aprila oddati Zavodu za zdravstveno zavarovanje podatke in spremembe podatkov o zavarovalni dobi in plači za zaposlene. Podatki se posredujejo na obrazcu M4/M8, ki ga lahko kupite v knjigarni. V Svetovalcu marčevske številke revije Obrtnik lahko preberete natančna navodila za izpolnjevanje teh obrazcev. Ministrstvo za finance, RUJP, Izpostava Mozirje je samostojnim podjetnikom poslala obrazce za obračun prispevkov od izbrane zavarovalne osnove, ki ga morate izpolnjenega vrniti do 15. aprila. To delo opravite samo za mesec marec. V nadaljevanju, če ne boste spreminjali zavarovalne osnove, obračunov RUJP ni potrebno več pošiljati. Z mesecem marcem, da spomnimo še enkrat, ni več možno plačevati prispevkov zavezanca na podlagi zajamčene plače. Najnižja izbrana osnova je tako najnižja pokojninska osnova, % prispevkov pa v celotni višini - 22,10% iz in 19,90% na zavarovalno osnovo. Se vedno prispevke plačate na treh položnicah oziroma virmanskih nalogih. Spremembe zakona o prometnem davku so prinesle največ sprememb tistim, ki imajo opravka s pijačami, saj so se spremenile davčne stopnje, kot tudi zavezanci za plačilo davka. Sprememba, ki se dotika praktično vseh, pa se nanaša na uveljavljanje prometno davčnih oprostitev. Doslej so morali biti za uveljavljanje prometnodavčnih olajšav izpolnjeni trije pogoji: - naročilnica (ne velja naročilnica "blago po izbiri") - izjava - nakazilo na žiro račun pri čemer se je kot nakazilo na žiro račun štelo tudi plačilo s položnico. Sprememba zakona o prometnem davku, ki je začela veljati s 23.3. letos, pa kot tretji pogoj za uveljavljanje prometnodavčnih oprostitev zahteva nakazilo iz žiro računa kupca na žiro račun prodajalca, kar praktično pomeni, nakazilo z virmanskim nalogom. Izjema je samo pri poslu, kjer kot kupec nastopa kmet, ki je zavezanec za plačilo davka od dohodka iz kmetijstva, katerega katastrski dohodek je večji od 2.000 SIT, kjer velja nakazilo na žiro račun prodajalca (položnica). Problem, ki bo izšel iz omenjene določbe je ta, da samostojni podjetniki ne bodo mogli več po večjih nakupih z gotovino v žepu, ki bi jo lahko nakazali na žiro račun na vsaki pošti ali banki. Predvidoma 10. maja letos bo v Slovenj Gradcu v hotelu Belvedere letošnje srečanje podjetnikov in samostojnih podjetnikov Koroške - Savinjsko - Šaleške regije. Srečanje je namenjeno spoznavanju podjetnikov med seboj, kot njihovi promociji, torej ponudbi in povpraševanju enot malega gospodarstva. Vabljeni predvsem tisti, ki ste šli skozi programe RZZZ in člani kluba NOVUS. V torek, 9.4. letos se v prostorih Svobodnih sindikatov v Velenju (stavba sodišča) pričenja tečaj vodenja poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva. Tečjj bo potekal vsak dan (15 dni) od 8. do 12. ure. Prijave na tel. 832-543. Vida Skok TURIZEM — Sejem Alpe Adria Uspešna predstavitev Zgornje Savinjske doline V času od 18. do 23. marca je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal eden od sejmov Alpe Adria - Turizem, šport in umetnost. Za razliko od lanskega leta so se ga s skupnim razstavnim prostorom udeležile tudi občine Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče. Na podlagi odločitve županov o skupnem nastopu so se turistični dejavniki iz vsake od naštetih občin temeljito pripravili na sodelovanje. Občine so se dogovorile, da bo prvi dan, torej v ponedeljek, za ponudbo in predstavitev na razstavnem prostoru zadolžena Občina Luče, v torek Občina Gornji Grad, v sredo Občina Mozirje, v petek Občina Ljubno in v soboto Občina Nazarje. Četrtek je bil določen kot dan za predstavitev Zgornje Savinjske doline. Težko je na kratko opisati bogato in raznovrstno ponudbo, ki se je iz dneva v dan pojavljala na razstavnem prostoru, še manj primerno bi bilo na tem mestu rangirati nastopajoče na manj in bolj uspešne. Vsi so se potrudili po najboljših močeh, dokaz njihove prepričljivosti pa so bili številni obiskovalci, ki so se ustavljali ob stojnici, z zanimanjem pregledovali promocijski material in hvalili domače dobrote, ki so jim bile na voljo. Vsekakor je bila to tudi najboljša potrditev usmeritve, da se dolina predstavlja predvsem s svojimi specifičnimi naravnimi lepotami in domačimi posebnostmi. Slednje so praviloma vezane na naše ljudsko izročilo, ki je sicer samo naše, vendar prav zaradi tega toliko bolj zanimivo za tiste, ki ga še ne poznajo. Lučki dan, Lenartov sejem in podobne narodopisne prireditve, katerih delček je bil prikazan na sejmu, kakor tudi domači godci so vzbudili velja tudi za računalniški turistični informator Cirila Rosca. Mozirski župan Jakob Presečnik, ki je sodeloval že pri promociji bivše občine na sejmu Alpe Adria, je o tokratnem nastopu razmišljal takole: "Po lanski katastrofalni predstavitvi zgornjesavin-jskega turizma je bilo očitno, da morajo po zatonu Zgornjesavinjske turistične zveze vajeti predstavitve prevzeti občine. Menim, da nam je s tokratno predstavitvijo to uspelo. Dogajanja na našem prostoru, kjer se je vsak dan predstavila druga občina, en dan pa je bil zgornjesavinjski, so pritegnila mnogo obiskovalcev in tudi tistih, ki v turizmu kaj pomenijo. Za še boljšo predstavitev v naslednjem letu in tudi na drugih sejmih je potrebno predvsem kritično analizirati tokratno predstavitev, v večji meri vključiti tiste turistične dejavnike, ki se s turizmom ukvarjajo profesionalno, v večji predstaviti obiskovalcem, kaj in kdaj lahko v dolini vidijo in doživijo, in nenazadnje doseči od organizatorja cenejši najem prostora, saj je enaka cena za občine in društva, ki se na sejmu predstavljajo, kot za povsem tržne dejavnosti nesprejemljiva." Sejem Alpe Adria je uspel tudi kot celota in s tem dokazal, da je najpomembnejša turistično promocijska prireditev v Sloveniji. Dobro je, da se tega zavedamo tudi v Zgornji Savinjski dolini. Tako je prav! Ne vem, morda je tale komentar celo nekoliko odveč, a se mi vendarle zdi, da je treba opozoriti na tisto, kar bi kdo lahko enostavno prezrl. Gre seveda za to, da se je oblika turistične promocije Zgornje Savinjske doline na po-membnem in odmevnem spomladanskem sejmu Alpe Adria v Ljubljani vrnila na pred leti že doseženi nivo in ga celo presegla. Če skušamo lansko bledo sliko čimprej pozabiti, lahko o letošnji predstavitvi govorimo s ponosom in pohvalami. Najprej velja pohvaliti župane in županjo, ki so se dogovorili, da takšen skupni nastop podprejo. Brez te odločitve vsega skupaj sploh ne bi bilo. Potem gre seveda pohvaliti vse tiste turistične in zanesenjake, ki so vsak za svojo občino pripravili pestro kulinarično po-nudbo, odlično vzdušje na razstavnem pros toru, kar se pa ponudbe promocijskih materialov tiče, pa tako vemo, kje smo in kaj nam manjka. Veliko volje in truda je bilo vloženo v vsak nastop posebej, kajti vsaka občina je bila en dan v tednu od ponedeljka do sobote zadolžena za ureditev “štanta". Četrtek je bil predviden kot "Dan Zgornje Savinjske doline", pa je po pričevanju prisotnih izpadel še najmanj simpatično, a kljub temu ne slabo. Že res, da bi bilo vse drugače, če bi Mozirski Pusti lahko izvedli pripravljen program (odpadel je, ker ni bilo ozvočenja), vendar gledano kompleksno to ni bistveno pokvarilo celotnega vtisa. Obiskovalci sejma so ob prijaznem razstavnem prostoru Zgornje Savinjske doline, ki je s svojo naravno zunanjo podobo deloval kot prava oaza v morju belih ivernih plošč, radi ustavljali, poskusili košček ali dva iz bogate ponudbe domačih jedi in z zanimanjem vzeli tudi reklamni material. Koliko od teh jih bo v dolino res prišlo, je seveda drugo vprašanje, dejstvo pa je, da je tovrstna promocija potrebna in prava. Le nadaljevati je še treba na takšen način, pa bodo stvari gotovo krenile naprej. Nadaljevati, pravim, kajti spati na lovorikah enega uspešnega sejemskega nastopa bi bila kajpak velika in nepotrebna napaka. Franci Kotnik Sejemski vrvež na našem razstavnem prostoru (foto: Ciril Sem) IZ OBČIN Občinski svet Mozirje Sprejeti predlogi komisije za delitveno bilanco 11. sejo mozirskega občinskega sveta so verjetno bolj kot mozirski svetniki sami nestrpno pričakovali ostali občinski sveti, saj je bil na dnevnem redu seje tudi predlog delovne skupine za pripravo elementov delitvene bilance. Občinski svet je predlog sprejel, s tem pa je storjen nov, pomemben korak naprej v smeri dokončne razdelitve premoženja bivše občine. Občinski svet Ljubno Potrjen proračun za leto 1996! 15. seja sveta Občine Ljubno je bila v četrtek, 28. marca. Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena obravnavi predloga proračuna za letošnje leto. Ker je bil predlog po mnenju svetnikov res temeljito pripravljen in predhodno usklajen na matičnem odboru, so proračun sprejeli po skrajšanem postopku. Kaj so torej potrdili mozirski svetniki v zvezi z delitveno bilanco? Stanovanja bivše občine se bodo delila po legi, enako velja tudi za poslovne prostore in za objekte komunalne infrastrukture s pripombo, da posamezni sistemi (vodovod Letošč, kanalizacijska napeljav# s čistilno napravo) niso deljivi. Sredstva na žiro računu sklada stavbnih zemljišč se delijo po dogovorjenem ključu. Ob tem je župan Jakob Presečnik dodal, da je sedaj že mogoče gledati na delitev premoženja v celoti in po opravljeni analizi sodeč bo Občina Mozirje dobila ustrezen delež premoženja glede na obstoječa merila. Župani so medtem tudi že dorekli zadeve glede zavodov in zvez, odprto ostaja le še vprašanje podjetja Komunala, ki pa naj bi bilo rešeno do konca aprila. V razpravi so se svetniki dotaknili tudi vprašanja odlagališča odpadkov, ki je po njihovem mnenju prav tako skupni objekt vseh občin. Župan je ob tem opozoril, da se bo morala dolina čez štiri ali pet let priključiti regijskemu odlagališču. Za to obdobje je treba pripraviti sanacijo odlagališča v Pod-homu ob istočasnem zapiranju. Pomembno je tudi ločiti med lastništvom odlagališča in upravljanjem z njim. Pri ponovni obravnavi spremembe občinskega statuta so se svetniki odločili, da sprejmejo tisto varianto, ki predvideva, da mora upravna enota pred izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja obvezno pridobiti soglasje občine. Brez posebne razprave so člani občinskega sveta sprejeli Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Mozirje, več časa pa so namenili obravnavi odloka o zaključnem računu proračuna za leto 1995. Občina je lani dobila dobrih 316 milijonov tolarjev, porabila pa slabih 305 milijonov, pri čemer je pomembno, da je bilo plačano vse, kar je bilo narejeno. Razli ka v znesku dobrih 11 milijonov tolarjev se prenaša v proračun za leto 1996. Marja Ježovnik (SDSS) je ob tem dodala, da bi bilo prav, da bi tudi krajevni skupnosti podali poročilo o delu za minulo leto. Letošnji proračun Občine Mozirje znaša slabih 350 milijonov tolarjev. Razprava o posameznih postavkah je bila pestra, predlogi in vprašanja pa so se nanašali predvsem na dom za ostarele in duševno motene občane, sredstva za turistično promocijo, sofinanciranje vrtine v Okonini, izdelavo študije o razvoju občine v naslednjih letih, računalniški nadzor črpališč pitne vode, ureditev trškega jedra v Mozirju itd.. Svetniki so sprejeli proračun v prvi obravnavi. Dokaj pestra razprava se je razvnela tudi pri obravnavi predloga povišanja vzgojnine v vrtcu. Na koncu je bila sprejeta odločitev, da se predlog postopnega povišanja za 18,6 odstotka sprejme, saj ga gre jemati tudi v smislu blažjega prehoda na nov sistem plačevanja teh storitev, ki bo pomenil bistveno višje finančne obveznosti staršev. Dr. Karmen Fürst je julija lani podala vlogo za dodelitev koncesije za opravljanje zasebne zdravniške dejavnosti v Mozirju. Na podlagi zakonskih določil mora izpolnjevati določene pogoje in pridobiti ustrezne dokumente. Občinski svet je vlogo dr. Karmen Fürst načelno podprl, vendar zaradi nepopolne dokumentacije o izdaji koncesije tokrat še ni sklepal. Franci Kotnik Predvideni prihodki ljubenskega proračuna znašajo za letos 147 milijonov tolarjev. 