Ameriška Domovina
Tir A/ft E RI C/* Ul—HO IW« E-
NO. 8
AMCRICAN IN ŠPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY
SL0V€N1AN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, 0„ WEDNESDAY MORNING, JANUARY 12, 1955
ŠTEV. LV — VOL. LV
J. F. Dullesovo večno romanje ni v čast ameriikemu ugledu
S pogostimi obiski državnih tajnikov v Evropi se izpodkopava tla našim ondotnim ambasadorjem.
WASHINGTON — Senator Bridges, republikanec iz N. H., je v nedeljo objavil poročilo, v katerem je rečeno, da so pogosta potovanja državnega tajnika Dullesa in njegovih predhodnikov v inozemstvu v škodo ugledu in prestižu ameriških ambasadorjev tam.
Poročilo, o katerem ni državni tajnik Dulles še nič komentiral, je pripravil Julius Klein od čikaškega urada za javne odnošaje, ki je rezervni brigad-ni general.
Poročajoč o svojem potovanju preteklega septembra po inozemstvu, pravi Klein:
“Eno najbolj neljubih in mučnih dejstev, ki sem jih ugotovil glede ameriških diplomatov v Evropi, je zapopadeno v tem, da mi sami izpodkopavamo tla emisarjem, ki smo jih sami poslali v Evropo, da nas tam zastopajo. Izmikamo jim tla pod nogami zlasti s pogostimi potovanji državnih tajnikov v Evropo, kjer osebno uravnavajo naše odnošaje.” (Z drugimi besedami: Zakaj neki imamo tam sVoje poverjenike - ambasadorje?!).
Dalje je Klein dejal, da so na* ši karierni diplomati često dokaj slabi predstavniki, ker niso dovolj plačani in včasih tudi ne dovolj izvežbani za svoje položaje.
Društva - pozor!
Vsa društva, ki oglašajo v “Društvenem imeniku” svoje odbore in javljajo v listu svoje seje in prireditve, prosimo, da nove odbore čimprej pošljejo. Ona društva, ki doslej še nimajo svojega odbora v našem “Društvenem imeniku,” vabimo, da ga pošljejo in prileže pismu nakaznico za $10 kot plačilo za letni oglas.
| Obsojeni dr. Sheppard Stalinov sin v ječi na pogrebu svoje matere
NAJNOVEJŠEVESTI
COLUMBUS, O. — Governer-jevo poročilo o stanju države, ki ga jte prebral governer včeraj pred državno zakonodajo, je bilo od strani republikancev z večjim zadovoljstvom vzeto na znanje, kakor vsa njegova prejšnja poročila.
SAN JOSE, Costa Rica. — Nek vladni uradnik je izjavil, da so se včteraj kostariške čete spopadle z neko oboroženo silo v severni Costa Rici. Pri vladnih četah sta bila dva ranjena.
WASHINGTON. — Vlada Združenih držav je včeraj naznanila, da so Sovjeti pristali, da izpuste iz ujetništva Pvt. Wil-liama Verdine, zadnjega izmed treh Amerikancev, ki so jih držali vse doslej v Sovjetski zvezi.
CLEVELAND. — Župan Anthony J. Celtebrezzc želi rekrutirati do sto pomožnih policistov, ki bi delali brezplačno, da bi imeli policisti v avtomobilih več prilike posvetili se ponoči patruljiranju nevarnih distrUctov.
-----(p----
Požar na sodišču
ZANESVLLE, O. — V sodnem poslopju, ki je staro nad 80 let, je nastal požar, ki je povzročil občutno škodb.
London ia kompromise s Sovjeti, toda kdo jih bo plačal!
V Londonu govore o kupčijah, ki bi bile v škodo vsem svobodnim in nesvobodnim narodom sveta.
LONDON. — V Londonu so že dolgo na delu z izvedbo raznih kompromisov s sovjetskimi ter ostalimi komunisti.
Ko so bili zavezniki v Koreji še v boju s komunisti, so v Londonu že sklepali trgovske pogodbe s Sovjeti in komunistično Kitajsko. Da se je danes treba hitro začeti pogajati z Moskvo, govore največ v delavski stranki. Ko so v parlamentu v Londonu glasovali o pariških dogovorih in sporazumih, se je delavska stranka v celoti vzdržala glasovanja. V Londonu tudi govore, da je treba takoj žrtvovati Cangkajšaka; sicer pa bodo to vprašanje kitajski komunisti sami uredili, ker da bodo kmalu zasedli ne samo o-točje ob obali, ampak tudi For-mozo. Tako govore v Londonu, žrtev take kupčije bi bili tudi narodi, ki bi v Evropi bili še za dolgo debo let prepuščeni kontroli in tiraniji Moskve.
To bi bil okvir te kupčije. — Ali bo uspela? Zavezniki sklepajo sleherni dogovor meneč, da je kos opeke v zgradbi miru, Sovjeti pa le, ker menijo, da je torak naprej za komunizacijo vsega sveta.
Bil je ves čas miren in zbran, le v pogrebnem zavodu je ob pogledu na mrtvo mater jokal.
CLEVELAND. — V ponedeljek popoldne so se trije sinovi Mrs. Ethel Niles Sheppard poslovili na pokopališču od svoje mrtve matere. Eden med njimi, dr. Sam Sheppard, ki je bil spoznan za krivega umora svoje žene, je stal ob grobu priken-jen na šerifa Michaela J. Ucel-lo-a.
Prav nalahno je snežilo, ko je Rev. Alfred C. Kreke opravljal pogrebne molitve. Poleg dr. Sama sta stala njegova brata dr. Richard in dr. Stephen Sheppard, za njima ostali člani rodbine.
Iz bližnjega grmičja, kakor ga je običajno dovolj na vsakem pokopališču, je zrlo mnogo zvedavih oči ljudi, ki so prišli gledat ta žalostni prizor.
Zunaj pokopališča so bile ceste na obeh straneh natrpane z avtomobili ljudi, ki so prišli, da ujamejo pogled na dr. Sama.
Ko so bili obredi končani, so se pogrebci obrnili ter odšli. Dr. Sam je stopal med dvema šerifoma, na katerih zapestji je bil priklenjen.
Obsojenčevi želji, da bi mu bilo dovoljeno ustaviti se v Bay Village, kjer bi obiskal svojega bolnega očeta, šerif Ucello ni u-godil. Obsojenec je bil ves čas popolnoma miren in zbran. •— V pogrebnem zavodu pa je jokal ob pogledu na mrtvo mater.
Gradnja novih letal, ki bodo nosila 80 ion
Dosedanja največja transportna letala so sposobna nositi več gasolinskih trnkov ali 222 mož.
WASHINGTON. — Harolt E. Talbott, tajnik zračne sile, je izjavil, da gradijo Združene države zdaj ogromna transportna letala XC-132, ki bodo sposobna nositi 80 ton.
To pomeni, da bodo ta nova letala lahko nosila trikrat težji tovor kot ga morejo nositi doslej največja transportna letala
Odklonitev kandidatov ki se dajo prositi za sprejem nominacije
Knowland je rekel; da ni nikoli verjel v doktrino o nenadomestljivosti tega ali onega moža.
WASHINGTON. — Wm. F. Knowland, republikanski voditelj v senatu, je izjavil, da republikanska stranka leta 1956 ne bo hotela kandidatov, katere bi bilo treba prositi, da sprejmejo nominacijo.
“Predsednik Eisenhower se bo moral sam 'odločiti, alj bo še kandidat ali ne”, je rekel senator. “Jaz mislim, da niti on niti stranka nočeta kandidata, ki bi ga bilo treba prositi in nagovarjati, naj sprejme kandidaturo.”
BERLIN. — Amerikanci, ki so jih izpustili Sovjeti pretekli teden, so povedali, da je general Vasilij Stalin, sin umrlega diktatorja Stalina, v zloglasni Lublantka ječi v Moskvi.
John H. Noble, ki je bil skoraj deset let v sovjetskem ujettništvu v Vorkuti, je izjavil, da so mu to povedali drugi ujetniki, ki so prišli iz ondotne jetnišnice.
Inavguracija guvernerja Lauscheta je potekla 'v znamenju svečanega relig. razpoloženja
Governer je bil zaprisežen z roko na sv. pismu in s prstom na verzu, ki se glasi: “On ti je pokazal, o človek, kaj je dobro; ,kaj zahteva Gospod od tebe, kakor da postopaš pravično, ljubiš usmiljenje in stopaš ponižno ob Bogu?” —
Ameriški general slavi žHavost jugoslov. vojaštva
Prav tako je pohvalil jugoslov. vojaštvo radi njegovega razumnega ravnanja z modernim ameriškim o-rožjem.
BEOGRAD. — General Orval R. Cook, pedpoveljnik ameriških čet v Evropi, se je pretekli teden zelo pohvalno izrazil o jugoslov. vojaštvu ter slavil njegovo žila-vost. Prav tako je pohvalil bistroumnost in sposobnost tega vojaštva, ki jo izkazuje z ravnanjem • pri uporabi ameriškega orožja.
General je govoril na beograjskem letališču preč- svojim odletom v Pariz iz Jugoslavije, kjer se je zadrževal tri dni.
On je bil drugi ameriški general s štirimi zvezdami, ki je obiskal Jugoslavijo. Pred dvema letoma je bil tu prvi takci visok general, — Thomas T. Handy.
General Cook je dejal, da nima njegov obisk Jugoslavije ni-'kakega političnega ali strateškega pomena. Dejal je, da je hotel le obiskati deželo, ki prejema ameriško vojaško pomoč.
Hansel in Gretel -v marksistični verziji
Tajnik letalske sile je dalje izjavil, da ima letalstvo še veliko in sijajno bodočnost.
CLOUDY

y remenski prerok pravi:
Danes oblačno, popoldne in ponoči sneg.
Pojasnitev islučaja mrtvega otroka
ELYRIA, O. — Iz Cumber-landa, Md., se je vrnila semkaj neka 22 let stara ženska, ki je 'povedala, da je bilo dete, ki so ga našli mrtvo v kovčeku v nekem trailerju, njeno. Rekla je, da je bilo dete mrtvorojeno. Ko ga je porodila, ni bila še poročena, radi česar je bila v veliki zadregi ter spravila dete tja, kjer so ga pozneje našli. Medtem se je poročila z detetovim | očetom, vendar mu ni o tej zadevi ničesar omenila.
Mesto na staro čarovnico naletita otroka na kapitalističnega veleposestnika, ki ju hoče zasužnjiti.
MONAKOVO. — Češki komunisti so predelali in pregnja-vili znano nemško otroško pripovedko ‘Hanse! und Gretchen’ v otroško igro, kateri pa so dali marksistično obeležje.
Po komunistični verziji so roditelji Hansela in Gretel zadružni kmetje, ki v svoji zadrugi zadovoljno žive in z radostjo izpolnjujejo svoje kvote in norme.
Lepega dne pa se Hansel in Gretel odpravita sama na polje in od tam v gozd, kjer zaideta in se kmalu znajdeta v “sovražnem zapadnem kapitalističnem svetu.”
Mesto stare brezzobe čarov-
sre-
COLUMBUS, O. — Peto ustoličenje globoko ginjenega go-vernerja Franka J. .Lauscheta je prevladovalo svečano religiozno razpoloženje. Globoko občutje ni prešinjalo samo governer j a, marveč tudi vse ostale, ki so prisostvovali ustoličenju.
Inavguracija 59 let starega sinu priseljenih slovenskih staršev se je pričela v ponedeljek opoldne. Invokacijo je govoril Rt. Rev. Hazen G. Werner, škof metodistovske Cerkve.
Governer Lausche, ki je bil opravljen v običajni temni obleki in s temnordečim nageljnom v gumbnici, je bil vidno ganjen in čuvstveno prevzet pri tem svojem petem ustoličenju, kakršnega ni doživel še nikoli noben governer pred njim.
Ko je zbor Columbus Girls Chciir zapel “Ave Maria”, je governer mimo sedel, krčevito stiskajoč robček v svoji roki. — Od časa do časa je dvignil roko z robčkom ter si otrl solze, ki so mu pripolzele iz oči.
Ob njem je sedela njegova žena Jane, skoraj prav tako ginjena in prevzeta 'kakor njen mož, vendar se je od časa do časa nasmehnila prijateljem in znancem, ki jih je vidfela okoli sebe. Toda večinoma je sedela, — kakor governer, z zatisnj enimi očmi.
Roka na sv. pismu
Po molitvi, ki jo. je molil rabin Jerome D. Folkman iz Templja izraelskega, je governer vstal, stopil naprej ter prisegel pred predsednikom Vrhovnega sodišča države Ohio, sodnikom Weigandtom.
Ko je governer prisegal, je njegova roka počivala na svetem pismu, odprtem ob šestem poglavju knjige Micaha, preroka Stare zaveze. — Ob prisegi
je položil svoj prst na šesti verz, ki se glasi:
“On ti je pokazal, o človek, kaj je dobro; kaj zahteva Gospod od tebe, kakor da postopaš pravično, izvajaš usmiljenje in stopaš ponižno ob Bogu?”
Splošna emocija je prikipela do vrha, ko je zbor deklet, stoječ na stopnišču rotunde, zapel “Oče naš” ali Gospodovo molitev.
Benedikcijo ali blagoslov je podal Msgr. Harry C. Connelly, župnik katoliške cerkve sv. Jožefa v Columbusu, ki je dejal: “O Beg, blagoslovi vsa leta, — vse mesece in vsako uro našega ljubljenca governer j a!”
Inavguraciji so prisostvovale skoraj vse politične in državne večine, med njimi tudi zvezni senator George H Bender, bivši senator Burke in clevelandski župan Celebrezze. Seveda so ustoličenju prisostvovali tudi vsi člani njegove rodbine kakor tudi mnogi njegovi prijatelji.
C-124B Globemaster tipa. - daSne":.^“"land f <1,alj.e/-ekel'
~ .	.	...	da m :.mkoh verjel v doktrino o
Globemas er more vec ga- nenadomestljivem rao.u„ zal(J
se tudi ne strinja z onimi, ki me- nice g kljukastim nosomt pa mjo, da republikanska stranka irez Eisenhowerja ne more zmagati leta 1956.
Dejal je, da se bo odločil, ali bo podpiral Eisenhowerja ali ne, takrat, ko bo slišal, da se je Eisenhower odločil za ponovno predsedniško kandidaturo. In pripomnil je, da ne bo imel ni-kakega opravka in zveze' z morebitnim “draftanjem” Eisenhowerja.
Novi grobovi
Remonov kabinet ostane
PANAMA. — Predsednik Jose Ramon Guizado je sklenil, da bo obdral ves kabinet svjega u-morjenega predhdnika, preds. Jose Antonio Remona.
Glas pevke-zamorke je podrl trdno in visoko zidovje Jerihe
Zamorka je pela vlogo ča rovnice v Verdijevi operi, v kateri je nastopila tudi Zinka Milanov.