9,6 milijona je namenjenih za dejavnost občinskih organov, 10,2 mio za dejavnost občinske uprave, 24,4 mio za izobraževanje, 6,8 mio za socialo, 10,1 mio za otroško varstvo, 2,4 mio za kulturo, 3,3 mio za šport, 1,8 mio za zdravstvo, 3,2 mio za kmetijstvo, 2,7 mio za turizem, 2 mio za malo gospodarstvo, 32,1 mio za ceste, 16 mio za komunalo, 4 mio za poslovne prostore, 12,5 mio za gasilstvo. Dva milijona tolarjev je predvidenih rezerv. Med ostalimi postavkami proračuna je tudi nadaljevanje raziskav termalnega vira v Okonini (vrtanje že poteka). Občina Ljubno je v ta namen rezervirala 2 milijona tolarjev, ker pa gre za zadevo, ki je pomembna za celotno dolino, je županja Anka Rakun na ostale občine naslovila vlogo za sofinanciranje v višini 500 tisoč tolarjev. V projekt se bo z dvema milijonoma tolarjev vključila tudi država. Za vzdrževalca gozdnih cest je občinski svet na podlagi javnega razpisa tudi letos izbral domačinko Terezijo Burja, katere delo je bilo lani kvalitetno. Svetniki so se na tokratni seji seznanili s poročilom o opravljeni sanaciji na vodotoku Ljub-nice. Občina in celjsko podjetje za urejanje voda sta namreč skupaj sanirala del Ljubnice nad Pažetovim mostom in s tem zavarovala pet objektov, ki so bili v neposredni nevarnosti vse od poplav pred petimi leti. Občinski svet je sklenil, da občina od Kovinarstva odkupi stanovanje na Janezovem polju, ki ga bo uporabljala kot socialno stanovanje. Na razpis za demografsko ogrožena področja je občina Ljubno prijavila štiri projekte: modernizacijo 3,1 km ceste v Primožu, elektrifikacijo treh kmetij v Planini in ene v Teru, rekonstrukcijo križišča v Rast-kah in zavarovanje ceste pred hudournikom Žep ter sofinanciranje izgradnje razvodnega telefonskega omrežja v Primožu, Planini in Teru. Ljubenski svetniki so razpravljali tudi o projektu kanalizacije na Ljubnem in o gradnji primarnega voda do čistilne naprave. Najprej je potrebno pridobiti soglasja lastnikov zemljišč in potem intenzivno nadaljevati postopek, da bi pridobili gradbeno dovoljenje do 31. avgusta letos. In še razveseljiva novica. Problem družine Detmar, ki je letos januarja v požaru ostala brez strehe nad glavo, je tik pred dokončno rešitvijo. Z denarjem, ki je bil zbran s prostovoljnimi prispevki, so Detmarjevim kupili hišo z manjšim gospodarskim poslopjem v Radmirju. Solidarnostna akcija je odlično uspela, vanjo so se poleg občanov in gospodarskih subjektov vključile tudi vse občine, njen rezultat pa je najlepši dokaz, da med ljudmi čut za pomoč sočloveku ni zamrl. Franci Kotnik Občina Ljubno OBVESTILO Občina Ljubno bo podprla razvojne programe obrtnikov, samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb v zasebni lasti s sredstvi iz proračuna. V ta namen prosi zainteresirane, da dostavijo svoje vloge oziroma programe občini najkasneje do 25. aprila 1996. Evidentiranje kandidatov je potrebno zaradi načrtovanja sredstev. Županja Anka Rakun Ljubno, Luče Cesto so le Okrogla miza Perspektive kulturne dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini Zavod za kulturo Mozirje in Kulturno prosvetno društvo Jurij Mozirje sta v ponedeljek, 25. marca, pripravila okroglo mizo z omenjenim naslovom. Na njej naj bi po poprejšnjem zagotovilu sodeloval tudi minister za kulturo, dr. Janez Dular, ki pa je bil zadržan, zato se je okrogle mize udeležil državni sekretar v Dularjevem ministrstvu, Silvester Gaberšček. pričeli graditi Naj se sliši še tako neverjetno, cesto od Ljubnega do Luč so le začeli graditi. Vest, ki bi jo sicer lahko označili kot dobro, pa ima tudi temnejšo plat. Če ostanemo pri dobri novici, je to gotovo dejstvo, da se je celjsko cestno podjetje lotilo gradnje celotnega odseka do meje med občinama Ljubno in Luče v dolžini 2,4 kilometra. Za ta zalogaj bo predvidoma potrebnih sedem mesecev neprekinjenega dela. Žal pa bo izvajalec del v ta namen porabil tudi sredstva iz proračuna za prihodnje leto, kar skupaj pomeni 247 milijonov tolarjev. Zaradi omenjenih del bo promet od Ljubnega dalje moten, vendar bodo cestarji sproti urejali potrebne obvoze. Projekt za nadaljevanje gradnje ceste do Luč je že v pripravi, z njim pa se bo Občina Luče prijavila na razpis in skušala zagotoviti sredstva za naslednji trikilometrski odsek. Franci Kotnik "Kultura je kot 13. prase," se je v prispodobi malce hudomušno izrazil državni sekretar Gaberšček. Vendar je prispodoba, kot kažejo razmere, kar ustrezna, saj država namenja kulturi le tisti delček proračunske pogače, ki ostane po tem, ko si "pomembnejša" ministrstva razdelijo levji delež. To zna imeti za Slovenijo silno negativne posledice, še posebej v času, ko se pripravlja na vstop v Evropo. Po besedah Gaberščka se Nemčija pripravlja na vstop v združeno Evropo tako, da vsako leto povečuje delež sredstev za kulturo. Poleg tega pa je indirektnega financiranja kulture v zahodnih državah bistveno več kot pri nas. Z novo lokalno samoupravo so se seveda spremenile razmere tudi v kulturi. Najbolj jasna slika je pri knjižnicah, za katere se ve, da ostanejo na sedanjih lokacijah, le da iz matičnih postanejo območne. Za podporo amaterski kulturni dejavnosti bo ustanovljen poseben sklad. Za območje vsake upravne enote naj bi bil zaposlen eden strokovni delavec. Bistvena razlika je sedaj v tem, da kulturna društva financirajo ustanovitelji oziroma občine, država nič več. Društva se lahko kvečjemu prijavijo na javne razpise, ki jih objavlja Ministrstvo za kulturo za posamezne dejavnosti. Anton Venek je seznanil državnega sekretarja z bogato amatersko kulturno dejavnostjo v dolini, ki pa se srečuje s finančnimi problemi. Država preveč sredstev namenja profesionalni kulturi in premalo amaterski. Poleg tega je prebivalcem na podeželju skoraj onemogočen ogled predstav v velikih mestnih kulturnih hramih, še posebej v Ljubljani. Tu prihaja do resnih problemov, saj je ljudem po mnogih letih dela in odrekanj moralnih priznanj počasi dovolj. Silvester Gaberšček se je strinjal, da je odnos med profesionalno in amatersko kulturo nepravičen. Predlagal je, da dolina z navedenimi problemi v pismeni obliki seznani Ministrstvo za kulturo. "Obstaja nevarnost," je še dejal Gaberšček, "da se bodo poleg Ljubljane pojavili še centri bodočih pokrajin, ki prav tako želijo vse centralizirati, in podeželju ne bo ostalo več nič." Jakob Presečnik, župan Občine Mozirje, je navedel ugotovitev, da se v dolini po uvedbi lokalne samouprave za kulturo namenja več sredstev kot v času bivše občine, kar je pozitivno, obstajajo pa nekateri problemi, ki lahko imajo zelo negativne posledice, kot je na primer nerešeno Silvester Gaberšček (foto: Ciril Sem) financiranje godbe na pihala. Gornjegrajski župan Toni Rifelj je izpostavil problem investicij v kulturne objekte. Sekretar Gaberšček je pojasnil način sofinanciranja tovrstnih investicij, ki je praviloma v razmerju 50:25:25. To pomeni, da polovico sredstev zagotovi lastnik objekta, preostali četrtini pa država in občina. Izjeme se pojavljajo tam, kjer lastnik ni zainteresiran za obnovo, občina ali država pa sta. V zvezi s tovrstnimi problemi je Gaberšček ponudil pomoč pravne službe na kulturnem ministrstvu. Fanika Strašek je razložila način financiranja zveze kulturnih organizacij, po katerem je društvo, ki je delalo več, dobilo več sredstev. Straškova se je sicer strinjala z načelom, da se društva financirajo s strani občin, predlagala pa je, da bi skupne prireditve, kot so pevske revije, mesec kulture in podobno, financirala država. Na njen predlog je državni sekretar odgovoril pozitivno in pozval vse dejavnike kulture v dolini, da čimbolje sodelujejo. "Slovenci smo znani po večglasnem petju. Tukaj vas je pet občin - za en lep kvintet. Ubrano petje kvinteta je veliko lepše od enoglasnega petja. Seveda pa mora priti tudi v kvintetu vsak do izraza na svoj način," je menil Gaberšček. Končnega odgovora na zastavljeno vprašanje o perspektivah kulturne dejavnosti v dolini torej tudi ta okrogla miza ni dala, postregla pa je z nekaterimi novimi razmišljanji, ki potrjujejo že večkrat navedena dejstva o potrebnosti medsebojnega sodelovanja tudi na tem področju. “Moja dežela «lepa, urejena in osta!" PREBIVALCI SLOVENIJE, POMETIMO PRED SVOJIM PRAGOM! Spoštovani občani! Očistimo svoje okolje in dokažimo, da se zavedamo, da pomeni čisto okolje vir zdravja in obstoja. Očiščevalna akcija bo potekala v občini Nazarje od 10. do 25. aprila 1996. Posebna komisija pri Turističnem društvu Nazarje bo spremljala petek akcije in na koncu ocenila uspehe ter jih tudi objavila v Savinjskih novicah. Vsak, ki onesnažuje naše okolje, naj se sramuje svoje nizke kulture! Če vam je kaj do urejenosti vašega bivalnega prostora zunaj vrat stanovanja, se priključite očiščevalni akciji, ki bo organizirana tudi v vašem okolju. Turistično društvo Nazarje Naš slogan se glasi: Očistimo Slovenijo, tam se začenja moja dežela! KULTURA Kritika "Trije angeli" Trije angeli je prirejeni naslov francoske komedije, ki je žanrsko že nekoliko stereotipna inačica dandanašnjih tozadevnih stvaritev. To seveda njenega poslanstva, ki je predvsem v sproščenosti in smehu gledalcev, nikakor ne zmanjša. Mogoče celo nekoliko privlači. Se posebej, če se v vlogi treh angelov, ki so seveda vse prej kot to, kar bi bilo možno razbrati iz naslova, pojavijo komedijanti iz Nove Štifte. Tamkajšnje Prosvetno društvo se je namreč, skladno z tradicijo, letos odločilo predstaviti svojem gledalcem sprevrženo moralo v francoski koloniji sredi prejšnjega stoletja. To naj bi bila rdeča nit dveinpolurne predstave, ki kljub lahkotnosti zahteva od igralcev maksimalno koncentracijo. Sama predstava, v kateri tako kot vedno blesti tandem Ivo Tesovnik in Mato Rihter, njima ob bok velja postaviti oderskega debitanta Tomasa Suho-vršnika, vsi trije pa kot trije angeli, ki so v resnici morilci, sleparji in goljufi, temelji na reševanju zavoženega upravljanja z lastnino nič kaj uvidevnih sorodnikov. Da se v tej vlogi najbolje znajdejo prav pobegli kaznjenci, ni potrebno posebej poudarjati; ostale like so bolj ali manj posrečeno prezentirali tudi ostali člani skupine. Sama predstava je torej predvsem razvedrilna, ta namen so igralci pred dvakrat polno dvorano tudi dosegli. Celo sporočilnost poslanstva treh arestantskih angelov je jasno razvidna. Nameni in cilji pokvarjenih človeških značajev se v bistvu sploh ne razlikujejo. Ironija je samo v tem, da nekatere pri njihovem dejanju tudi ujamejo, medtem ko drugi nemoteno dalje ribarijo v kalnem. Tu kaže iskati srčiko novaštiftne postavitve. Določene nerodnosti, ki so spremljale predstavo, pa se izničijo ob dejstvu, da je le-ta sploh bila. Mogoče v bodoče malo več poguma pri sami zasnovi postavitve. Ta bi sicer klasične scenske in interpretatorske zasnove samo obogatila, ekipa, ki se trudi in žanje občudovanje obiskovalcev, pa bi s tem pridobila novega elana in smelosti. Slednjega smo nekoliko pogrešali, kar pa namena in pomena dela Prosvetnega društva Nova Štifta nikakor ne zmanjšuje. Edi Mavrič Savinjčan Vlado Parežnik razstavlja v Celju V galeriji Švagula v Celju je od 15. marca do 15. aprila na ogled petdeset likovnih eksponatov mozirskega umetnika Vladimirja Parežnika. Na ogled so vinjete v barvah, narisane v kombinirani tehniki tuša in pastelov. Možen je nakup. Ob otvoritvi razstave je Vladimir Parežnik predstavil tudi eno svojih zadnjih pesmi z naslovom Bre-clovina. V njej je opisal življenje in gospodarjenje napredne kmečke družine Marolt iz Brezja nad Mozirjem. KF Nazarje Koncert Dekliškega pevskega zbora I. gimnazije v Celju Petkov večer pred tremi tedni je bil v nazarskem Delavskem domu užitek za ljubitelje glasbe in petja. S svojim šestim samostojnim koncertom se je namreč predstavil Dekliški pevski zbor I. gimnazije v Celju, ki deluje od začetka letošnjega šolskega leta, tvori pa ga 23 pevk. Zbor vodita Simon Dvoršak in Gregor Deleja, oba dijaka omenjene gimnazije. 