NEW YORK. — Zamorski pevki Marian Anderson so bile pretekli teden uresničene njene najbolj fantastične sanje, ko je pela važno vlogo v sloviti Met-tropolitan operi.
Ta njen nastop je bil zares velik in značilen dogodek ne le zanjo, marveč za vso deželo. — Kontraaltistka Marian Ander-čata nekega kapitalističnega ve-1 son je prva svojega plemena, ki leposestnika, ki ju je opazil iz je postala članica ansambla te
slavne, 71 let stare operne družbe. S to vlogo je dosegla vrhunec svoje briljantne kariere
svojega veličastnega gradu ter nemudoma uvidel, da bo imel z njima dva poceni oziroma zastonjska delavca. Toda otroka prekrižata njegove račune ter srečno pobegneta z njegovega gradu nazaj v češko “ljudsko demokracijo”. . .
V nesreči ubita ženina
SYRACUSE, N. Y. — Tukaj sta bila v avtni nezgodi ubita dva novoporočena moža, njuni ženi pa sta bili težko ranjeni. Nesreča se je zgodila na Route 11, kjer je njihov avtomobil na mokri ali poledeneli cesti zdrknil ter se prekucnil.
mednarodne koncertne pevke, ostalim pevcem njenega plemena pa pomeni njen nastop otvoritev vrat k novim priložnostim.
Miss Anderson je pela vlogo Čarovnice v predelani Verdijevi “Maškeradi”. V operi so nastoi. pili tudi pevci drugih slovečih imen, med njimi jugoslovanska primadona Zinka Milanov.
Kakor Jozve, tako je tudi ta pevka dolgo naskakovala Jeriho, dokler se niso visoki in debeli zidovi pod silo in lepoto njenega glasu porušili.
Stephan Peterlin
Po rahlem zdravju je preminul na domu sina na 2869 Hampton Rd. Rocky River, O., poznani Stephan Peterlin, star 80. let, in doma iz Ortnika v Sloveniji. Bil je vdovec Soproga Mary je umrla leta 1932. Tukaj zapušča sineva Louis F. in Stephen, pri kateremu je živel, hčere Mrs. Mary Harris, Mrs. Theresa Wiley, 10 vnukov in enega pravnuka ter več sorodnikov. Tukaj je bival 52 let in je bil član Dr. Carniola Tent 1288 TM in Dr. Srca Marije. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogr. zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9 uri in nato v družinsko grobnico na Calvarija ipoko-pališče.
Frank Kovach
Po mučni bolezni je preminul na svojem domu na 22421 Char-don Rd., Euclid, Ohio, poznani Frank Kovach (p. d. Adamov), star 56 let. Tukaj zapušča soprogo Anno, rojeno Laurich; 3 hčere: Mrs. Marie Vene, Mrs. Margaret Saletel in Lindo; 2 vnuka; brata Jacoba, sestro Mrs. Marijeto Jalovec in več sorodnikov. Sestra Mary Majzel je umrla pred letom in pol. Rojen je bil v Grahovem pri Rakeku, kjer zapušča več sorodnikov Bil je lastnik čistilnice Collimvood Dry Cleaners na Saranac Rd. zadnih 31 let, v Ameriki je bil 33 let. Bil je član Dr. Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, Dr. Kras št. 8 SDZ in Slov. moške zveze št. 3, delničar Slov. Domu na Holmes Ave.; Jugoslav Center na Recher Ave. v Euclidu in Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E 152. St. ter v cerkev Marija Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen ob 7 uri v sredo zvečer.
Frances Bučar V Jolietu je umrla Mrs. Fran ces Bučar, roj. Russ, ki je živela preje v Clevelandu. Pokopana bo v Clevelandu pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lake Shore Blvd. Pod robnosti jutri.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Marijini častilci—
Kdor bi želel imeti v svojem domu za 24-urno češčenje kip Fatimske Marije, naj pokliče Mrs. Sray, UT 1-4385.
V Florido—
Mr. in Mrs. Joseph Demshar, znani stavbenik, ter John Dre-nik, lastnik Drenik Beverage Co. odlete v petek na počitnice v Florido. Dosti in dobre zabave!
Pozdravi iz Kalifornije—
Mr. in Mrs. Ralph Skolar, z E. 169 St., pošiljata svojim prijateljem in sodelavcem pozdrave z sončne Kalifornije.
Tretja obletnica—
V	petek ob 6:45 bo v cerkvi Naše Gospe na Neff Rd., sv. maša za pok. Mildred Omahen v spomin 3 obletnice njene smrti.
Peta obletnica—
V	petek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Agnea Bavec v spomin 5 obletnice njene smrti.
Deseta obltetnica—
V	nedeljo ob desetih bo v cerkvi sv Vida sv. maša za pok. Albina Dolenc v spomin desete obletnice smrti.
Kulturni filmi—
V	petek zvečer ob osmih bo v Norwood Branch Library predstava kulturnih filmov. Vstop prost. Otroci le v spremstvu odraslih!
Za narodno varnost—
The Lake Shore Auxiliary in Post No. 273 of the American Legion vabita na predstavo filma o razstrelitvi vodikove bombe in o načrtu za obrambo dežele v četrtek 13. januarja, v prostorih na 6131 St. Clair Ave. Med gosti bo tudi direktor civilne obrambe J Pakorny.
ogreb pok. Kampa—
Pogreb pokoj. Fred Kamp bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. ter v cerkev sv. Jeroma ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
Nov odbor—
Podružnica št. 10 SŽZ irpa za eto 1955 sledeči odbor: duhovni vodja Victor J. Cimperman, predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, — tajnica Sylvia Janša, — 15501 School Ave., UL 1-1843, blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich; nadzornice Jennie Košir, Amalia Novak, Mary Camlah, poročevalka Tončka Repič. Seje vsak drugi torek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave.
CLEVELAND. — Dr. Richard A. Sheppard, 65 let stari oče dr. Samuela Shepparda, ki je že pred dnevi zbolel za pljučnico, je postal slabši. Prepeljali so ga v Cleveland kliniko, ker je postalo njegovo zdravstveno stanje kritično. WASHINGTON. — Visoki ameriški vojaški poveljniki in prominentni republikanski senatorji so včeraj priporočili
blokiranje Rdeče Kitajske, a-ko odpovedo vsa druga sredstva, da bi slednja izpustila zaprte ameriškfe letalce.
Šiba novo maso poje!
BRAZIL, Indiana. — Sodnik Robert F. Stewart je povedal zakoncema, ki sta se mu prišla pritožit, da jih je učitelj naložil njunemu sinku na zadnico, da je prav storil in da ima pravico za to.
Ameriška Domovi ima
« V« ■ I/ I <- % ~v
UEndcraon 1-0628
Cleveland t, Ohio
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week In July
General Manager and Editor: Mary DAevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt teta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri meeece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for t months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
sednik predlog ponovil.
Predsednik se je zavzel za gradnjo novih domov neka-co v istem obsegu kot lani in predlagal povečanje najmanjše urne plače od 75 na $0 centov. Organizirano delavstvo zahteva, naj se najmanjša dovoljena urna plača zviša na $1.25.
Predsednik želi še vedno spremembo in dopolnitev Taft-Hartleyevega zakona, obljubil je tudi predložitev po-rebne zakonodaje za izboljšanje mladinske vzgoje in pred-ožil zvišanje plač članom Kongresa.
V splošnem je program predsednika Eisenhowerja dosti bolj podoben demokratskim programom iz preteklih let cot pa republikanskim.
1 BESEDA IZ NARODA i
% * l,4,^.4»1.4.4.4.+4.-H'+++4"t++,M,+,l,++++,H''l’++,l"W"l’++++++,l’+++++,l’+’l,++
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 8
Wed., Jan. 12, 1955
Kje smo in kam gremo
Predsednik Eisenhower je v svojem poročilu Kongresu o stanju dežele razvil svoje načrte za letošnje leto.
V	pogledu svetovnega miru smo lani precej napredovali. Po dolgih letih trenutno na vsem svetu ni.večje organizirane vojne, čeprav delajo uporniki Angležem precej te žav v Keniji in na Malaki.
Napetost med komunističnim in svobodnim svetom je v zadnjem letu nekoliko popustila. Sovjeti pridigajo vneto mirno sožitje med obema nasprotnima taboroma v svetu. Toda predsednik Eisenhower je mnenja, da Sovjeti niso opustili svojega cilja in da hočejo še vedno podvreči ves svet svoji oblasti. Zato morajo svobodni narodni ohraniti primerno oboroženo moč, ki bo komuniste prepričevala, da ne morejo do cilja s silo. Prav tako se morajo svobodni narodi potruditi, da bodo napravili konec, komunističnemu podtalnemu rovarjenju in da bodo primerno zavarovali človečanske, gospodarske in politične svoboščine, ki jih hoče komunizem uničiti.
Amerika bo v tem pogledu storila svojo dolžnost. Predsednik je dejal, da bodo Združene države tudi v bodoče pomagale zaostalim deželam k gospodarskemu in kulturnemu napredku. V bodoče bo težišče ameriške gospodarske pomoči premaknjeno iz Evrope v bolj potrebno Azijo. Predvidoma bo Amerika potrošila za vojaško in gospodarsko pomoč svetu v prihodnjem letu okoli tri milijarde dolarjev.
Pomagala bo svobodn&m/u svetu tudi s tem, da bo malo bolj odprla svoja vrata tujim izdelkom. Predsednik je v posebni poslanici v ponedeljek zaprosil za posebna pooblastila, ki mu bodo dala pravico znižati uvozno carino na posamezne izdelke in drugo blago.
V	pogledu narodne obrambe je predsednik za ravnotežje in prožno povezavo posameznih vrst orožja. Varnost dežele ne mara zaupati samo enemu orožju. Predlagal je po daljšanje sedanjega načina novačenja vojaštva za dve leti in neke vrste obvezno vojaško službo zvezano s posebnim načrtom za vzdrževanje potrebnih vojaških rezerv. Oborožene sile bodo tekom poldrugega leta, če ne pride do po večanji napetosti v svetu, zmanjšane za nad 400,000 mož.
V	pogledu protikomunistične borbe doma predsednik ni predlagal nobenih novih zakonov, je pa odločen komu nistom stopiti trdo na prste v mejah obstoječih.
Predsednik je mnenja, da vlada v deželi blagostanje in da so se razmere od lani v marsičem zboljšale. Po nje govih besedah so izgledi za bodoče ugodni. Če bomo pametni in se bo naše gospodarstvo razvijalo v dosedanji meri bo dosegla v 10 letih proizvodnja vrednost 500 milijard do larjev.
Predsednikova ocena gospodarskega položaja v deželi je bila preveč rožnata. Pretekli teden je prišlo iz vladnih virov poročilo, da se je število delovnih mest v deželi v enem letu znižalo za okoli en milijon.
Uravnovešenje zveznega proračuna, je še vedno nje gov cilj, je dejal predsednik, toda zaradi velikih stroškov za oborožene sile in zaradi obsežne pomoči zaveznikom ga tekom prihodnjega leta še ne bo mogoče doseči. Na kako znižanje davkov letos ni računati.
Glede podpore farmarjem hoče administracija vstrajati na takozvanem elastičnem podpiranju cen farmarskih pri delkov, ki je bilo lani uzakonjeno.
Za električno silo in izkoriščanje vodnih sil naj se bri gajo v prvi vrsti privatniki in krajevne oblasti, le kjer je to izredno težko, naj priskoči na pomoč zvezna vlada.
Predsednik je poudaril potrebo po novih modernih av tomobilskih četah. Poseben odbor je izdelal načrt, po ka terem naj bi zvezna vlada, posamezne države in krajevne oblasti porabile v prihodnjih 10 letih v ta namen 101 milijardo dolarjev. Za enotno vodstvo javnih del je predlaga predsednik imenovanje posebnega koordinatorja, ki bi skrbel za to, da bi zvezna vlada, države in krajevna oblastva v tem pogledu lepo sodelovala.
Pri delu za splošen blagor državljanov, naj zvezna via da poseže vmes neposredno le tedaj, kadar ni nikogar dru gega, ki bi opravil kako potrebno nalogo, toda tudi teda mora paziti, da ne bodo prizadete pri tem osebne svobodšči-ne posameznih državljanov, je dejal presednik.
Posebno pri srcu mu je zdravje prebivalstva dežele. Da bi posamezne zavarovalne družbe mogle nuditi posameznikom čim bolj ugodna zavarovanja za slučaj bolezni, je predsednik že lani predlagal, naj bi zvezna vlada prevzela odgovornost za nekako pozavarovanje, ki bi zmanjšalo tveganja in odgovornosti zavarovalnih družb. Letos je pred-
Glavni dobitek
Cleveland, O. — Igralci Slovenskega odra nam bodo v nedeljo ob treh popoldne v Slov. Narodnem domu na St. Clairju pokazali veseloigro Glavni dobitek.
Igra ni brez poučnega jedra. '3rikazati hoče, kako denar spremeni življenje starega profesorja in njegove družine, ki je iz preprostega okolja nenadoma zajadrala* v bogato življenje.
Takole je bilo: Stari profesor Brvar je mirno živel s svojo ženo Matildo^ in s sinom Brankom, ki je študiral. Ni ga bilo sram sorodnikov, ki niso bili premožni. Ne kmečkega nerodnega Krištofa, niti sorodnice branjevke Marjete. Tudi krojač Kocjančič z ženo Agato sta mu bila ljuba gosta. Služkinja Ančka je žila ponižno dekle, ki je vdano skrbela za profesorsko družino, žena Matilda je bila skromna, le to jo je jezilo, da je profesor včasih naredil kak požirek slivovke preveč. Kljub tem in onim napakam, je življenje v družini teklo mirno. Edino, kar se je profesorju Brvarju zdelo napak, je bila skrivnost, za katero je vedelo celo mesto, le profesor ne Sin Branko je hodil s hčerko bančnega ravnatelja Babiča, z lepo in dobro Marijo.
Profesorja so sicer te skrivnosti na tihem jezile, toda kljub vsemu je bilo življenje v družini prijetno in lepo. Tudi svet' niki so še viseli po stenah, zakaj profesor Brvar je bil veren in dober človek
Toda . . .
Brvarjeva stara srečka zadene milijon. Bančni ravnatelj Babič mu vesel sporoči novico in življenje v družini se nenadoma obme. Svetniki morajo s sten in na njih mesto pridejo stari grški bogovi. Brvar naroči učitelja za modeme plese, kupuje nove obleke, žena Matilda poskuša biti nekaj posebnega. Toda pre- i
noče ničesar slišati. Ljubezen med Brankom in Marico pa ostane, ker Marica noče bogatega življenja.
Da se zgodba srečno zaključi, pride novo poročilo, da je srečka le prava in da je res zadela milijon. Toda Brvarja nova in nepričakovana sreča ni več spremenila. Mirno, čeprav veselo, sprejme poročilo, da je vendar le milijonar.
Svetniki ostanejo na svojem mestu, služkinja Ančka ostane in stari, preprosti in zvesti prijatelji imajo v bogati hiši isto mesto kakor so ga imeli.