18-letni Simon Dvoršak iz Celja trenutno obiskuje 10. letnik klavirja, že zelo zgodaj pa se je pravkar zanimati tudi za korepeticije in zborovsko petje. Mozirjan Gregor Deleja, ki je včeraj napolnil 16 let, je že v otroštvu pokazal veliko zanimanje za glasbo in se s sedmimi leti vpisal k uram klavirja pri Miri Kelemen. Sedaj pri isti pedagoginji obiskuje 8. letnik klavirja. Pred tremi leti se je navdušil tudi za kompozicijo. Sprva je skladal lažje skladbe, s petnajstimi leti pa je napisal prvo večje vokalno-instrumentalno delo z naslovom "La operetta semplica", katerega premiera bo še v tem mesecu. Na koncertu v Nazarjah so poslušalci prisluhnili dvanajstim točkam, med katerimi so bile štiri klavirske skladbe, ki sta jih oba dirigenta odigrala štiriročno. Kot solo pevka je nastopila Nataša Krajnc iz Žalca. To je bii lep glasbeni večer, ki bo obiskovalcem ostal še dolgo v spominu. KF Molitev Prišla si, kot pomlad vetra dih, zapela mi pesem stoterih zvonov, v strahu bolestnem iskal sem navdih, s teboj onstran teme slutil bi krov spokorjenih misli v verige spletene. Nežni prsti besede šepetajo, o sužnjih in hlapcih njive pokorjene odete v raševino se smehljajo: Gospod, je človek vreden še življenja? Radosti iskal sem v razvalinah duše, v grobu, skozi kamen, mimo strasti sem taval od cveta do mrtve ruše. Vse je laž, nikjer več zdrave rasti. Zemlja v telesu se v mrtvaški prt vsa ognjena utaplja v pore telesa; omamljen od dneva, ves vase zazrt, prosim ponižno na zemlji nebesa... Edi Mavrič Savinjčan Galerija Mozirje Razstava del Jureta Repenška Na materinski dan je bila v mozirski galeriji otvoritev razstave likovnega pedagoga Jureta Repenška. To je Repenškova 10. samostojna razstava, s katero obeležuje 15-letnico svojega aktivnega likovnega ustvarjanja, posvečena pa je njegovim neposrednim sokrajanom - Tračanom. Umetnostna kritičarka Milen Koren -Božiček je o slikarju med drugim povedala: "Kot likovni pedagog uspešno oblikuje učence v likovno ustvarjalne in samozavestne iskalce novih vsebin. Njegov umirjeno odločen pristop pa nedvomno očara mlade, ki v njem vidijo vzornika, bolj kot učitelja. Poleg pedagoškega dela se še precej ukvarja z lutkarstvom in scenografijo na šoli, kjer poučuje, in tudi v Mozirju. Tako aktivnemu človeku tudi ne zmanjka časa za lastno ustvarjanje in za družino. Njihov dom je opremljen z njegovimi slikami, med katerimi prevladujejo akvareli in pasteli. Akvareli sledijo zapisom iz narave v bivanjskem okolju ali s počitnic na morju. Svež kolorit in pretehtana poteza oblikujeta akvarele srednjega formata, ki kažejo na ekspresivnost, s katero jih avtor doživlja. Gradnja slike je čvrsta in polna, obenem pa čustvena in osebnostno doživeta." Otvoritev razstave je pozdravil tudi državni sekretar v Ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, ki je Juretu Re-penšku za njegove visoke likovne dosežke iskreno čestital. "Svet je lep," je dejal umetnik sam, "ali je to morje, Zgornja Savinjska dolina ali pa copati." Lepa pa so tudi njegova dela, zato si jih velja ogledati. Franci Kotnik Jure Repenšek: Savinjski kozolec, akvarel Občinski odbor SKD Mozirje Zadovoljni z opravljenim delom Pred tremi tedni so se na občnem zboru zbrali člani Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Mozirje. Poleg tega, da so pregledali delo v minulem letu in sprejeli plan za letošnje leto, so prisluhnili poslancu SKD v Državnem zboru, Štefanu Kocipru. Mozirski občinski odbor SKD je v letu 1995 ob materinskem dnevu pripravil dobrodelni koncert za Karitas, jeseni je organiziral prvi slikarski extempore v Savinjskem gaju, decembra pa Miklavževanje. Poleg tega so se člani udeležili tabora SKD v Celju, dali pa so tudi pobudo za ustanovitev Kulturno prosvetnega društva Jurij Mozirje. Svetniki stranke SKD, ki imajo v občinskem svetu oziroma v njegovih komisijah številne pomembne zadolžitve, so delovali uspešno, tako pa ocenjujejo tudi delo sveta v celoti. janju v parlamentu. Dejal je, da je stranka po odhodu Združene liste iz koalicije v bolj enakopravnem odnosu z LDS, zato je sodelovanje lažje. Sprejete spremembe pokojninske zakonodaje je označil kot nujno potrebne, saj bi v nasprotnem primeru slej ko prej prišlo do zloma gospodarstva. Kociper je omenil predlog SKD, da bi se materam priznala delovna doba dveh let, če bi po rojstvu otroka ostale doma in skrbele zanj, z zadovoljstvom pa je ugotovil, da je stranka uspela s predlogom o izbirnem oziroma neobveznem predmetu verska vzgoja v os- Štefan Kociper (foto: F. Kotnik) Letos je volilno leto, zato bo velik del aktivnosti občinskega odbora v Mozirju vezan prav na volitve. V lanskem letu izpeljane aktivnosti bodo letos ponovili, poleg tega pa bodo za Dan samostojnosti pripravili kresovanje ter tekom leta nekaj okroglih miz z udeležbo uglednih strokovnjakov. Krščanski demokrati iz Mozirja menijo, da so njihovi dosedanji rezultati dovolj velik razlog za zaupanje poslanskega mesta v Državnem zboru. Poslanec v Državnem zboru Štefan Kociper je zbranim članom stranke SKD najprej spregovoril o trenutnem doga- novni šoli. V razpravi je bil dobršen del namenjen "sporni" prodaji dela Glina nemškemu in slovenskemu kupcu, kjer je šlo za prodajo premoženja, ki so ga ustvarjale generacije Zgornjesav-injčanov. Pri tem je Štefan Kociper dejal, da je možnost kupovanja podjetij ena izmed bistvenih značilnosti evropskega združevalnega procesa, s konkretnim primerom pa ni bil seznanjen. Mozirski krščanski demokrati so pozvali vodstvo stranke,- da v smislu vladne politike prepreči razprodajo slovenskega premoženja. Franci Kotnik Turistično društvo Rečica Številni sadovi desetletnih prizadevanj Člani rečiškega turističnega društva so se pred nedavnim zbrali na občnem zboru. Poleg vsakoletne inventure opravljenega dela so tokrat opravili tudi volitve novega vodstva. Po športnem načelu "ne menjaj moštva, ki zmaguje" so na predsedniško mesto znova izvolili Vido Orlovič, ki je z ekipo ožjih sodelavcev društvo zelo uspešno vodila v minulem mandatnem obdobju. V poročilu o delu v preteklem letu je Orlovičeva izpostavila predvsem ocenjevanje želodcev in njihovo promocijo na Bledu ter prizadevanja za zaščito geografskega porekla. Kot je znano, je ta postopek potekal vse od leta 1993, Turističnemu društvu pa je pri tem v začetnem delu pomagala Zadruga Mozirje, nato pa Občina Mozirje in njene pravne naslednice. Končno je bila februarja letos izdana odločba Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino o vpisu geografskega imena Zgomjesavinjski želodec v register označb porekla blaga. Za trženje izdelka v blagovnem prometu bo pogoj pridobljena zaščitna znamka, etiketa z logotipom in kovinska plombica z istim odtisom. Pravico do pridobitve in uporabe zaščitne znamke bodo imele le tiste serije izdelkov, ki bodo kakovostno ustrezale predpisanim standardom in bodo zato na rednem strokovnem ocenjevanju dosegle oceno vsaj 15 od 20 možnih točk. Samo takšni izdelki bodo lahko imeli tudi kakovosti primerno tržno ceno. Poleg omenjenih aktivnosti je TD Rečica lani pripravilo tradicionalno prireditev Od lipe do prangerja, v sklopu te prireditve je bila tudi retrospektiva filmov Franceta Štiglica, Miklavževanje, novi prireditvi pa sta bili Lenartov sejem in Vošči svojemu sosedu, ki sta obe lepo uspeli. Rečiški turistični delavci so se udeležili tudi srečanja narodnih noš v Kamniku, niso pa pozabili tudi na stalno skrb za urejenost kraja. V imenu Celjske turistične zveze je občni zbor pozdravil Aleksander Videčnik, ki je posebej pohvalil prizadevanja društva za ohranitev izročila prednikov, kar je edini način v boju za obstanek slovenskega jezika. V letu 1996 bodo člani Turističnega društva Rečica nadaljevali z organizacijo vseh prireditev, ki so uspele že lani. Osrednja med njimi bo spet Od lipe do prangerja, ki bo znova etnografsko bogata, njen izkupiček pa bodo namenili za gradnjo osnovne šole na Rečici. V program prireditve se bodo letos vključili tudi konjerejci iz doline. Ob koncu občnega zbora, ki je potekal deset let in mesec dni po ustanovnem zboru, je predsednik mozirskega občinskega sveta in hkrati predsednik gradbenega odbora za šolo, dr. Anton Jezernik, predstavil aktivnosti, ki v zvezi s tem potekajo. Po njegovih besedah naj bi že letošnjo jesen stali temelji nove šole na Rečici. Franci Kotnik ! ! Smrt človeka, ki sploh ni živel, postavlja na j preizkušnjo smiselnosti vse, ki iščejo smisel življenja j v življenju. j Edi Mavrič Savinjčan Zgomjesavmjsko govedorejsko društvo Rešuje vlada probleme na hrbtih proizvajalcev mleka? V torek, 5. marca, so se na letni skupščini v Gornjem Gradu zbrali člani Zgornjesavinjskega govedorejskega društva. Od lanskega zbora je število članov poraslo na 250. Glavna naloga preteklega leta je bila realizacija programa osemenjevanja. Želeli bi ohraniti in še izboljšati krmne rezultate, velika pa je tudi pozornost, ki jo namenjajo zdravstveni problematiki živali. Sindikat obrtnih delavcev in drobnega gospodarstva Z novo organiziranostjo do boljše povezanosti V soboto, 23. marca, so se v Velenju na letni seji zbrali člani Sindikata obrtnih delavcev in drobnega gospodarstva, ki pokriva območje upravnih enot Velenje in Mozirje. Ob ugotovitvi, da se pravna varnost delavcev še vedno slabša, so sklenili, da z novim načinom organiziranosti skušajo doseči boljšo povezanost in s tem večjo učinkovitost delovanja. Iz poročila, ki ga je podal predsednik sindikata Vinko Koren, je bilo moč razbrati, da se je materialni in socialni položaj zaposlenih, predvsem pa pravna varnost delavcev v tej veji gospodarstva še poslabšala. To dokazuje podatek, da se je lani na sedežu sindikata v primerjavi z letom prej zglasilo kar 50 odstotkov več delavcev, ki so želeli nasvet, kako postopati, ker delodajalec ne izplačuje plač v predvidenem roku, ker ni izplačal ali je nezadostno izplačal regres za letni dopust, ker ne izplačuje nadomestil prevoza na delo, ker v nasprotju z zakonom prerazporeja delovni čas in podobno. V več primerih je bil na podlagi pooblastila delavcev opravljen obisk pri delodajalcu, vendar posredovanje običajno ni bilo uspešno. Člani sindikata so bili zato napoteni na pravno službo, ki pa je ugotovila, da se delavci nanjo večinoma obrnejo šele takrat, ko v obratovalnici niso več zaposleni, saj se poprej bojijo pritiskov in groženj s strani delodajalcev. V sindikatu so ugotovili, da je potrebno v delo organizacije vnesti nove prijeme, ki bodo bolj učinkoviti, predvsem pa bodo prinesli boljšo zaščito posameznega člana. Zato bodo morali narediti več na osveščenosti članov sindikata in njihovi pripadnosti, pridobivanju novih članov, imenovanju več sindikalnih (izobraženih in dobro informiranih) zaupnikov in stalnim sodelovanjem z inšpekcijo dela. V ta namen se je seje udeležila tudi inšpektorica za delo, Damjana Zupanc, ki je razložila vsebino in način dela omenjene inšpekcije. Odgovorila je na nekaj konkretnih vprašanj in posredovala nekatere koristne napotke. Še posebej pomembna je bila informacija, da lahko delavec v primeru prijave zoper delodajalca ostane anonimen. Predstavnik območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Andrej Krajnc, je pojasnil način reorganizacije v sindikatu, s katero člani dosedanjega izvršilnega odbora postajajo sindikalni zaupniki, katerih pa bo za dobro "pokrivanje terena" potrebno še več. Nova metoda dela bo zbor sindikalnih zaupnikov, vsaka štiri leta pa je predviden zbor sindikata. Člani sindikata so navedene predloge podprli, saj je povsem očitno, da lahko le dobro organiziran sindikat predstavlja enakopravnega sogovornika delodajalcem. Franci Kotnik To so osnovne značilnosti dela v obdobju od prejšnje skupščine, ki jih je v svojem poročilu nanizal predsednik društva Alojz Bastl. Pomembno je tudi to, da se zmanjšuje število črnih pripustov, saj je bil po mnenju magistra Marolta iz ZŽV Celje prebit zid osemenjevanja z testiranimi biki. V letu 1995 je bilo na območju Zgornje Savinjske doline 46% plemenic osemenjenih s testiranimi biki, ostalo pa z mladimi biki. Predstavnik Zavoda za veterino, Ciril Kralj, dr. vet. medicine, je udeležencem postregel s podatki za zadnjih 15 let. Leta 1980 je bilo osemenjenih 3800 plemenic, do leta 87 je bil ta trend v porastu. Po upadu so leta 1990 beležili ponovno rast števila osemenjenih krav. Lani je bilo osemenjenih preko 4400 krav, kar je največ v obdobju zadnjih petnajstih let. Vsem prizadevanjem navkljub pa še vedno ostaja problem črnih pripustov in za veterinarje vedno bolj vprašljiv problem financiranja. Tem bolj, ker so s stališča govedorejcev veterinarske usluge dražje kot v ostalih območjih celjske regije. Dr. Kralj je očitek demantiral, gre za specifičen in oddaljen teren, na katerem delujejo zgornjesavinjski veterinarji. Je pa očitno, da gre plačevanje uslug po sistemu solidarnosti, saj nižinski kmetje plačujejo tudi za višinske. Mnenje kmetov je, da bi nastalo razliko morala kriti država. Tembolj, ker ostaja cena mleka enaka kot pred 18 meseci. Mleko je sploh eno temeljnih vprašanj, s katerimi so obremenjeni kmetje. Gre za to, da je mleka zaradi neizpeljanih aktivnosti preveč. Ves problem pa se očitno rešuje na plečih proizvajalcev mleka, saj je intervencijska politika znižala premijo za liter mleka in sicer za višinska in demografsko ogrožena območja. Zaradi nerentabilnega poslovanja želijo mlekarne od proizvajalcev prispevek 1 SIT od litra mleka, poleg tega pa so ukinili tudi stimulacije v višini 4 do 6%. Kmetje ugotavljajo, da je državna politika do proizvajalcev mleka več kot porazna, poleg tega je vlada prepovedala zakol rjavega goveda, kar se posledično odraža v problematiki prodaje rjavih bikcev. Člani govedorejskega društva so morali zaskrbljeni ugotoviti, da se bo mlečna proizvodnja v dolini še obdržala, medtem ko bodo višinski predeli primorani to opuščati. Vse bolj očitno pa postaja da se bodo morali rejci reševati sami. Edi Mavrič Osemenjevanje na domu ob nedeljah in praznikih Veterinarska postaja obvešča živinorejce, da bomo s 1. aprilom pričeli osemenjevati na domu tudi ob nedeljah in praznikih. Naročila za osemenjevanje bomo sprejemali na Veterinarski postaji po telefonu od 7. do 8. ure zjutraj, čas prihoda veterinaija (ob nedeljah in praznikih dela samo dežurni živinozdravnik) pa bo odvisen od gostote in prioritete dela, kar veterinarju nalaga kodeks veterinarske medicine. Zato se lahko zgodi, da bo zjutraj prijavljena osemenitev opravljena šele v poznih popoldanskih ali večernih urah. Prav zaradi tega pričakujemo od rejcev več pozornosti pri odkrivanju pojatve (prezgodnje ali prepozno naročilo za osemenitev, podaljšana pojatev itd.). Vedno pogosteje se pri rejcih pojavlja zahteva po večkratni osemenitvi plemenice v enem pojatvenem ciklusu. Poudarjamo, da je odločitev o potrebi večkratne osemenitve striktno v pristojnosti strokovnega delavca veterinarske medicine.- Rejce ponovno opozarjamo, da pri isti pojatvi zadostuje le ena osemenitev. V primeru ponovne osemenitve ob isti pojatvi bo treba le-to zaradi dodatnih stroškov (seme, zamuda časa, potnina) plačati. Živinorejce pozivamo, da ob osemenjevanju pripravijo izkaz o poreklu živali (tetovirni list), zaradi vnosa podatkov na Potrdila o osemenitvi, katere od nas zahteva selekcijska služba. To potrdilo je tudi dokaz o plačani osemenitvi, velja pa za trikratno osemenitev ene plemenice, vendar od prve osemenitve ne sme preteči več kot šest mesecev. V koledarju osemenjevanja je nekaj dni, ko ne osemenjujemo. Ti dnevi so: 1. januar, Velika noč, 1. maj, 25. junij, 1. november in 25. december. V želji po dobrem sodelovanju vas lepo pozdravljamo Veterinarji VP Mozirje Razpored cepljenj psov proti steklini: 1. torek, 16.4.1996 ob 8.00 Ljubno pri Zadrugi 10.00 Rečica pri Zadrugi 12.00 Šentjanž pri Majerholdu 14.00 Radmirje pri Zadrugi 2. sreda, 17.4.1996 ob 8.30 Struge pri gostilni 9.30 Luče pri Zadružnem domu 11.00 Solčava pri Zadružnem d. 3. četrtek, 18.4.1996 ob 7.00 Otok 8.00 Nova Štifta pri Zadrugi 9.30 G. Grad pri Zadružnem d. 11.00 Kropa - Fricelj 11.30 Bočna pri Zadrugi 13.00 Šmartno pri Zadrugi 4. petek, 19.4.1996 ob 8.00 Kokarje pri Zadrugi 9.30 Sp. Pobrežje pri Fleretu 11.00 Prihova pri Unovtu 5. sobota, 20.4.1996 ob 7.00 Ljubija Vet. postaja 10.00 Trnavče pri Pečniku 11.00 Šmihel pri gostilni Za vse zamudnike vsak dan od 7. do 8. ure na veterinarski postaji Mozirje. PGD Nazarje Letos obnova doma Člani Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje so se v začetku marca zbrali na rednem občnem zboru. Kot vsako leto so tudi tokrat ocenili minulo delo in se dogovorili glede letošnjih aktivnosti. V lanskem letu so se sedemkrat odzvali klicu sirene, dvakrat je bil alarm v tihi obliki. Udeležili so se občinskih in medobčinskih tekmovanj in sodelovali na sektorski vaji v Kokarjah. Skrbeli so izobraževanje članov, vzgojo podmladka in sodelovali z ostalimi društvi v kraju. Uspešno so nadaljevali s servisiranjem gasilnih aparatov, za kar so pridobili vsa potrebna soglasja. Poročilo o delu nazarskega občinskega poveljstva je podal poveljnik Franjo Pukart, o delovanju medobčinske gasilske zveze pa je spregovoril njen predsednik (v odstopu) Franc Terbovšek. V imenu domače občine je gasilce pozdravil tajnik Jože Štiglic. V letu 1996 bo glavnina aktivnosti PGD Nazarje usmerjena v izobraževanje članov (lani je poveljnik društva Miran Krefl že opravil usposabljanje na Igu), udeležbo na tekmovanjih in redno servisiranje aparatov. Pomembno delo bo tudi obnova strehe in fasade na gasilskem domu. Ob koncu uradnega dela občnega zbora sta bila sprejeta sklepa, naj Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline ostane v sedanji obliki, njeno financiranje pa naj poteka direktno iz občine. Za novega poveljnika zveze je bil predlagan Franjo Pukart. Franci Kotnik GD Grušovlje Vse sile v nadgradnjo avtocisteme Občnega zbora grušoveljskih gasilcev, 71. po vrsti, se je poleg gostov iz sosednjih gasilskih društev, župana Jakoba Presečnika, udeležil tudi Jožef Ciraj, vitez malteškega reda. V razpravi je Ciraj osvetlil zgodovino gasilstva in njegov pomen. Župan je v okviru možnosti obljubil vso pomoč pri nabavi nadgradnje novega avtomobila. Predsednik društva Alojz Blažič je v svojem poročilu nanizal delo preteklega leta in se zahvalil, s priporočilom za delo tudi v bodoče, vsem, ki so zaslužni za rast gasilskega društva. Sploh je prva naloga društva v letošnjem letu zagotoviti sredstva za nadgradnjo, ob tem pa seveda ne mislijo zanemarjati operativne dejavnosti. Udeležili se bodo vseh tekmovanj, ki jih organizira GZ Zgornje Savinjske doline. Aktivnosti planirajo tudi za mesec požarne varnosti, sodelovanje z društvi v okviru matične občine. Letos želijo predati svojemu namenu tudi avtocisterno. Dela in odgovornosti več kot dovolj. Občni zbor je sprejel tudi sklep, da se GZ Zgornje Savinjske doline financira po istem ključu kot doslej. Edi Mavrič ZŠAM Zgornje Savinjske doline Nerešene finančne zadeve Na podlagi sklepa na letnem občnem zboru, ki je bil 10. marca v Gornjem Gradu, so se dobra dva tedna kasneje v Mozirju sestali člani izvršilnega in nadzornega odbora ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Problem tiči v nerešenih finančnih zadevah, o katerih je bilo govora že na občnem zboru. Člani obeh odborov terjajo od predsednika združenja Viktorja Kovača nekatere konkretne odgovore glede porabe sredstev v letu 1995. Znova je bilo izpostavljeno tudi vprašanje prodaje deleža ZŠAM Avto šoli Traffic. Ker na tokratnem sestanku odgovorov ni bilo, je bil sprejet sklep, da se 17. aprila sestanejo nadzorni odbor, predsednik, blagajničarka in tajnica in stvari razčistijo, do konca aprila pa se potem znova sestane izvršilni odbor in se seznani z ugotovitvami. KF Društvo Sožitje Mozirje Uspešno sodelovanje na Specialni olimpiadi Območno društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Mozirje je vključeno v članstvo Specialne olimpiade Slovenije, ki šteje že preko 70 društev za pomoč duševno prizadetim, zavodov za usposabljanje, varstveno delovnih centrov in drugih organizacij. Specialna mednarodna olimpiada je svetovni program športnega treninga in športnih tekmovanj, ki so namenjeni osebam z motnjami v duševnem razvoju ne glede na njihove sposobnosti. Naloga Specialne olimpiade je zagotavljanje celotnega športnega treninga in športnih tekmovanj v različnih olimpijskih športih. Specialna olimpiada ima pravila, po katerih se morajo ravnati vsi člani. Tako so poletne specialne olimpijske igre vsako četrto leto (od leta 1975 dalje), zimske pa vsako šesto leto (od leta 1977 dalje). Specialne nacionalne olimpijske igre so v Sloveniji vsako drugo leto, področne in lokalne igre pa vsako leto. 6. zimske igre Specialne olimpiade Slovenije so bile 14. in 15. februarja na Pokljuki, iz mozirskega društva Sožitje so se jih udeležili trije tekmovalci, vsi trije varovanci VDC Mozirje, ki so sicer letošnjo zimo šele prvič stali na smučeh. 150 tekmovalcev se je pomerilo v Udeleženci ZO Tomaž, Nada in Vlado s trenerjem Davidom šestih disciplinah: veleslalomu (težja in lažja zahtevnost), alpskem drsenju, teku na 3.000, 1.000 in 100 metrov ter nordijskem drsenju. Na osnovi doseženih časov v predtekmovanjih so bili tekmovalci razvrščeni po skupinah. Smučarji iz Zgornje Savinjske doline so se odlično odrezali. Vlado je v disciplini alpsko drsenje osvojil prvo mesto, Nada v disciplini nordijsko drsenje drugo mesto, v isti disciplini pa je bil Tomaž tretji. Na slovesni podelitvi medalj sta sodelovala predsednik zveze društev Sožitje Tomaž Jereb in državna reprezentantka v plavanju Alenka Kejžar. Za sponzorstvo nastopa na zimskih igrah specialne olimpiade se društvo Sožitje zahvaljuje Občini Mozirje, prodajalni Rivon Niman, Sašu Kuzminu in osnovni šoli iz Žalca. Ne bi šlo tudi brez pomoči i Centra za socialno delo Mozirje, sodelovanja Varstveno delovnega centra in strokovnega dela trenerja inštruktorja Davida Pauliča. Misli pa se že uprte na nastop na letnih igrah specialne olimpiade. Tekmovalci mozirskega društva Sožitje se bodo najprej udeležili področnega atletskega tekmovanja v Celju, nato bodo nastopili na regijskih igrah celjsko koroške regije, vrhunec leta pa bodo 8. letne igre Specialne Olimpiade Slovenije, ki bodo potekale od 7. do 9. junija v Mariboru in na katerih bosta nastopila dva udeleženca iz naše doline. Septembra bo sledil nastop na atletskem mitingu v Domžalah, oktobra pa na kolesarjenju v Celju. Poleg naštetih športnih panog bodo trenirali tudi namizni tenis in košarko, ki je pred kratkim postala ena od panog specialne olimpiade. David Paulič je postal glavni trener inštruktor za elemente košarke Specialne olimpiade Slovenije. Vsem športnikom z motnjami v duševnem razvoju zaželimo še veliko uspehov in zmag! Franci Kotnik Društvo invalidov Mozirje Priprave na praznovanje 2 5-letnice Društvo invalidov Mozirje je bilo ustanovljeno 27. januarja 1S71. Že takrat je pokrivalo območje celotne občine Mozirje, v novih razmerah lokalne samouprave pa je postalo medobčinsko društvo. Iz tega razloga se bo društvo, ki letos praznuje četrt-stoletno obletnico delovanja, preimenovalo v Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov. O delu društva smo se pogovarjali s predsednikom Antonom Gračnerjem. SN: Ko se spominjamo ustanovitve društva invalidov, bi bilo gotovo zanimivo vedeti, kdo so bili ustanovni člani. Imate ta podatek? GRAČNER: Seveda ga imamo. Ustanovni člani so bili: Milan Peternelj, Vinko Vipave, Stanko Podsedenšek, Klemen Klemenak, Tomo Kordič, Slavko Zbil, Vinko Gregom, Vera Mrzlak, Jože Poznič, Viktor Purnat, Jože Gaber in Jože Kokošinec. SN: Kdo je bil prvi predsednik? GRAČNER: Prvi predsednik našega društva je bil Vinko Vipave, kateremu so nato sledili Tomo Kordič, Jurij Priča, Martin Petrin in Ciril Pečovnik. Sam opravljam to funkcijo od aprila 1994. SN: S kakšnim namenom je bilo pravzaprav ustanovljeno društvo? GRAČNER: Že od vsega začetka je bil glavni namen društva v tem, da svojim članom pomaga in svetuje, tako v socialnem kot tudi družabnem pogledu. Članom društva invalidov se je vseskozi nudila prava tovariška pomoč, gotovo pa društvo odigrava pomembno vlogo tudi na kulturnem področju. Če se spomnimo samo Franja Cesarja, ki je v določenem obdobju vodil tajniške in finančne posle društva, koliko je naredil na kulturnem področju! Tudi sedaj, ko se vsako leto odpravimo na izlet ali dva, vedno izberemo takšne relacije, da si ogledamo tudi naravne in kulturno zgodovinske spomenike. Do sedaj je bilo organiziranih že preko 200 izletov. SN: Vsi člani pa se verjetno ne morejo udeleževati izletov? GRAČNER: Res je med našimi člani tudi nekaj takšnih, ki na izlete ne morejo ali ne želijo. Zato vsako leto pripravimo tudi družabno srečanje, na katerem se pogovorimo, zapojemo in se poveselimo. Starejše člane, ki ne morejo več zdoma, in pa tiste, ki so v domovih za ostarele, pred vsakim Novim letom obiščemo in obdarimo. V ta namen porabimo 60 odstotkov vseh zbranih sredstev, medtem ko izlete plačajo člani sami. SN: S čim se poleg naštetega še ukvarjate? GRAČNER: Po potrebi dajemo priporočila tistim članom, ki imajo probleme z uveljavljanjem svojih pravic. Takim članom je na voljo tudi pravni svetovalec v Celju, katerega plačuje zveza društev invalidov. Skrbimo za ohranjanje zdravja naših invalidov, ki se lahko odločijo za oddih v Čatežu ali v Izoli. Na teh dveh lokacijah imamo v enem letu na razpolago 32 postelj po deset dni po regresirani ceni. No, ne smemo pozabiti tudi na športne aktivnosti, ki jih organiziramo v sklopu naših družabnih srečanj. SN: Kako boste obeležili 25-letnico delovanja društva? GRAČNER: Ob tej priložnosti bomo v soboto, 11. maja, pripravili pred Savinjskim gajem v Mozirju veliko srečanje z bogatim kulturnim programom. Izdali bomo tudi zbornik, v katerem bomo v sliki in besedi prikazali naše delo od ustanovitve do danes. Srečanje bomo izvedli v vsakem vremenu, saj bo poskrbljeno za streho, če bo deževalo, oziroma za senco, če bo sonce. Ker pa je vse to povezano z veliki stroški, prosimo vse, ki nam lahko pomagajo, za pomoč v kakršnikoli obliki. Nekaj sponzorjev že imamo, katerim bi se že sedaj najlepše zahvalil, ostale pa še vabimo k sodelovanju! SN: Nasvidenje torej 11. maja v Savinjskem gaju! Franci Kotnik DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE Na trgu 12, 3330 MOZIRJE Tel. 832-929 Žiro račun: 52810-678-54320 Uradne ure: sreda 7.00 - 10.00, petek 9.00 - 11.00 ORGANIZACIJE, UUDJE IN DOGODKI "Dons je en vesel Materinski dan v den u Sulčavi" dolini Jožetu Zlatinšku Zlati znak civilne zaščite Na letnem občnem zboru Gasilskega društva Mozirje je bilo Jožetu Zlatinšku podeljeno republiško priznanje Zlati znak civilne zaščite. Priznanje mu je bilo podeljeno za zelo velik prispevek pri krepitvi, organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti civilne zaščite in ostalih sil za zaščito in reševanje ter za izredno veliko požrtvovalnost pri posredovanjih ob elementarnih in drugih nesrečah, ne glede na to, v kakšnih vremenskih razmerah so se te aktivnosti izvajale. Zlati znak civilne zaščite je Jožetu Zlatinšku podelil župan Občine Mozirje Jakob Presečnik. Stane Miklavžič Živi zdravo - živi «Uje! V ponedeljek, 26. februarja, smo upokojenci skupno z Občino Nazarje pripravili predavanje z naslovom: ŽIVI ZDRAVO -ŽIVI DLJE. Nekateri, ki smo jim izročili vabila, so zamahnili z roko češ, kaj bomo spet poslušali o prehrani. 