Denar je samo tedaj nekaj vreden, če ga znaša prav rabiti. Če mu ti ukazuješ in ne on tebi. Tak je nauk starega profesorja.
Kakor vidite, bo igra vesela, imela pa bo zdravo jedro. Vsak, ki jo bo videl, bo odšel vesel z nje.
Pridite in pomagajte s tem Ligi, pred katero stoji veliko potreb. Toliko je prosečih rok iz domovine in iz taborišč, da Liga brez iskrene pomoči tistih, ki čutijo do revežev vsaj nekaj usmiljenja, ne more opraviti niti desetine dlea, ki bi ga rada opravila. S tem, da kupiš vstopnico pa boš položil k darovom drugih tudi ti svoj dar in tako pripomogel, da bodo tisti, ki prosijo, dobili vsaj drobtino.
Trpljenje zhanih in neznanih bi moralo v nas buditi vsaj sočutje in vsaj željo, da bi tudi mi, vsaj po skromnih močeh, obrisali nekaj trpljenja tem, ki si sami ne morejo pomagati.
Tvoj obisk Ligine prireditve 16. januarja bo 'to naredil. Ne ostani doma! Pridi, poveseli se za dobro uro in opravi dobro delo, ki pač ne bo težko.
K. M
------O-------
potrudile tudi za pridobitev novih članic, ko nas vedno katera za večno zapustil. Naj vse, ki so nas lani zapustile, počivajo v miru Božjem. Spomnimo se jih v molitvi!
Na letni seji ni bilo veliko sprememb. Odbor je stari razen podpredsednice Louise Zidanic, ki se zaradi bolezni seje ni mogla udeležiti. Na njeno mesto je bila izvoljena sestra Agnes Rus. Eno bi pa lahko bilo po novem, da bi namreč ne zaostajale s plačevanje članarine. Točnost je i epa čednost v vseh ozirih.
Imamo več bolnih članic. Sestre, obiščite jih in jih bodrite, da bodo lažje prenašale dolgoi dneve in noči. Nihče ne ve, kačo je bolniku težko, kdor težke bolezni ni sam skusil.
Jennie Pugely, taj.
Lepo starost je dočakala
GLAVNI DOBITEK
Cleveland, O — Ko sem se na, sv. Treh kraljev dan zglasil pri več je nerodna, da^bi sVji^vše Mrs- Frances Lupšina na 10201
posrečilo. Ravnatelj Babič kot Prince Ave' z namenom> da P^ predujem na zadeto srečko pr<v|rav'na naročnino, je to prav ra-
fesorju Brvarju izplača visok ,da storila- ker i1 llst zel° vsec-znesek. Poroka Marice in Bran- I V niem- Prav'’ zvemo vellko ka je pred vrati. Jasno, milijo- novic iz stare dom°vine kot z narji se morajo ženiti med seboj. vse sirne Amenke. Prijela me
je, da jaz premalo pisem vanj, pa sem ji odgovoril, da preveč tudi ni dobro.
Menila sva se o tem in onem, pa sem jo vprašal, koliko let ima. Povedala mi je, da je prav na ta dan dopolnila 81. leto. Kar začudil sem se. Pri taki starosti res še zelo dobro izgleda Seve da sem ji čestital in ji voščil še dosti let zdravja in zadovoljstva. Zahvalila se mi je in mo poprosila, naj se v Ameriški Domovini zahvalim v njenem imenu vsem za božične kartice.
Vsi znanci in prijatelji, draga Mrs. Lupšina, Vam k rojstnemu dnevu čestitamo in Vam želimoi še mnogo let zdravja in zado-
Vesela igra 16. januarja
v Slov. n. domu na St. Clair Ave. v nedeljo 1955 ob 3 pop. Dar za katoliško Ligo $1.00. Igrajo igralci “Slovenskega odra”
Nerodni profesor Brvar se poskuša vživeti v novo življenje. Hodi igrat tenis, daje nasvete) ženi in nazadnje določijo, da bodo praznovali slovesne, zaroko med Brankom in Marico.
Tudi stari in preprosti Brvar-jevi znanci so povabljeni. Nerodni Krištof, ki kar naprej pripovedujejo, kako je bilo na' Laškem, ko je bila vojska, kako sta z generalom sedela v nekem nastiljnaku in s pipcem komis strgala, pred njima pa je tekla kri kakor v petoku. Tudi branjevka Marjeta je bila povabljena na zaroko in razume se, da tudi Kocjančič in njegova Agata. Sredi velikega veselja pa pride pismo, ki naznanja, da je bila pri srečki napaka, da srečka sploh ni zadela dobitka.
Ravnatelj Babič je ves iz sebe. Potegne hčerko od ženina, naznani profesorju Brvarju, da bo vse potrebno zvedel preko advokata in ves divji odide.
Pr:fesor Brvar ostane sam s svojimi starimi in preprostim! znanci.
Življenje prihaja na stari tir. Svetniki se vrnejo na stara mesta in Brvar postane spet stari in ponižni profesor, ki o denarju
Misel, delo, žrtev!
St. Louis Mo. — Zavednemu Andrejčku, ki je posvetil svoj zanimivi dopis v AD z dne 29. dec 1954. vprašanju slovenske narodno-obrambne organizacije in vsem dragim čitateljem AD, ci žal še ne poznajo podrobnosti vseh dosedanjih obrambnih razmišljanj, dolgujem morda še teh nekaj vrstic.
Najprej opravičilo. Andrej ček je prav uganil: zapisal sem, da se zahvaljujem njemu in vsem rodoljubom, ki “podpirajo” za misel o obrambni zvezi vseh svobodnih demokratičnih Slovencev in ne “ki podirajo,” kot je ponagajal škrat. Sem takoj poslal kratko popravoi, a izgleda da se je pismo izgubilo. Torej, Andrejček in drugi, brez zamere! Tu pa res nisem nič kriv, vsaj tu ne! Sicer pa to še ni tako hudo. V nekem drugem časopisu je nekdo nekoč pod narekovaji citiral nek moj odstavek in pet stavkov zaporedoma zače kjer v originalu ni bilo niti enega “pa.” Se mi zdi, da je hotel dokazati, kako velikodušno sprejema ’“dobre misli’ celo od največjih nerodnežev in jaz sem seveda moral izgledati še bolj neroden, kot že itak sem če je to sploh še mogoče. Pa nekateri zavidajo tistim, “'ki v caj tenge pišejo”!
No, vsa čast Andrejčku in vsem, ki v resnici hočejo narodu dobro! Vsi ti, ki jim je zamise. delno ali v celoti znana, jo v tej ali oni obliki “podpirajo.” Skoraj ni odmeva ki bi se ne zlil v soglasen vzklik z vsemi drugimi iz vseh prekooceanskih držav, kjer biva naša kri: “že zdavnaj bi jo bili morali imeti — obrambno zvezo!” Marsikaj bi bilo drugače, če bi jo bili imeli!
Ker bo zamisel “vžigala” vse resnično zavedne doi zadnjega, takoj ko jo bodo v celoti spoznali in izkristalizirali, je toliko bolj važno, da se vzporedno njenim prodiranjem izkristahzi ra tudi “tak postopek, ki bo da članstvu zraven častnih članskih dolžnosti tudi vso, pravico možnost soodločanja in nadzor stva, ki bo zagotovil, da Sloven ska narodno-obrambna zveza ne bo nikoli postala last te ali one osebe, stranke ali politične “mašine” (“Smrt ali življenje?
I, 7). “Zveza mora boti vsenarodna ne-le v dolžnostih, ampalk tudi v pravicah!” Gre morda za desetletja in nekaj tednov bud nosti nas vseh v začetku lahko prepreči več let nesreč in zlorab 'pozneje.