0 prehrani je bilo to pot izrečeno samo par besed: 'Jejte zmerno, manj mesa, posebej svinjskega, izogibajte se maščob!" To so bile besede dr. Jerebove, ki je študirala medicino na Dunaju, v Ljubljani, v Stockholmu in New Yorku. Stavek, ki smo ga že velikokrat slišali. Ali se ga držimo? Samo poglejmo se. Resnici na ljubo, vse preveč jemo! Glavni cilj našega zdravega načina življenja ni hrana. Kaj nam je zdravnica - znanstvenica, ki je že sama 6 let v pokoju in še dela na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, svetovala: "Ne pustite se izriniti iz družbe! Še vedno smo potrebni, imamo bogate izkušnje. Posredujte jih mladim, vendar ne vsiljivo. Pazite na vnuke in uživajte ob njih. Cimveč hodite in vsaj dvakrat tedensko telovadite. Delajte v društvih in političnih organizacijah. Skratka, ena beseda: DELO je tista vrlina, ki nam bogati življenje in nas ohranja zdrave." Po predavanju smo ji zastavili vprašanja, ki so nas zanimala. Dobili smo preproste, nam razumljive odgovore, prav tako pa tudi strokovne odgovore, saj so bili med poslušalci tudi strokovnjaki - njeni bivši študentje. To so bile vzpodbudne besede otroške zdravnice onkologije (veda o rakavih obolenjih). , Njena beseda je preprosta, odločna in odkrita, saj temelji na bogatih mednarodnih izkušnjah. Predsednik društva upokojencev Nazarje Stane Žvipelj, se ji je zahvalil s šopkom, ki ga je bila iskreno vesela. Dolg aplavz več kot osemdesetih navzočih je dodal piko na i prijetnemu, poučnemu in brezplačnemu predavanju, ki nam ga je podarila dr. Jerebova. Gospa dr. Berta Jereb, nazarski upokojenci se vam iskreno zahvaljujemo tudi po tej poti. Pepca Žvipelj Polna dvorana je pričala, da so organizatorji izbrali pravšnji naslov za prireditev, ki naj bi pričela obujati skoraj pozabljeno kulturno izročilo na Solčavskem. Na "videz" pozabljeno se, kot vse kaže, skrbno prenaša iz roda v rod, a ostaja za domačimi stenami in le redkokdaj sramežljivo pokuka izza njih. Ravno to se je primerilo na "en vesel den", v nedeljo 17. marca dopoldne v solčavski dvorani. Najprej je voditelj Franci Podbrežnik, ki je vseskozi skrbel za dobro razpoloženje in pristno solčavsko narečje, povabil na oder dva "resnicoljubna jagra". Ta sta poleg jezikov znala vrteti tudi rogove in ubrano pihati vanje. Sledil je nastop citrarja Klemena Matka, ki je med drugim zaigral star marš, katerega naslov in skladatelj sta neznana. Poslušalstvo je prisluhnilo petju družine Slapnik in nato Solčavskim muzikantom, ki so priredili besedilo znane pesmi za "solčavske potrebe". Ženski pevski zbor je pod vodstvom Martine Štiftar v novi "preobleki" predstavil staro Pozdravljam vas gore solčavske, ki jo bo gotovo še uvrstil v svoj program. Citrar Alojz Lipnik je zaigral dve skladbi, za kateri je že njegov ded pozabil, kako se jima reče in kdo ju je sestavil. Za instrumentalnim sestavom, ki je odigral par slovenskih viž, se je predstavil zanimiv icmankovo - Reberški ženski tercet in zapel dve solčavski pesmi brez naslova. Robanov Franci se je s citrami "sprehodil" po Ojstrici (Ojstrica marš), za kar ga je navdušil njegov oče. Mirko Prelesnik je uglasbil nekaj pesmi Robanovega Joža in moški vokalni septet je predstavil Slovo od planšarije. Skupaj s Solčavskim triom se je razživela tudi dvorana. Voditelj programa se je z mikrofonom znašel pod odrom in še bolj spodbudil poslušalce. Zapela so še Havdejeva dekleta, za konec pa so nastopajoči in poslušalci skupaj zapeli solčavsko himno Solčava je pa lukna taka... in zaključili: "...zato pa le ljubimo se srčno, potem pa nam bo v luknji tej zares lepo." Solčavani si želijo še več podobnih kulturnih prireditev in veselih srečanj. Njihova velika želja pa je predstaviti ljubko alpsko vasico Solčavo širšemu krogu obiskovalcev na svojstven, ne vsiljiv pa vendar učinkovit način. En delček v mozaiku ponudbe naj bi predstavljala Mamica, mama, mati, materinstvo..., besede, ki so bile v zadnjem času najpogosteje izrečene. Prostor in medij nam ne dopuščata več kot le v obrisih prikazati utrip praznovanj v naši dolini. V Mozirju gostujoči igralci iz Skal so navdušili z dobro izvedbo kratkih odrskih del od Lepe Vide prek Kralja Matjaža in drugih do Turjaške Rozamunde. Člani domačega Kulturno prosvetnega društva Jurij so na odrskih deskah premierno uprizorili spevoigro Kovačev študent in poželi bučen aplavz očarane publike. Nedeljsko prireditev v Radmirju je poleg simpatičnega programa obogatila razstava ročnih del pridnih mamic in žena. Po uvodnem govoru sta mehove raztegnila Podles-nikova harmonikaša. Za njima pa je s prijetno pesmijo napolnil dvorano še dekliški pevski zbor iz Ljubnega. Dobro pripravljena igrica učencev mozirske šole je gotovo osvojila srca mamic. Na Ljubno je ob tej priložnosti prišla državna poslanka Jana Primožič. Predsednik SKD Ljubno, državna poslanka, županja Anka Rakun in povezovalka so razgrnili problematiko mamic in žena, hkrati pa prikazali tudi njihovo vedrino. Sicer pa je nastopil dekliški pevski zbor iz Ljubnega, otroški cerkveni zborček, tri deklice z igrico, narodno zabavni septet in nenezad-nje gostje Šaleški kvintet. Vsem mamicam, tetam in drugim gospem so v Bočni najprej voščili otroci iz vrtca. Mladi so pripravili glasbene točke in recitacije. Vse navzoče je z novimi pevkami in dobro izvedbo prijetno presenetil ženski pevski zbor iz Bočne. Za konec je ubrano kot vedno zapel še moški zbor. Tudi v polni solčavski dvorani so mamice najprej pozdravili otroci iz vrtca. Sledil je nastop šolarjev in nato ženskega pevskega zbora. Člani prosvetnega društva so poskrbeli za smeh s Komedijo o komediji. Kot se za Solčavo spodobi, tudi ta prireditev ni minila brez citer. tudi kaseta solčavskih pesmi. Prvi korak do nje . je bil"en vesel den u Sulčavi". MS Slavica Slapnik Dekliški pevski zbor pod vodstvom Minke Zalesnik (foto: TOP) KOTIČEK TA VOZttIKE Steklarstvo Benda Mozirje Sodobna tehnologija za kvalitetne izdelke Marjan Benda iz Lok pri Mozirju se je začel ukvarjati s steklarsko dejavnostjo februarja lani. Po dobrem letu dni, v katerem se je dodobra uveljavil na trgu, je sedaj temeljito posodobil tehnološko opremo. Gre za tehnologijo termoizolacijske zasteklitve oken in vrat, s katero se njihova lastnost v smislu toplotnih izgub bistveno izboljša. Trenutno Steklarstvo Benda opravi omenjeno zasteklitev z dvema šipama in vmesnim zračnim prostorom, v kratkem pa naj bi z novo napravo ta vmesni prostor napolnjevali s plinom, kar bo izolacijske karakteristike še izboljšalo. Poleg tega bodo po želji strank vgrajevali tudi senčila - žaluzije. Nova Marjan Benda (foto: KF) oprema omogoča zasteklitve izdelkov najrazličnejših mer, tudi nestandardnih mer, do 200 kvadratnih metrov dnevno. V Steklarstvu Benda imajo vedno na zalogi 28 različnih vrst stekla različnih debelin. Rok zasteklitve je kratek, kvaliteta pa visoka. Navedeno dejstvo najbolje dokazuje podatek, da je Steklarstvo Benda kooperant Mizarstva Kovač, Mizarstva Časi in še nekaterih priznanih proizvajalcev oken in vrat. Poleg naštetega vam v Steklarstvu Benda po vaši želji Okvirijo sliko, na voljo vam je pester izbor okvirjev, obvladajo pa tudi poseben sistem okvirjanja gobelinov. Če to želite, vam zastekljene ali okvirjene izdelke montirajo na domu. Delovni čas Steklarstva Benda je vsak dan od 8. do 16. ure (naročila sprejemajo do 18. ure), ob sobotah od 8. do 12. ure. Vse, kar vas zanima, vprašajte po telefonu 832-163, ali se oglasite osebno v Lokah pri Mozirju. Ne morete zgrešiti: mimo restavracije Gaj se peljete še slabih 100 metrov in zavijete levo. Marjan Benda zagotavlja, da ne boste razočarani. ‘ EP ^ AVTO KLIME Izjemno ugodna nonudna za vozila Volkswagen. Audi, BMWI In Morcodes SOBNE KLIME Goldstar. Samsung, Toshiba TOPLOTNE ČRPALKE SloH« 'W Uvod - ali pač kar mora biti, če uvajamo neko novo stvari Spoštovane Savinjčanke in spoštovani Savinjčani ! Ja, takole bi rekel: "Pisanje uvodov je bolj ali manj nehvaležna zadeva, vendar pa žal brez njih ne gre!", pa če bi si človek še tako želel. Na kratko vas bi, drage bralke in bralci, rad opozoril, da se v Savinjskih novicah z današnjo številko uvaja KOTIČEK ZA VOZNIKE, za katerega že samo ime pove, komu je namenjen. Slovenci in seveda s tem Savinjčani smo veliki ljubitelji vozil in tovrstne tehnike nasploh, kar je tudi vzrok za uvedbo nojze rubrike. Čeprav morda malce pozno, saj se že skorajda vsak časopis šopiri s podobnimi rubrikami, mislimo, da je uvedba kotička za voznike kljub temu več kot smiselna. Seveda se sprašujete, kaj hudirja novega pa še lahko napišete, če pa nas s podobnimi novicami bombardirajo številne specializirane revije kot tudi dnevno časopisje!? Vendar, drage bralke, dragi bralci! Pozor! Savinjska dolina je le ena in aktualne novice iz naših logov bodo objavljene le v Savinjskih novicah. Poskušali vam bomo sproti in ažurno predstaviti vse novosti, ki nam jih ponujajo savinjski prodajalci vozil, novosti v servisih, pri Pa nekaj Ne boste verjeli! Sedim v gostilni, "pijem čajčke, jem ercneje", ko slišim novico, da savinjska policija preverja vozila, če so opremljena z jamarsko lučjo "krbidovko", vrvjo za plezanje (cca. 20m), kakor seveda z vso ostalo predpisano opremo, drugače sledi kazen. Seveda boste rekli, naj neham nalagati. Vendar temu ni tako. Vožnja po naši ljubi savinjski kakor tudi zadrečki cesti bo po letošnji zimi privlačila jamarje iz vseh koncev Slovenije, govori pa se, da bo možno v večjih jamah celo organizirati "bungy jumping", kakor da bo za vse potrebno poskrbela komunala in cestno podjetje. Ja, hec mora biti, vendar takšne vrste je malce žalosten. Naša ljuba zima je letos naredila veselje otrokom, smučarjem, hkrati pa žalost cestarjem in komunalcem. Mimo "Metoda" v Sp. Rečici je že prava umetnost priti, ne da bi padel v kakšno gromozansko luknjo, če pa se ji izogneš, je pametno paziti, da ne vulkanizerjih, avto-moto trgovinah in na vseh področjih avtomobilske tehnike. Hkrati pa bomo prisluhnili vam, drage bralke in bralci, in upoštevali vse vaše kritične pripombe, nasvete, hkrati pa poskušali odgovoriti na vaša cenjena vprašanja. Zatorej vaše pisne pripombe pričakujemo v uredništvu Savinjskih novic. Hkrati pa pozivamo vse prodajalce, servise, trgovine z avto deli in ostale, ki želijo predstaviti kakršnokoli novost, ki prihaja v Savinjsko dolino, da nas enostavno pokličejo, nam pišejo ali nas kako drugače najdejo. Seveda, seveda to še ni vse! V rubriki ali kotičku, kar vam pač lepše v ušesa paše, izbira je vaša, bomo poskušali slediti vsem novostim na področju avtomobilske tehnike kot tudi šole vame vožnje, spremljali pa bomo tudi vsako perečo tematiko v dolini, ki zadeva nas, voznike. V mladostnem zagonu ustvarjalcev novega kotička in v gromozanskem upanju, da nas boste, drage bralke in bralci, sprejeli medse z odprtimi rokami, kritike "niso" zaželjene, vas lepo pozdravljamo! Igor Pečnik o cestah zadeneš nasproti vozečega. In kaj bo? Cesta verjetno ne bo dobila nove prevleke, prav tako gotovo je, da jo bodo le "poflikali", in sicer po sistemu "v to luknjo eno lopato v to daj pa dve, da ne bodo rekli da smo škrti." Naslednje leto bo pa zgodba ista. Dragi naši vzdrževalci cest, če že ni denarja za novo prevleko savinjske ceste in za razširitev zadrečke, da o cesti proti Logarski dolini ne bi izgubljal besed, naučite se vsaj popravil cestne prevleke. Peljite se skozi Avstrijo ali Nemčijo. Asfaltna prevleka se odreže, kjer je poškodovana, nato se zalije z novo. Ne pa tako kot pri nas, ko se flika in flika, pa še tisto s čim manj asfalta, do en centimeter debelo, da bo še drugo leto kaj za delat. Ja, ja, taki smo. Toliko bogati, da je bolje, da delamo poceni. Sicer pa, poškodovane gume, platišča, blažilnike, vzmeti in poškodovana podvozja hranite na podstrešju, saj bo mogoče še huje. a§ Dr. Vekoslav Grmič: "Ni vsa sreča človekova v materialni blaginji..." Dr. Vekoslav Grmič se je rodil pred 73 leti v Dragotincih - Videm ob Ščavnici. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Ptuju in nato leta 1951 končal teološko fakulteto. Leta 1961 je na isti fakulteti doktoriral iz teologije, leto kasneje pa je na njej začel predavati dogmatiko. Docent je poštah leta 1964, izredni profesor leta 1967 in leta 1972 redni profesor. Od leta 1951 do 1968 je bil kaplan in potem župnik na Vranskem. Leta 1968 je bil posvečen za škofa in postal mariborski pomožni škof. Od leta 1980 je naslovni škof ucchitanski in od leta 1991 upokojeni profesor Teološke fakultete. SN: Tako so opisali vas, dr. Grmič. Kako pa bi vi opisali Savinjčane, ki bodo brali ta intervju? GRMIČ: Savinjčani so znani kot pridni ljudje in zelo dobri gospodarji. Od nekdaj so bili takšni. Med vojno so zelo veliko trpeli. Kljub temu so ostali zvesti svoji zemlji pa tudi izročilom. Tako v Zgornji Savinjski dolini živijo izročila iz davnih časov in ljudje so zelo tesno povezani s tistim, kar je bilo nekoč. Se pravi, da znajo ceniti svojo preteklost in svoje prednike in da iz tega izhajajo. Lahko bi rekli, da so kakor drevo, ki, ima zdrave korenine. Iz teh zdravih korenin se drevo tudi lepo razrašča. Seveda je bilo nekoč življenje čisto drugačno kakor je danes. Če se spomnimo na primer na savinjske splavarje in na vse tisto, kar je z njimi povezano, moramo ugotoviti, da se je življenje res močno spremenilo. Dejstvo je, da so ljudje po vojni z nejevoljo sprejemali prepoved gospodarjenja z gozdovi na način, kakršnega so poznali prej. Da so se torej morali podrediti raznim predpisom in se po njih ravnati. Res pa je tudi, da je prav ta čas prinesel v Savinjsko dolino mnoge koristne spremembe. Po hribih so nastale kar dobro urejene ceste, ki jih včasih ni bilo. Tako je danes spravilo lesa veliko lažje kot je bilo včasih. Ne smemo torej enostavno misliti, da je bilo vse tisto, kar se je zgodilo po vojni, slabo, ampak je bilo marsikaj tudi koristno za tamkajšnje prebivalce. Mislim, da Savinjčani to znajo ceniti. SN: Sedaj se veliko piše in govori o Slomšku. Pričakujemo razglasitev o tem, da bo blažen. Vi ste njegovo življenje temeljito proučevali, nam ga lahko v kratkih potezah opišete? GRMIČ: Razumem, da se ljudje veselijo tega, da bi bil Slomšek proglašen za blaženega. Vendar je v zadnjem času slišati, da stvar ne bo tako enostavna in da se lahko zgodi, da v času papeževega obiska Slomšek še ne bo proglašen za blaženega. Ljudje si to kljub temu želijo in to pričakujejo. Zakaj? Zaradi tega, ker je bil Slomšek ljudski škof. Ljudski v tistem najpozitivnejšem pomenu besede, tesno povezan s slovenskim ljudstvom. On je namreč zrasel iz tega ljudstva in za to ljudstvo tudi živel in delal. Moram reči, da je Slomškova svetost in njegova narodna zavednost, njegova zvestoba lastnemu narodu in vsemu, kar pomeni narodno kulturo, eno in isto. Zaradi tega ne moremo govoriti o Slomškovi svetosti, ne da bi hkrati govorili o njegovi zvestobi lastnemu narodu in materinemu jeziku. Zvestoba narodu, zvestoba veri, zvestoba cerkvi, vse to je bilo pri Slomšku med seboj prepleteno. On je na narodnost gledal z religioznega vidika in je šel celo tako daleč, da je poudarjal, da ni mogoče biti zvest veri, ne da bi bili hkrati zvesti svojemu narodu. Da ni mogoče govoriti o ljubezni do cerkve, o ljubezni do krščanstva, ne da bi hkrati govorili o ljubezni do lastnega naroda in materinega jezika. "Greh je," je rekel Slomšek, "če se nekdo izneveri svojemu narodu, če nekdo zaničuje svoj materin jezik." In za to bo dajal odgovor pred Bogom prav tako, kakor če bi odpadel od krščanstva, ker je to tako tesno med seboj povezano. Vidite - to je Slomšek! In zaradi tega je Slomšek vse delal hkrati v dobro Cerkve in vere in v dobro slovenskega naroda. Zaradi tega je prestavil sedež mariborske oziroma lavantinske škofije iz Sv. Andraža na Koroškem v Maribor in na ta način povezal štajerske Slovence v eni škofiji. Zaradi tega je tudi ustanovil semenišče v Mariboru in mu vtisnil poseben duhovni pečat. Tisti, ki so se tukaj vzgajali za duhovnike, so se obenem Dr. Vekoslav Grmič (foto: Sašo Bernardi) vzgajali tudi za rodoljube. Tisti, ki so se vzgajali za duhovnike, so se obenem vzgajali tudi za to, da bodo ponesli med štajerske Slovence res trdno narodno zavest, ljubezen do materinega jezika. Slomšek je tudi o protestantih govoril pozitivno. Dejal je, da bo Bog Trubarju, Dalmatinu in Bohoriču oprostil to, da so zašli na stransko pot, ker so toliko dobrega storili za slovenski narod. Torej ni poznal ločitve duhov v tem pogledu, kakor so jo zagovarjali na Kranjskem pod vplivom Mahniča. Priznaval je zasluge za slovensko kulturo tudi tistim, ki so bili drugačnih nazorov kakor on sam in jih znal tudi pohvaliti. Ni bil mnenja, da je slovenski narod samo katoliški narod in da so lahko narodno zavedni ljudje samo katoličani. Poleg tega je Slomšek s tem, ko mu je dal v roke knjige, skrbel tudi za kulturo slovenskega naroda. Napisal je na primer knjigo "Blaž in Nežica v nedeljski šoli", ki je prava enciklopedija vsega, kar naj bi takrat vedel slovenski človek. Dobro se je zavedal, da narod ne more obstati brez svoje kulture, zato je to močno poudarjal in se zavzemal za nedeljske šole ter tudi sicer skrbel za učitelje. Slomšek se je zavzemal tudi za to, da bi se slovanski narodi čimbolj povezali med seboj in zaradi tega si je prizadeval za cerkveno edinost med njimi v eni Katoliški cerkvi. V tem je videl večjo moč Slovanov nasproti Germanom. In ponovno je dejal, da je izvirni greh Slovanov, da so need-ini, da se radi med seboj prepirajo, ker jim to samo škoduje z ozirom na germanske sosede. SN: Ali se vam ne zdi, da Slomška v tem pogledu, kot ste ga opisali, premalo predstavljamo javnosti? GRMIČ: Gotovo. Res je, da smo nekaj časa, odkar se je začel proces za proglasitev Slomška kot blaženega, morda nekako pozabljali na njegovo krepostno življenje. Danes pa pozabljamo na njegovo narodno zavest, njegovo zvestobo narodu in jeziku in na vse tisto, kar je v zvezi s tem povedal, napisal in storil. To pa ni prav. Dejal sem že, da je bilo oboje pri Slomšku eno in da je on to delal iz globoko verskega in cerkvi zvestega prepričanja. Res pa je tudi, da so mu že v tistem času njegovi predstojniki, konkretno nadškof v Salzburgu, očitali, da je preveč narodno zaveden. On pa je dejal: "Meni pa je malo mar, kaj drugi mislijo. Delam tako, kakor mi narekujejo okoliščine in kakor mi narekuje vest in kakor mi narekuje zvestoba narodu, iz katerega izhajam." SN: Ko danes prebiramo zgodovino, marsikdaj dobimo občutek, da je tudi ona predmet manipuliranja. Kaj menite vi o tem? GRMIČ: Pri nas sedaj obstaja velika nevarnost, da se vse spolitizira. Odkar smo postali samostojni, želimo vse gledati s političnega vidika. To seveda ne bi bilo slabo, če bi to počeli v pozitivnem pomenu besede, v kolikor je politika zavzemanje za tisto, kar je pozitivno, prizadevanje za dobro ljudstva, prizadevanje za blaginjo naroda, prizadevanje za človekove pravice, za svobodo, za edinost v narodu samem, na zunaj pa za njegovo varnost. Če bi bila politika to, potem bi človek še razumel, da je vse nekako obarvano s politiko. Toda pri nas se danes politika vse preveč istoveti s strankarstvom oziroma s koristmi posamezne stranke, ene ali druge. Kar je neki stranki koristno, njeni predstavniki zagovarjajo. Kar jim ne ugaja ali ne služi njihovim interesom, da bi postali čim močnejša stranka, da bi prišli na oblast, tega ne zagovarjajo. Tako je pravzaprav politika v službi strank oziroma njihovih voditeljev in njihovih interesov, ne pa v službi tistega, kar je koristno narodu. V politiki se vse premalo upošteva načelo Janeza Evangelista Kreka, to pa je morala, etika. Danes se s tem, da bi bila morala povezana s prizadevanjem neke stranke, res ne moremo pohvaliti. Stranke iščejo predvsem svoje koristi. Zaradi tega se dogaja, da neka stranka nasprotuje nečemu, čeprav je pozitivno, dobro, samo zato, ker je to predlagala nasprotna stranka oziroma zato, ker to ne koristi njenim težnjam po oblasti. Oblast je torej najvažnejša! Dejansko bi lahko rekli, da so nekateri strankarski voditelji pijani od oblasti in ne vidijo nič drugega kot samo to, kako doseči oblast, pri tem pa zavračajo tudi vse tisto, kar je bilo v preteklosti pozitivno, in skušajo čim bolj diskreditirati voditelje drugih strank. SN: Mar ne pomeni, dr. Grmič, to tudi razdora med ljudmi? GRMIČ: Da, to vnaša razdor med ljudi. To pomeni tisto, kar je Slomšek tako grajal in je rekel, da je za slovanske narode izvirni greh. SN: Razklanost ljudstva pomeni tudi nelagodnost, negotovost, celo sovraštvo in na koncu koncev nesrečno počutje ljudi... GRMIČ: Nedvomno. Če se politika ne zanima za ljudi, za njihove žgoče probleme, ampak zasleduje le svojo težnjo po moči in oblasti, potem taka politika ne more koristiti ljudem. Ljudje se od take politike odvračajo ali jo celo zasovražijo. S tem pa seveda zasovražijo tudi drug drugega, saj so različni ljudje v (foto: Ciril Sem) različnih strankah. SN: In potem se dogaja, da niti sosed soseda ne prenaša več... GRMIČ: Tudi to se dogaja. Temeljno načelo demokracije je strpnost. Temeljno načelo demokracije je dialog. Strpnost zahteva od nas, da priznamo drugačnost drug drugemu, da se veselimo te drugačnosti in da ne upoštevamo te drugačnosti kot nujno zlo temveč se zavedamo, da se na takšen način pride do popolnejših spoznanj in rešitev, ki res koristijo ljudem. SN: Pravo nasprotje tega pa je rek “kdor ni z nami, je proti nam". GRMIČ: Sveto pismo postavlja načelo, da ne smemo storiti nikomur ničesar, kar bi ne želeli, da bi drugi nam storili. Poleg tega se spomnimo tistega dogodka v svetem pismu, ko so se apostoli, ki so bili še zelo ozko usmerjeni, pritoževali nad tem, da nekdo, ki ne hodi z njimi, tudi izganja duhove. A Kristus jim je rekel: "Ne branite mu, zakaj kdor ni zoper nas, je z nami." SN: Obstaja bojazen, da bomo postali plen najrazličnejših mahinacij, mi pa se obnašamo tako, kot da nam nihče nič ne more... GRMIČ: Toliko materializma, tistega življenjskega, v slovenskem narodu še ni bilo, kot ga je danes. V prejšnjem režimu smo govorili, da je to materialistični svetovni nazor, pa nismo bili materialisti. Danes pa smo postali dejanski materialisti. To je zanimivo. Z drugimi besedami povedano: večini gre samo za to, kako bi v čimkrajšem času obogateli, tudi na račun drugega, kako bi tudi na ta način utemeljili svojo težnjo po oblasti. To zagovarjajo tudi posamezne stranke in pri tem mislijo, da je v tem bistvo. Za duhovno kulturo pa se zelo malo zanimajo, kakor tudi za to, da bi res ustvarili notranjo edinost med ljudmi in zunanjo varnost. Naši politiki, ki so nekoč res služili svojemu narodu, so se nevarnosti od zunaj dobro zavedali in so zaradi tega skrbeli za to, da so v narodu prebujali njegovo zavest. Današnji politiki pa se za to nič dosti ne zmenijo. Če bi le imeli kakšne koristi od zunaj, bi to takoj sprejeli, četudi bi bil to Trojanski konj, ki bi nam prinašal škodo. Zato se danes tudi nihče ne sprašuje, kaj bo, če bodo nazadnje vsa naša podjetja prišla v tujo last. Med mladino ni prave ljubezni do domovine, saj je nihč^ .v tem pogledu ne oblikuje. Samo da bi čimprej prišli "v Evropo" in imeli od tega materialne koristi. SN: Revija Jana je pred kratkim prinesla razgovor z ameriškim veleposlanikom v Ljubljani, ki nas opozarja, da se moramo opreti na lastno kulturno izročilo. Zakaj nas mora na to opozoriti tujec? GRMIČ: Kakor sem dejal, se je materializem že tako razpasel, da je danes pravzaprav edina vrednota. Nekateri vidijo danes edino vrednoto v tržnem gospodarstvu, v kapitalu in podobnem, vsi pa se premalo zavedamo, da je pomembna predvsem naša kultura in naša zgodovina. Potrebno je znati ceniti tudi zgodovinski spomin, mi pa smo danes tako daleč, da popljuvamo vse, kar se je zgodilo v polpretekli zgodovini, da popljuvamo narodnoosvobodilni boj, ki je bil vendarle moralna odločitev, in da popljuvamo vse tisto, kar je bilo po vojni tudi pozi- tivnega, in pustimo, da se pogrezne v tisto, kar je bilo negativno. Nočemo priznati, da je socializem prinesel tudi marsikaj pozitivnega, predvsem tistemu malemu človeku, ki je bil prej revež in ni imel niti najpotrebnejšega. V dokaz za to je treba pogledati samo v Haloze, v Slovenske gorice, na Kozjansko. Ta sistem je celo preveč zaščitil delavca. Mi pa teh stvari nočemo priznati in tako stopamo v Evropo tudi brez legitimacije, da smo bili v času vojne na pravi strani. SN: Želite za konec našega razgovora dodati še kakšno misel, morda sporočilo našim bralcem? GRMIČ: Rad bi še enkrat poudaril, da ni vsa človekova sreča v materialni blaginji temveč tudi v duhovni blaginji. Opozoril bi tudi na to, da je eno govorjenje o demokraciji, drugo pa je resnična demokracija, torej demokratično obnašanje. To pomeni strpnost in pripravljenost na pogovore. Slovenci si moramo prizadevati, da ne bomo šli po poti razklanosti in sprtosti, ampak da bomo drug pri drugem odkrivali predvsem tisto, kar je pozitivno. Vedno znova bi kazalo ljudem pokazati na svetilnike, ki naj bi nam tudi danes kazali pot. To so Anton Martin Slomšek, Janez Evangelist Krek in dr. Anton Korošec, ki nas je uspel ločiti od Avstrije. To je bil naš začetek osamosvajanja. Brez te ločitve leta 1918 ne bi bilo prve Jugoslavije, brez nje ne bi bilo druge Jugoslavije in brez nje ne bi bilo današnje samostojne Slovenije. Pogovarjal se je Aleksander Videčnik m ...n,.I.IB ROŽIC V Zlatarstvu Vam v mesecu aprilu in maju nudimo veliko izbiro nakita, primernega za obhajila in birme. Ugodne c e n e in plačilni pogoji j Presenečamo Vas tudi ; novim delovnim časom iZÖLES;“«k- •>" iui.il tej. 832 on in 841 267 MODUL OPCKfl 69,00/kom SIPOR6X 11.250,00/m3 ARM. MRCŽfl 9/6 4.990,00/kom C6M6NT PC 450 69^: G $ PflRKCT eXTRfl 1.999,00/m2 STCKL. PRIZMA 339,00/kom IZ0LES Možine in 832-011 HELK0 Izoles Ljubno 841-26? trgovina KRIM CENTER Marija KRIŽNIK s.p. Na trgu 28, Mozirje tel.:063 831-096 Na zalogi imamo vetrovke in kavbojke po ugodni ceni in otroške komplete na kratek rokav po super ugodni ceni. MOŽNOST PLAČILA NA) VEČ ČEKOV IN Z KARTICAMA ACTIVA IN EUROCARD Bralcem Savinjskih novic in vsem ostalim želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! S Alfa Laval Agri MONTAŽA IN S€AVIS MOLZNIH STAOJ6V ALOJZ TISNIKAR s.p. NOVe TRRT6 26 * 3330 MOZIRJ€ tel. in fax. 063/ 83 10 16 POOBLAŠČEN SERVIS f.Alfa Laval Agri VAM PO KONKURENČNIH CENAH PONUJA: - MOLZNE STROJE, MLEKOVODE IN IZMOLZIŠČA -OLJE ZA VAKUM ČRPALKO, MLEČNE FILTRE - KONCENTRIRANA ČISTILNA SREDSTVA -PRAŠKI (ALFA ULTRA, ALFA CID) - ORIGINALNE REZERVNE DELE - REDNE LETNE PREGLEDE Z MERITVAMI, PO DOGOVORU Z ZADRUGO MOZIRJE - NA ZALOGI TUDI REZERVNI DELI ZA MOLZNE STROJE WESTFAUA Zaradi terenskega dela sprejem naročil po tel. 063/ 831016 vsak dan do 8 ure zjutraj ter med 14 in 15 uro VABILO VABIMO VAS K OGLEDU GLEDALIŠKE PREDSTAVE V MARIBORSKI DRAMI BABILON V REŽIJI TOMAŽA PANDURJA IN SCENARISTA IVA SVETINE V SOBOTO, 20. APRILA 1996, OB 20. URI Odhod avtobusa 20.4.1996, ob 18. uri izpred občine Mozirje. Prijave sprejemamo v knjižnici Mozirje (tel. 831-292), do zasedbe mest. Cena 3.500,00. r N\ ZLATARSTVO LJUBNO OB SAVINJI Vam želi lepe Velikonočne praznike! V ................. Okorn na 2 Vabimo vos, do: - OBHAJILA - BIAM6 - POAOK6 - OBl€TNIC€ -IPD. praznujete pri nos. Rezervacije sprejemamo na tel. št. 841 -164. ZA VAS SMO NA VOUO VSAK DAN V T6DNU! Vsako soboto v aprilu prirejamo ples z ansamblom S6 PRIPOROČAMO! OBLAČILA TA VSO DRUŽINO Na trgu 36, Mozirje MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE ALI S KARTICO - TUDI DARILNI BON - v Želimo vam vesele velikonočne praznike! VELIKA predsezonska akcija masivnih vrtnih garnitur - 30% gotovinski pepnst Zagotovite si svoj prostor na soncu pred prihajajočimi dnevi. V mesecu aprilu vam nudimo: SPALNICE "1LES“ IDRIJA po TOVARNIŠKIH CENAH Za nakup pohištva vam posredujemo tudi izredno usodne kreditne pocoJe do 4 let, obresti cd T + 3,5%. Pri nakupu na kredit pa vam priznamo popust, kakršen Je na üotovino! ZGODOVINA IN NARODOPISJE Stare matične knjige Piše: Aleksander Videčnik Zelo zanimivo je listati po starih matičnih knjigah. Še vedno je okoli rojstva Pavla (Ciganski Pavle) precej zagonetk. Ko se je 10. februarja 1892 v Braslovčah poročil, je moral predložiti rojstni list, to potrjuje tudi vpis v poročni knjigi. Vpisano je tudi, da je sin nepoznanega očeta, mati pa je neznano kje rojena. Pavle naj bi bil rojen v Radmirju (St. Xaveri). V času poroke je bil pristojen na Ljubno. Toda ko iščemo v matičnih knjigah podrobne podatke, jih ne najdemo. Tako je verjetno ustno izročilo, da bi Pavletova mati pribežala na Ljubno, nepopolno, ali celo nepravilno. Tudi ljubenske matične knjige iz tega časa ne razkrijejo resnice. Verjetno je pa res, da sta se takoj po poroki Pavle in Urška zadrževala okoli Primoža, saj je njun prvi otrok, Marta, rojen 29.7.1893 v Primožu št. 65. Začudi pa vpis ob krstu, da sta se poročila v Letušu 11. avgusta, ob tem ni vpisana letnica. Vsekakor ne drži, da sta se na omenjeni datum poročila, še prav posebej pa ne, da se je to zgodilo v Letušu. Verjetno je župnik vpisal te podatke po navedbi obeh staršev. V Mariboru hranijo matične knjige Ljubnega za obdobje od 1765 dalje. V teh knjigah ni najti vpisa na ime in priimek Marija Eremita. Tako naj bi se imenovala mati Pavla. Treba bo še iskati, saj gre pri tem za ljudi, ki so več ali manj živeli nomadsko in je tako pričakovati, da so razni podatki vpisani na širšem savinjskem območju, ne le v Zgornji Savinjski dolini. Ob tem pa knjige še marsikaj povedo. Tako je zaznati veliko število "nezakonskih" otrok. Kot primer naj navedemo Ljubno, kjer je v letu 1852 bilo rojenih 59 otrok, od teh pa kar 23 zunaj zakonske zveze. V tedanjih časih je nezakonska mati, kot so takšne ženske poimenovali, morala marsikaj pretrpeti. Dalje opazimo, da so mnoga družinska imena izumrla, ali pa se sedaj še pojavljajo kot "vulgo" imena. Kot primer, Kogovniki so živeli na Ljubnem, sedaj pa nosi to domače ime Jože Brgles v Savini. Podobno je z imenom Žovne. V Radmirskih knjigah izpred 200 let se zasledi kot ime kraja Rotmirje, pozneje tudi Radomirje. Marsikje pa enostavno Sv. Ksaveri. Seveda gre v takih primerih kaj lahko za osebno pojmovanje zapisovalca. Tudi to, da so knjige pisane le v gotici in torej nemško, je lahko vzrok za razna odstopanja od resničnega poimenovanja. Pri listanju po radmirskih matičnih knjigah je zaslediti, da so dosledno vpisovali v rubriki o podatkih za mater novorojenca, še iz kakšne družine izvira. Denimo, v nekem primeru beremo "Bauer Anton Blekač - 1/2 Bauer". To pomeni, da je gospodaril na kmetiji, ki so jo imenovali polovična, saj je cela enota (huba) bila smatrana kot kmetija. Zasledimo tudi četrtinske hube in tudi kočarje. To velja seveda za knjige izpred 150 let. Lahko bi rekli, da se tudi iz matičnih knjig človek veliko nauči. ažtemo sftare fotograf Natančno poglejte! Kdo ve, ali je ta slika izvirna. Ali je na njej res vsa družina Cigana Pavla, ali pa' je to skupina, ki je družino le predstavljala na pustni prireditvi? Zelo pomembno je, da izvemo odgovor. Če je to le skupina, ki je ponazorila Pavla in njegove, prosimo za sporočilo, kdaj in kje je nastopila. Morda veste, kje je skupina (družina) slikana? Janez in vidra Je že tako, da nekoga spremlja smola, drugega pa sreča, je uvodoma povedal Bogomir Supin iz Luč. Ko je pripovedoval zaplete okoli vidre, ki so bili nekako povezani z Janezom iz njegovih krajev. Oče Anton in sin Janez sta bila revnega življenja. Kruh sta si služila z drvarjenjem. Že v stari Avstriji so žandarji radi sledili krivolovcem (raubšicem), to sta vedela oče in sin. Zakaj je to pomembno, bomo kmalu izvedeli. Na sploh je bilo tedaj tako, da so se ljudje oskrbovali z drvmi za zimo v gozdovih kmetov, torej tudi tisti, ki so bili ali bajtarji ali ofri. Slednji so morali kmetu posekan les odslužiti z delom. Tako sta ravnala tudi Anton in Janez. Okoli leta 1900 sta posekala nekaj bukovine v gozdu kmeta Kneza v Solčavi. Poleti sta hlodovino olupila in posušila v gozdu. Goli sta spravila do potoka Bela v Robanovem kotu. Tam so čakale ugodnega vremena, da sta jih nato plavila vse do Luč. Vsak dan sta tako hodila iz Luč v Robanov kot in tako rekoč v potu svojega obraza pripravljala drva. Nekega jutra sta ravno pod Govcem delala ob potoku, ko zagledata veliko vidro. Janez jo je hitro s cepinom pritisnil ob skalo, da jo je zadušil, kajti vidra v obrambi rada hudo zagrize. Veselila sta se dobre pečenke, ki se jima je na večer obetala, vidro sta vtaknila v procak (malha). Po poti pa je Anton razmišljal, kaj bi bilo, če bi sedaj naletela na orožnike, ki bi gotovo hoteli pogledati tudi v njuno malho. V strahu, da bi se takšno srečanje lahko slabo končalo, je oče vzel vidro in jo pred Iglo vrgel v vodo. Tako je njuna mastna pečenka splavala po vodi. Oče pa je sina podučil, da je bolje tako, kot imeti opravka z biriči. Zgodba z vidro se še ne konča. Za Janeza je bila ta žival že kar usodna. Ko je bil v prvi svetovni vojni vojak na soški fronti, je hodil v izvidnici ob reki Soči. Pa zagleda v vodi lepo vidro, ki je plavala k bregu. Ustreli jo in natakne na bajonet, da jo je lahko izvlekel iz vode. Toda, spet je bilo njegovo veselje ob misli na pečenko zaman. Ves ponosen na svoj ulov, je Janez hotel pred svojim častnikom blesteti. Pa je ta kaj hitro ukrepal. Zahvalil se je Janezu za vidro in si jo pripravil za večerjo... V tretje gre rado, pravijo. Nekoč je naneslo, da je Janez na straži zagledal lepo mandro (kuno), kako jo maha prav tesno mimo njega. Bil je nemalo presenečen, toda streljati ni smel. Prijel bi jo lahko z roko, toda dobro je vedel, kako bi se boj s kuno končal, imel bi najbrž hudo poškodovano roko. Kuna je bila torej izgubljena, Janez pa naprej lačen. Otožno je gledal za pečenko na štirih nogah. Marsikoga se resnično drži smola. Ugledni slovenski etnolog, jih v celoti objavljamo: "Motam povedati, da sem o širšem pomenu cvetnonedelj-skih “potic" na Ljubnem pisal že leta 1984 v Lipovem listu (Lipov list 26/1984, št. 1, s. 14). Vendar pa sem že pred tem poznal navado domačinov, ki so vsako leto prinašali v cerkev k blagoslovu odlične primerke "potic", ki bi jih lahko označil tudi kot mojstrovine naše ljudske umetnostne ustvarjalnosti. Po nekaterih starejših pričevan- ljubenskih poticah dr. Janez Bogataj, je posebej za naše glasilo napisal nekaj misli o ljubenskih poticah, ki zelenja oblikovali orodja, naprave, pripomočke, skratka celoten gmotni svet, ki je opredeljeval sočasna kmečka okolja in delo naših ljudi. Konec koncev je bilo to v neposredni povezanosti s pradavnimi sporočili in nameni velikonočnega časa, ki pa niso bili namenjeni le ljudem ampak vsemu, kar je človeka obdajalo, od narave do živine, od orodij do drugih sestavin materialne dokumentiranje dogajanja na Ljubnem je pokazalo, da se zadnja leta ljudje oddaljujejo od dediščine pradavnih sporočil, ki jim je tudi krščanstvo znalo prisluhniti in jih sprejelo za svoja. Če sodobno ustvarjanje potic vodimo z nasveti in motivnim usmerjanjem, je seveda to zelo slabo, da ne rečem nesmiselno. V sodobnem svetu še toliko bolj, ko že tako skoraj na vsakem koraku nekdo drug misli namesto nas. Povsod napisi, ki zagotavljajo pristnost, kakovost in ne vem še kaj. Kje je naše lastno izkustvo in lastna ustvarjalnost? Menim, da je prav velikonočni čas odlična priložnost, da si ob splošnem hitenju, odtujenosti, vpetosti v "atom" in "beton", najdemo nekaj časa zase, za naše bližnje, in skupaj z njimi poskušamo ustvariti nekaj žlahtnega, predvsem pa tudi našega. Pa saj imamo ustvarjalnih moči in idej še veliko in ni potrebno, da bi nas nekdo kot malega otroka držal za roko in usmerjal. Pustimo ljudski ustvarjalnosti prosto pot in naj ljudje še naprej tudi v kontekstu svojih svetovnih nazorov namenijo blagoslovu na cvetno nedeljo zares tisti motivni svet, ki jim pomeni del njihovega vsakdanjika." iUtm te fotografije jih (slikovnih in pisnih virih) je že pokojni etnolog dr. Niko Kuret označil motivni svet figuralnih ljubenskih potic, ki posega v okvire kmečkega življenja v tem delu Slovenije. Prebivalci so namreč prinašali v cerkev k blagoslovu butare, ki so bile oblikovane predvsem po motivih vsakdanjega gospodarskega in siceršnjega prizadevanja. Torej so iz mladega, prebujajočega se pomladnega šibja, rastlinja in drugega kulture. Seveda so ta pradavna sporočila zares zelo pradavna, saj segajo daleč nazaj v predkrščanski, poganski čas, ko so ljudje verovali, da se narava vsako leto na novo rodi, tako kot se na novo porodi tudi sonce. Vse to so povezovali z delovanjem nadnaravnih sil, zato so jim namenjali razne oblike pozornosti in čaščenja v obliki žrtev, čaščenja rastlinja itd. sistematično raziskovanje in Domači fotograf Konstantin Brglez - Kaduncev okoli leta 1930. Sliko je posodil Jože Brgles -Kogovnik iz Savine. Kdo ve kaj več o Kadunčevem Konstantinu? Njemu se imamo zahvaliti za številne slike o kmečkem življenju v okolici Ljubnega. ZGODOVINA IN NARODOPISJE Zdravniški nasveti Vprašanje: Moj sin hodi v vrtec. Pred kratkim je enako zbolelo več otrok v vrtcu. Imeli so drisko, povišano temperaturo in močno so kašljali. Tako kot ostali starši sem ga tudi jaz peljala k zdravnici. Ne morem se načuditi, kako to, da so bili vsi otroci enako bolni, pa je dobil vsak drugačna zdravila. Eden ospen, drug primotren in tretji ceclor. Neka mamica je povedala, da je njenemu sinu ceclor takoj pomagal in da ga je rad pil, ker je tudi zelo dobrega okusa. Ker moj sin pogosto sirupe zavrača zaradi neprijetnega okusa, sem prosila zdravnico, naj tudi mojemu otroku predpiše ceclor. Pa mu ga ni dala, ampak mu je dala macropen. Od vseh otrok iz skupine je bil moj najdlje bolan. Driska ga je močno zdelala, tako da je dva dni kar spal. Zanima me, zakaj zdravnik ne da tistih zdravil, za katere se ga prosi, če je jasno, da najbolj pomagajo. Saj lahko doplačamo, če je spet problem denar. Pri našem je problem tudi to, da je alergičen na penicilin. mamica Odgovor: Draga bralka! Starši smo tako občutljivi, ko gre za naše otroke, da včasih niti trezno ne moremo misliti, če se nam zdi, da so prikrajšani. Vam se zdi, da je bil otrok prikrajšan za dobro zdravilo in da je bil zaradi tega dlje in bolj bolan kot ostali otroci. Zdravnice očitno niste vprašali, zakaj se je tako odločila, vsaj omenjate ne. S tem ji niste dali niti priložnosti, da bi vam pojasnila svojo odločitev. Tudi jaz bi dobro premislila, kdaj bi vašemu otroku napisala ceclor. To zdravilo spada v skupino cefalosporinov. Cefalosporini lahko povzročajo hujše stranske učinke, zato jih predpisujemo, kadar druga zdravila ne pomagajo. 