To je bil nekako vodilni nagib za objavo načrta, toda s poudarkom, da ni in ne namerava pestati pravilnik, ampak skuša
voljstva! Naj Vam Bog povrne, „iluslrirati„ ,e CIM izmed mož. po smrti vsa Vaša dobra dela.
Vam, g: Frank Arnšek, pa čestitam, da imate tako dobro teto. Iskrene pozdrave.
Jakob Resnik.
Podružnica št. 47 SŽZ
Garfield Hts., O. — Vsem članicam podružnice želim srečno novo leto, naj bi ga vse preživele v zdravju in zadovoljstvu.
želela bi, da bi v novem letu hodile vse vneto na seje in se
nosti takega postopka. Pisec veruje, da je narod sam zdrav, če prav tisočkrat poteptan in ogoljufan in upa, da bo “vsak zavedni Slovenec rad postal član in doprinesel svoj delež, če bo prepričan, da se njegov prispe vek ne bo izgubil nekje med potjo, morda v vmesnih pisarnah ali pri mnegih voditeljih in posrednikih, ampak bo v resnici celoti slu|il svojemu namenu— ohranjanju in poživljanju slovenskega narodnega življenja
Le podnaslov jte drug
“Primorski dnevnilk”, ki iz-laja v Trstu, je v novoletni številki sporočil, da je prenehal Diti glasilo Osvobodilne fronte in da bo v bodoče neodvisno glasilo naprednih tržaških Slovencev. — Tej spremembi seveda na vsem Tržaškem ne verjame nihče, list je bil in je o-stal glasilo titovcev.
Novi avtobusi v Gorici Z novim letom je goriške avtobusne proge prevzelo tržaško podjetje ASTAR. Z novimi gospodarji so se pojavili na go-riških ulicah tudi novi avtobusi, ki so po mnenju “Kat. glasa” za Gorico kar nekam preveč luksuzni.
Goriški mestni proračun Na zadnji seji goriškega občinskega sveta so odobrili proračun za letošnje leto. Proračun predvideva eno milijardo 654 milijonov lir stroškov in
(I, F). Kričečih potreb in vzvišenih ciljev je veliko in njihovo celotno hierarhično spoznanje nam je potrebno; le tako bo-3odo mogla svobodno izvoljena obrambna načelništva napraviti primerne obrambne načrte za določena razdobja in v mejah takrat danih možnosti izvesti to, kar bo v obilici potreb iz narod no-obrambnega vidika naj nuj ne j še.
Prav in nujno je, da se v tej zvezi krešejo misli; da bi se le med vedno širšim in vedno bud-nejšim krogqm vseh svobodnih Slovencev! Imeti bi morali čim-več načrtov in potem možnost, da bi skupaj izdelali res kar najboljši pravilnik — zakonik našega narodnega življenja. Toda v izberi in ocenjevanju moramo imeti pred očmi le eno — uspeh naše narodne obrambe. Reakcija v zvezi s prvim objavljenim načrtom je tqrej nujno različna, kakor smo različni ljudje. So optimisti, ki vidijo v njem še nepopolno, a vendar osnovno smer k novi eri naše narodne obrambe, a tudi začetek sloge in demokratizacije na vseh drugih na-
eno milijardo 504 milijone dohodkov. Primanjkljaj 150 milijonov upajo, da bo krila vlada. Spomenik v Pevmi bo ostal Spomenik padlim partizanom v Pevmi je grozil postati povod širokega spora, saj so o njem razpravljali celo v rimskem parlamentu. Monarhisti in istrski begunci so namreč predlagali, naj bi se spomenik podrl. Na zadnji seji goriškega mestnega odbora so Sklenili, naj spomenik ostane^na svojem mestu. K pomirjenju duhov je nemalo pripomogel tehtni in umirjeni govod slovenskega svetnika dr. Birsa.
Trgovska izmenjava z Jugoslavijo
V	lanskem novemibru so uvozili iz Jugoslavije za 54 milijonov vrednosti blaga, povečini les in lesne izdelke, meso, maslo in suho sadje, izvozili pa so iz Italije blaga za 19 milijonov lir, predvsem dele za avtomobile, traktorje, šivalne stroje in zračnice.
Silvestrovanje pri “Rdeči hiši”
V	lepem prijateljskem razpoloženju so praznovali Silves-strov večer obmejni stražniki obeh blokov pri Rdeči hiši. 2e v večernih urah so jugoslovanski stražniki pogostili na svojem bloku italijanske stražnike, nakar so jim ti gostoljubnost vrnili. Številni Goričani so izkoristili dobro razpoloženje obmejnih stražnikov in z njihovim privoljenjem prešli državno mejo in šli silvestrovat k sorodnikom v Solkan, Šempeter in druge bližnje kraje. Tudi več prebivalcev .iz obmejnih krajev Jugoslavije je prišlo ta večer v Gorico k svojim znancem. Z zaključkom silvestrovanja je prenehala tudi ta izredna popustljivost obmejnih organov.
Mi ostanemo
“Demokracija” popisuje položaj tržaških Slovencev takole: “Leta 1954 je bilo za Tržačane in zlasti za Slovence leto razočaranj. Upi v svobodni raz-rodnih področjih. So ljudje, ki voj, ki ga je jamčilo STO Slo-se zavedajo s piscem, da je to vencem in Hrvatom kot enako-eden prvih in zato nujno po- (pravnemu državnemu narodu,
manj kij ivih poskusov, katerega socilj in soproizvod naj bi bil dvojni preokret vsega našega ja-vnopolitičnega d e 1 ol v a nja in stremljenja: moralni in metodični. Ti vedo, da nas vse čaka v tej smeri še ogromno delo v teoriji in praksi. So ljudje, ki so pretirano nezaupni do vsakega novega vzorca, samo žato, ker se ne ujema s starim, njim znanim vzorcem in ne tehtajo, kateri bi bil v resnici boljši za stvar; v tej pretirani konservativnosti je po mnenju slavnega Bacona eden glavnih vzrokov zmot in zablod v družbi. So ljudje, ki nikoli ne prenesejo, da bi kdorkoli karkoli opazil pred njimi in ti lopnejoi po vsem, kar ni iz njihove torbe (v resnici ali dozdevno) in posvet za take ni nič drugega kot monopolizacija tujega zase, a v toliko spremenjeni obliki, da so najbolje zavarovani njih osebni interesi. So ljudje, ki radi zavračajo to ali one v celoti, samo zato, da tako laže izločijo tiste točke, ki ščitijo narod, a ne dajo nobenih predpravic njim. In so ljudje, ki se vkljub rodoljub-ju za vse skupaj ne zmenijo in ti ne morejo razumeti, da je prav tu vzrck, da narod vkljub vsem svojim veličastnim žrtvam doživlja same poraze.
To-le bi rekel: Ko sem nosil slovenskim zidarjem malto ali (Dalje na atrani.l
so bHi pokopani tudi s sodelovanjem jugoslovanske vlade. Nadomestiti se jih je hotelo s statutom o narodnih manjšinah, ki je po treh mesecih še vedno le na papirju. Tako smo postali neznatna narodna manjšina v 47-milijonski državi, kjer skupaj z goriškimi in beneškimi Slovenci ne štejemo niti pol odstotka prebivalstva. Usoda nas je zopet vključila v italijansko državo, da z njo delimo dobro in zlo. Ali tako — ali izselitev! Mi osanemo, ker smo na tej zemlji rojeni in z njo z znojem in krvjo povezani nad tisoč let.”