8 do 10% bolnikov, ki so alergični (preobčutljivi) na penicilin, je alergičnih tudi na cefalosporine. Zato pri bolnikih, ki so imeli hujšo preobčutljivostno reakcijo na penicilin, cefalosporinov ne predpisujemo. Težko je ugibati, kaj je bil povzročitelj bolezni pri vašem fantku, zelo mogoče je, da je šlo za virozo. V tem primeru je velika večina antibiotikov brez učinka. Lahko, da je šlo za infekcijo s kampilobaktrom. V tem primeru dajemo pri slabo odpornih otrocih antibiotik. Stroka priporoča ravno mak-ropen. Mogoče se je vaša zdravnica zaradi suma na te vrste okužbo odločila za zdravilo, ki ga je predpisala. Draga gospa, vsaka strokovna odločitev mora biti strokovno utemeljena. Izbira načina zdravljenja in zdravila je velikokrat za zdravnika zelo težka strokovna odločitev. In zdravnik je strokovnjak za zdravljenje. Imate pravico, da si izberete zdravnika zase in za svojega otroka. Vendar naj bo to zdravnik, ki mu resnično verjamete in zaupate. Vaše nezaupanje se namreč prenaša tudi na otroka. V svoji otroški glavici ne more stvari postaviti na svoje mesto, tako kot bi jih morali vi. Zaveda se le, da njegova mamica zdravnici ne verjame. In zdravila so še bolj grenka. Veste, spoštovana gospa, vsega se pa res ne da kupiti! To je navadno boleče spoznanje tistih, ki imajo vsega preveč. Tudi vseh zdravil ne moremo kupiti. Izbira zdravila je stvar zdravnikove strokovne odločitve. Še sreča. dr.Maja Natek, spec.spl.med. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Finančne intervencije v konjerejo Obnova črede plemenskih kobil - regres Namen: spodbuditev reje visokokakovostnih plemenskih žrebic, pomoč pri spodbujanju kontrolirane reje kakovostnih plemenskih kobil. Pogoji: regresirajo se ple- menske žrebice in sicer: a) ob sprejemu v A rodovnik hladnokrvne in haflin-ške v 3. letu starosti; slovenske toplokrvne, kasaške in lipicanske pasme med 3. in 6. letom starosti, če so pripuščene pod priznanega žrebca ustrezne pasme; vse žrebice in kobile morajo biti pregledane na brejost; po prejemu sredstev po tej uredbi morajo biti pripuščene še najmanj še eno plemenilno sezono b) ob sprejemu v B rodovnik žrebice in kobile hladnokrvnih pasem Višina regresa: A rodovnik 42.000 SIT B rodovnik 15.000 SIT Izravnava stroškov pridelave - podpora za prirejo mesa Pogoji: živali hladnokrvnih pasem in haflinške pasme: a) ki se pitajo za meso b) ki niso starejše od enega leta c) ki so ob prodaji težke najmanj: - pri haflinški pasmi 200 kg žive teže - pri hladnokrvni pasmi 300 kg žive teže Višina podpore: hribovsko območje 30 SIT/kg prirasta žive teže gorsko območje 45 SIT/kg prirasta žive teže Pospeševanje pitanja konj Namen: regres je namenjen ohranitvi osnovnega staleža hladnokrvnih in haflinških kobil Višina podpore: hribovsko območje 6.000 SIT gorsko območje 8.000 SIT Pogoji: živali morajo biti ustrezno označene in pripuščene pod licenciranega žrebca. Za selekcijo v konjereji v celjski regiji je zadolžen g. Darko Platovnjak (Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, tel. 34 521 ali 33 756), ki bo tudi pripravljal zahtevke za premije in regrese. Prijavite se lahko tudi pri KSS Mozirje. KSS Mozirje PRODAJAMO KOKOŠJI GNOJ NA FARMI V VARPOUU. POKLIČITE NA TEL. 831-940. Zadruga mozirje OBVESTILO! LS. t Vse ljubitelje psov, ki bi želeli svoje rodovniške pripeljati no ocenjevanje zunanjosti, obveščamo, da Kinološko društvo Zgornjesavinjske doline organizira 14.4.1996 s pričetkom ob 9.00 uri, na vadbišču v Varpoljah, ocenjevanje zunanjosti. Ocenjevali se bodo zdravi psi, starejši od 9 mesecev, športne in službene pasme ter retriverji. S seboj obvezno prinesite potrdilo o cepljenju psa (rumena knjižica). Vse nadaljnje informacije dobite na tel. št. 063-720-334. Kinološko društvo ZSD XX Povabimo ptice v •__i. XX svoj vrt Vsi radi poslušamo ptičje petje, vendar so te nemirne drobne žival'ce lahko tudi koristen vsakdanji sopotnik. Šele zadnja leta spoznavamo, kako je pospešena pridelava hrane brezobzirno uničila velik del naše narave. Ptice nisö nobena izjema. Dolgoletna uporaba strupov in posek živih mej, skupin drevja in grmovja ter starih sadovnjakov so vzroki, da so marsikatere vrste ptic postale zelo redke. Seveda se sodobnemu kmetijstvu in pospešeni pridelavi hrane ne moremo odpovedati. V vašem vrtu pa lahko zastavite pridelavo drugače. Bolj kot količina je za vas pomembna kvaliteta pridelane zelenjave in sadežev. Zato lahko uporabo strupov zmanjšate na minimum, pomagate si z naravnimi sredstvi in načini vzgoje rastlin. Zelo koristen pomočnik pri tem bodo ptice, ki pojedo veliko škodljivcev. Vendar ptice ne bodo prišle same, privabiti jih je treba na različne načine. Prav v tem času, ko že nestrpno čakamo, da bo zime konec, je pravi čas za sajenje okrasnega drevja in grmovja ter živih mej v naših vrtovih. Tu bodo ptice našle zavetje, primerna mesta za gnezdenje in tudi hrano. Izbiramo predvsem tiste vrste, ki imajo užitne plodove npr. od dreves: jerebiko, mokovec, divjo češnjo, bodiko. Številne so grmovnice, ki jih lahko sadimo posamič, v skupine ali žive meje: šmarna hrušica, češmin, rumeni dren, črni bezeg, trdoleska, kalina, kos-teničevje, šipek, panešplja, ognjeni trn. Če že imate katero od naštetih dreves in grmov, ga ohranite in posadite še kakšnega, če je prostor. Če želite obdržati ptice v vašem sadovnjaku, priporočamo celoletno krmljenje manjših količin hrane. V zimskem času dajemo več, v ostalih mesecih pa le malo. Zelo primeren je goveji loj, ki traja tudi mesec ali dva. Obesimo ga v kakšen skrit kot vrta. Pticam lahko nastavite gnezd-nico. Ker primernih prostorčkov zelo primanjkuje, bo takoj zasedena. Lahko je izdolbena iz okroglega debla ali kvadratne oblike, zbita iz desk. Velikost: dolžina 15 cm, širina 15 cm in višina 20 cm. Vhodna odprtina na sprednji strani je okrogla, premera od 28 do 35 mm. I Seveda pa ptice ne bodo znale ločevati med tistim, kar je namenjeno njim in tistim, kar želimo obdržati zase. Pri tem je treba biti širokogruden. Velika odrasla češnja bo rodila dovolj češenj, da se jih naje vsa družina, sosedovi otroci in še ptice zraven. Če želimo kakšno sadje npr. ribez zaščititi pred pticami, je učinkovita le mreža ali pa prozorna tkanina za zastiranje. Plodonosna drevesa in grmi so posebno lepi jeseni, ko žarijo plodovi v lepih barvah. Vsako naselje je veliko lepše, če v njem rase veliko drevja. Tudi bivanje je ugodnejše: drevje daje poleti senco in vlaži zrak, ščiti nas tudi pred vetrom. Kljub temu smo prevečkrat priča poseku kakšnega lepega drevesa, letos je padla platana ob glavni cesti skozi Nazarje. Zato vas prosim, da za skupno dobro v naseljih ohranjate vsa drevesa. Storite rajši obratno, na javnih površinah in v svojih vrtovih posadite nova drevesa. Tudi vsaka domačija je veliko lepša, če jo obkroža in varuje visoko sadno drevje. Ohranite lep običaj, da ima vsaka domačija hišno drevo (lipo, bodiko, tiso ali kakšno drugo). Lepe pomladanske dneve vam želim, ob jutrih pa prisluhnite ptičjemu koncertu! ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE OBMOENA ENOTA NAZARJE Vzdrževanje gozdnih cest v letu 1995 Minilo je prvo leto, ko smo gozdne ceste vzdrževali oz. bolje rečeno organizirali njihovo vzdrževanje in financiranje v skladu z novo zakonodajo. Nekateri lastniki še niso seznanjeni s tem novim načinom, zato jih bo verjetno zanimalo, kako je to potekalo v letu 1995. Gozdarji na krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije so že v začetku leta 1995 sestavili plan potreb po vzdrževanju gozdnih cest po občinah. Višina sredstev, ki so bila na razpolago za leto 1995, takrat še ni bila znana, zato so bili plani odraz dejanskih potreb na terenu. Pozneje, ko smo izvedeli za višino sredstev, se je izkazalo, da so potrebe po vzdrževanju mnogo večje, kot jih bomo lahko sfmanci-rali, in plane smo znižali, da so bili prilagojeni finančnim možnostim. O višini sredstev smo izvedeli šele v začetku aprila, ko bi marsikje že morali pričeti z vzdrževanjem, pote-bno pa je bilo še izvesti razpise, izbrati izvajalce in z njimi podpisati pogodbe. Viri financiranja vzdrževanja gozdnih cest so: - pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Plačujejo jih vsi lastniki gozdov v višini 6,9% od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. - proračun RS. Lastniki cest so lastniki zemljišč, po katerih ceste potekajo, vendar so javne in jih lahko uporablja vsak. Ker s tem država omejuje lastništvo, prispeva iz proračuna del sredstev za vzdrževanje. - občinski proračun. Del sredstev prispevajo občine iz svojih proračunov. Pomembno je pripomniti, da se vsa navedena sredstva zbirajo na računih občin. Naloga Zavoda za gozdove pa je priprava planov, priprava razpisne dokumentacije, sodelovanje pri razpisih, nadzor nad izvajanjem del, prevzem del in nadzor, da so ta sredstva racionalno in namensko porabljena. Ker del sredstev za vzdrževanje prispeva država, se morajo zaradi racionalne porabe državnih sredstev izvajalci vzdrževalnih del izbrati na osnovi javnih razpisov, ki jih izda občina kot naročnik del. Pravila za izvedbo javnih razpisov so določena z “Odredbo o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil” (Ur. 1. št. 28/1993) in “Odredbo o spremembi odredbe o postopku za izva- janje javnega razpisa za oddajo javnih naročil” (Ur. 1. št. 19/1994). Torej so občine na osnovi planov ni pričakovanih sredstev objavila javne razpise v Uradnem listu RS. Pri tem so bile občine različno prizadevne in je bil v občini Luče javni razpis objavljen že v začetku maja, na občini Šoštanj pa šele v začetku junija. Na osnovi javnih razpisov so bili po občinah izbrani najugodnejši ponudniki in sicer: - na občini Luče - “GOZDNO GOSPODARSVO NAZARJE” p.o. iz Nazarij, - na občini Ljubno - “BURJA TEREZIJA” s.p., iz Tera pri Ljubnem, - na občini Gornji Grad - “CIMPERMAN” d.o.o. iz Mozirja, - na občini Nazarje “GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE”, - na občini Mozirje “GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE”, - na občini Šoštanj “ŽLEBNIK EDO” s.p. iz Šoštanja. Na občinah Velenje in Šmartno ob Paki ni bilo potrebno izvajalcev izbrati z razpisi, ker vrednost vzdrževalnih del ne presega 1.000.000 SIT, kar je po predpisih meja za izbor izvajalcev z javnimi razpisi in sta občini sami organizirali izvajalce. Po izboru izvajalcev so občine z njimi podpisale pogodbe, s katerimi so opredelile vse podrobnosti, ki se pri izvajanju del lahko pojavijo. Po podpisu pogodb so se vzdrževalna dela na gozdnih cestah pričela izvajati. Izvajalci del so mesečno predložili situacije izvršenih del, ki jih je tričlanska komisija Zavoda za gozdove ob prisotnosti predstavnika občine prevzela po količini in kvaliteti. Pri mesečnih pravzemih del je nekajkrat prišlo do manjših nesoglasij med komisijo in izvajalci, vendar je komisija prevzeme objektivno izvrševala in pač včasih kakšno delo izvajalec ni dobil plačano, ker je bilo opravljeno premalo kvalitetno. PREGLED PORABE SREDSTEV PO OBČINAH: OBČINA DOLŽ.C. km PRISTOJBINE SIT PRORAČUN OBČ. PRORAČUN SIT RS SIT SKUPAJ SIT LUČE 206,2 4.681.946 3.392.792 2.169.816 10.244.555 LJUBNO 154,9 3.738.241 2.942.256 2.968.608 9.649.105 GORNJI GRAD 111,2 2.302.567 1.207.358 2.490.074 5.999.999 NAZARJE 47,1 1.051.609 394.682 1.116729 2.563.020 MOZIRJE 92,8 2.070.298 723.451 4.296.171 7.089.920 ŠOŠTANJ 68,1 1.086.358 991.197 444.967 2.522.522 VELENJE 17,6 237.755 184.949 136.557 559.261 ŠMARTNO/P. 1,7 17.699 16.818 0 34.517 SKUPAJ 699,6 15.186.473 9.853.503 13.622.922 38.662.898 V letošnjem letu je bila višina sredstev znana že prej, zato so vse aktivnosti že stekle. Vse občine razen občine Šoštanj so že objavile razpise in do danes so izbrani izvajalci vzdrževanja gozdnih cest v letu 1996 že na občini Nazarje in Ljubno, za občini Luče in Gornji Grad pa bosta znana izvajalca do sredine aprila in dela na vzdrževanju bodo pravočasno stekla. Tudi sredstev, kaže, bo nekaj več in upajmo, da bodo gozdne ceste v letošnjem letu še boljše. , Jože Jeraj, dipl. ing. gozd. MLADI BOBENCEK pa smo le - aj ^-21. m- Naj v Ne «cve* ^ pom'ad obis^?0 je v s0 utruien°naPade 0o^l p^6 ^ 'V°>' gSSio-S Torel P . oa se VS?a ta'e Slc jef0» vid,KU- mv nic P . -f tfo9°!fetnisK? Se‘%Pep>°6^an *> * „ho KU^Nf d^siVfv" doaa^edars^ arca K0t op P°k' •-. oust't!, .n taK°l • te n® e se ) ?V ‘° - ■* ,ef Kar ve& na Tv* t S*j&i5šS<~ :.?'ä5s» p°nne^o0ini *°'a pre-PadfnPaV-daPdo pa k?1 potezo®^ice peres ^da, P sPene K°nAlenkine^ ,n i^ceJs> o ^ VT' sgđs-' m7- stra. la" jg$en» ea S* SP°:lnsHe .Vn6crP; Kalt0"