Zakon za pomoč žrtvam fašizma
Rimski senat-je odobril koncem leta zakon o odškodnini in pomoči žrtvam fašizma. Vključena je škoda, ki jo je kdo utrpel od 1. 1928, ko je fašizem prišel na oblast, pa do njegove zrušitve. Ožjim sorodnikom smrtnih žrtev predvideva zakon znatno pomoč.
Jugoslovani bodo izkoriščali abesinske gozdove
Po poročilu “Demokracije” je bila ustanovljena mesena jugo-slovansko-abesinska družba za izkriščanje velikih abesinskih gozdov. Jugoslavija je poslala v Abesinijo že prvo skupino strokovnjakov in del opreme.
Dr. Joatp Mal:
• •J
Zgodovina slovenskega naroda
Veliki francoski prevrat in slovenske dežele

9. ŠOLSTVO
Rteforme pod Avstrijo
[stanja 1. 1804 s stanjem, kakor smo ga zgoraj orisali za 1. 1792. Leta 1804 je obstajala v Ljub Ijani normaLka (kjer je bil v V takih okolnostih oblasti tu- prvih dveh razredih pouk slo di niso mogle prestrogo ocenje- ven,ski in nemški, v 3. in 4. ra-vati in presojati delovanja veli- zredu ja samo nemški), dalje ke večine učiteljev. Skušale so glavne šole v Kamniku, No-večkrat le s svojim svetom vpli- vem mestu in Idriji ter v vsej vati. Ko je n. pr. leta 1787 na- ljubljanski kresiji, ki je obsega-znanila celjska kresija željo ia nekako današnjo Gorenjsko, ljudi, naj bo učitelj vešč tudi še 16 trivialk orglanja, jih je skušal grašfld I Na vseh teh trivialkah Ijub-gubernij na podlagi dekreta hjanske kresije je bilo 2369 o-dvorne pisarne z dne 11. avgu- trok.' Novomeška kresija (Bosta 1787 odvrniti od te zahteve, lenjska) je imela takrat 20 tri-V posebni tiskani okrožnici vialk, 'skupno s 411 otroki, poskuša ljudstvo prepričati, da stojnska kresija pa 6 trivialk s slaba cerkvena godba zbranost 171 učenci. Razen tega sta bili duha le moti; tudi se šolniki, ki še dve posebni dekliški uršu-so bili hkrati organisti, niso ba- Minski šoli; v Ljubljani(190 u-vili le s cerkveno glasbo, mar- čenk) in v Škofji Loki (126 u-več so se dali uporabljati tudi čenk). Deklice so se učile tudi pri ženitovanjih in gostijah in šivanja in pletenja. — Po šol-so s tem svoj poklic ponižali in skem izvestju za 1. 1805 je radi s svojim nastopanjem kvarno vojne s Francozi od 49 kranj-vplivali na vzgojo mladine. skih šol prenehalo 23.
Naglica in brezobzirnost, s Naval na ljubljansko normal-katero so se izvajale jožefinske ko, ki je bila nekaka priprav-reforme, so izzvale v vseh slo- niča za nadalnje latinske šole, jih mržnjo do vseh cesarjevih je bil tako velik, da so morali novotarij. Ta zbujena nejevo- 1.- 1807 radi pomanjkanja pro-Ija je postala slednjič opasna štora zavrniti 91 učencev. Na tudi mnogim dobrim naredbam. Kranjskem so tedaj našteli o-Vladna samovoljna politika je krog 40 delujočih šol, katere odbila od sebe dva za šolstvo ze- bi moralo obiskovati 5806 za šolo važna činitelja, kot sta bila lo godnih otrok, a jih je hodilo škofijski ordinariat in graščin-Iv šolo le 2866, za 599 več ko ska gosposka. Saj so po smrti prejšnjega leta. V dobrem sta-cesarja Jožefa II. stanovi v svo- nju je bilo 11 šolskih, poslopij., ji prenapeti vnemi, da bi uniči- popraviti bi jih bilo treba tudi li od kraja vse cesarjeve napra- 11, na novo sezidati pa 17. ve, celo zahtevali, da se odpra- Samo nemški pouk se je vrvijo vse šole po kmetih in se šil le v Kočevju. Leta 1808 je premestijo v trge in mesta; skr- bilo na Kranjskem 44 šol, ki bi pa naj zanje država sama. sta vanje bila všolana 7702 o-To so bili torej — razen onih troka, v resnici pa jih je obi-pri podložnikih — zopet novi skovalo šolo 3371. 'Pa tudi dru vzroki, da s šolstvom ni moglo god ni bilo dosti bolje, saj je iti naprej. Včasih so iskali celo v vsej goriški škofiji 1. 1809 ho-narodnostnega stika z ljud- dilo v šolo skupaj samo 974 o-stvom, da bi ga pridobili za trok.
“nemško šolo.” Ko je bilo n. pr. Zato se ne bomo čudili, če je treba 1. 1787 nastaviti okrajne- cesar Franc pri tem tako po-ga šolskega komisarja za čelov-j časnem napredku izgubil potr-ško okrožje, je gubernij poudar- pazljivost. Dne 12. marca 1809 jal, da mora dotičnik znati tudi je grajal, da je navzlic trideset slovenščino, “ki prevladuje pri' letni skrbi osnovno šolstvo ce-večini prebivalstva celovškega |io na Štajerskem in Koroškem
MISEL, DELO ŽRTEV!
(Nadaljevanje ■ a. strani)
prevažal v fabrikah železje, ko sem noč za nočjo prestavljal razne prošnje in prizive za naše od vseh zapuščene begunce v taboriščih Trani, Barletta in Bagnoli, ko sva se ob štirih popoldne tešča in “mrka” vračala s patrom Doberškom z obiskov pri naših umirajočih bolnikih po bolnicah in pri od vseh' pozabljenih trpinih po ječah in srečavala “smehljajoče se” gospode, ki so jo mahali v imenitne restavracije (s čigavim denarjem?), ali ko sem danes po fabriki pisal spomenico za Slovenca, ki ga je krivično tožil pri Amerikancih Slovenec: eno mi je postalo jasno: Kakor mora biti naš prvi vsenarodni cilj o-bramba življenja našega milega, tisočkrat ogoljufanega naroda, ki upravičeno postaja neza-upen, a s tem žal gubi tudi vero vase in možnost novega poleta, tako mora biti vsporedni moralni in metodični javnopolitični preokret prvi predpogoj za uspešno narodno delo v obrambi in za večje uspehe kjerkoli. Če beležimo doslej v svoji narodni obrambi vkljub veličastnim žrtvam poedincev in društev same poraze, moremo in moramo začeti lepšo pot v misli, delu in žrtvi vseh, v sodelovanju in soodločanju vseh, v skrbni obrambni načrtnosti in budnosti vseh, v bratski in demokratični slogi vseh.
“Kaj bi nas moglo še trdneje združiti kot borba za naš narodni obstanek, za naše narodno življenje in kaj more našo izpostavljeno peščico še rešiti smrti, če ne tako združenje vseh svobodnih demokratičnih Slo-
vencev, posameznikov in organizacij, v Slovenski narodnoobrambni zvezi?” (II. del, št. 12.)
Javno poudarjam, kar sem že pisal posameznikom, da nočem zase nobenega mesta v odboru ali načelništvu, želim pa obdržati pravico vsakega člana, da morem po potrebi javno predlagati kako eventuelno izboljšanje ali nastopiti proti eventuelnim nevarnostim zlorab. Rad pa bom z drugimi vred pomagal pri katerem koli Zvezinem delu zastonj, za sladko zavest, da iz teh žrtvic, povezanih s tisočerimi drugimi, klije naše narodno življenje — v varnosti živih obrambnih zidov!
Upam in želim, da pride do u-stanovitve širokega dem. odbora pred koncem februarja in bo ta seznanil cenjene čitatelje z izkristalizirano zamislijo o možnostih, ciljih in delu Obrambne zveze, čie doltlej ne bo nič na vidiku, bom prosil c. uredništvo za periodično objavo sinteze, zamisli v ca. 10 do 15 stolpcih v razdobju enega do dveh mesecev. Če bi bila objava nemogoča, bom prosil za naslove in vam
Otok nageljnov
Mornarji pripovedujejo o Zan-zibaru, da njegovo bližino zaznajo prej z nosom kakor z očmi. Pogostokrat prinaša veter prodirajoče vonjave iz gozdov vedno zelenega začimbnega drevja na Zanzibaru in njegovega manjšega dvojčka Pemba čez 25 milj kiroko morsko ožino vse do obal Tangani-ke na vzhodnoafriški celini. — Iz sadov drevja pridobivajo na-geljčkove klinčke za kuhinjsko začimbo. Od tega živi 250 tisoč prebivalcev sultanata Zanzibar.
Ko je pred kratkim slavil svojo 75-letnico rojstva sultan Zan-zibara, ni bilo na otoku prebivalca, ki se ne bi pri. tem s hvaležnostjo spominjal tudi njegovega deda istega imena Sevy-da, ki je leta 1818 zasadil na o-toku prva drevesa nagelj čkov in s tem postavil temelje sedanji blaginji otoškega prebivalstva.
Svojevrsten slučaj je hotel, da so drevo presadili iz prav tako tropskih Molukov v Tihem oceanu na Zanzibar. V svoji prvotni oddaj eni domovini uspeva drevo le še kot velika redkost in ndonezija,, kateri pripa-vsem razposlal novo brošuro, ka- l(jaj.Cl Moluki, je medtem najbolj-
kor hitro prihranim dovoli de- §i odjemalec zanzibarskih klinč,
“Vincent Jones,” pa tudi to, da bi se rada poročila s prijateljico Joanne Lee. Tako je prišlo do stvari ogrožata od časa do ča-lpoj-^g p0 končanih cerkvenih sa bratsko vzajemnost domačih I obredih so novoporočenca na negroidov z arabskimi in indij- I stopnišču cerkve fotografirali, s cimi podložniki sultanata: ko j ka^of je t0 povsod navada. Fo-. ebanje cen za klinčke in olje U0graf je jjj na(j SVojimi posnet-ter kuga, ki od časa do časa na- tako navdušen, da je napra-Dada drevje.	vji
Proti kolebanju cen, ki so se | vil
nekaj povečav in jih razsta-v izložbi. Tudi v Angliji od leta 1950 dalje gibale med | mlada dekleta z veliko radoved-
$110.00 do $120-.00 za 100 kilogramov pridelka, so ustanovili na Zanzibaru obrambni kartel v lobliki izravnanega sklada — po dobno kakor na primer pri za-
gram pridelka posebne premije. Na ta način se nadejajo, dal
kor hitro prihranim dovolj nar j a za tisk.
Kogar zanima prva provizorična Akademikova obrambna zamisel, jo bo laže in bolj razumel, če bo prečital zraven obeh delov “Smrt ali življenje?” še članek “Kulturna organizacija Slovencev',” (katerega ponatis in popularizacijo je predlagal g. Zdravko Novak) v Ak. 1, 3 in načelno vzgojni članek “Kdo je moj bližnji?”, katerega ponatis v Zborniku. Svob. Slovenije in Mohorjevem koledarju za dru-
okrožja.”
Iz poročilo o uspehih v šolskem letu 1792 posnamemo, da je radi pomanjkanja vzdrževalnih sredstev prenehala cela vrsta osnovnih šol. Tiste pa, ki so še obstale, so imele komaj po 10 do 30 učencev. Tako je med drugim bil takrat Bled že dve leti brez šole, na Breznici je pa učil učitelj Janez Prešeren 12 dečkov in 4 deklice;
v tako slabem stanju, da obiskuje šole komaj tretjina otrok. Cesar očita, da oblastva, patro-ni, dominiji in duhovščina niso storili svoje dolžnosti, da bi poučili ljudstvo o potrebi in koristnosti šol.
Cesarju se pač niti sanjalo ni, kako težko je bilo, spraviti šolo v kakem kraju na pravi tir. V Kranjski gori n. pr. so imeli okrog leta 1806 učitelja, ki je
sploh je imela ljubljanska kre- obenem tudi gostilničar. Naro-sija (Gorenjska) razen 1 nor-j čili so mu, naj bi vsaj v poslo-malke in 1 glavne šole le 13 o-lpju, kjer je bila šola, ne točil snovnih šol (takozvanih trivi- opojnih pijač. Toda bilo je vse alk), 9 jih je pa zaspalo. K|zastonj, učitelj-oštir se ni dal
spraviti ob svoj dobiček. Slično I je bilo na Vačah, kjer si je pre-[bivalstvo želelo šole; toda v cerkveni hiši, kjer bi mogli šolo nastaniti, je imel mežnar gostil-
kov in nageljevega olja, iz tega namreč v Vzhodni Aziji proizvajajo zelo zahtevani parfum. Z njim Indonezijci in Ma-lajei parfumirajo svoje cigarete. Pripovedujejo celo, da so drevo na skrivaj “odpeljali” z Molukov, podobno kakor so nekdaj do smrti izmučeni pustolovci kljub naj strožji prepovedi prepeljali direvo gumijevca iz Brazilije na Malajo. Tudi Brazilija uvaža danes gumo z Malaje.
Leta 1890 so Angleži prepustili otok Helgoland Nemcem, zato pa v zamenjavo prejeli Zanzibar. Od tega časa dalje je svet malo zvedel o otoku in njegovih prebivalcih. Britan ska uprava je prinesla deželi u-rejene razmere, mir in blaginjo. Mali Zanzibar krije danes 80% svetovne potrebe na nagelj enih klničkih. Drugi izvozni predmet otoka je kobra.
Letošnjo letino nageljčkovih kličkov cenijo na 20,000 ton. — Prinesla bo okrog 15 milijonov dolarjev dohodka, kar praktično pomeni popolno izravnavo celotnega uvoza živeža, oblek in ostalih potrebščin. Samo dve
j lodnoafriških pridelovalcih ka- dolgo, kaa. V dobrih letinah in viso- 26-letni Vincent, ki zdaj sta-kih cenah plačujejo lastniki na- nuje s svojo mlado ženo v sadov določeni del prodajne ce- 0premijeni sobi v mestu Cath-ne v sklad, iz katerega v mršavih |f,ord v Kentu, zavrača z ogorče-etih izravnavajo izgube.	njem vsako misel o nameravani
Leta 1946 je kuga uničila kar prevari. “On” je mož in kot mož nenadoma nad 70,000 dreves. Od ima polno pravico, da se poroči, tega časa dalje dobavljajo obla- Na vprašanje, zakaj ni oblastem sadilcem brezplačno mlada prijavil spremembe svojega ime-drevesca in jim v prvem letu na in spola, pa ne ve odgovoriti, zorenja plačujejo za vsak kilo-
Kovinarski teden
Mestni odbor sindikata kovi-bodo ohranili število dreves na|narjev, delavcev zaposlenih v
kovinski industriji, je priredil pretekli mesec v Ljubljani poseben kovinarski teden, ki je bil otvorjen s slavnostno akademijo v dvorani nekdanje Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Dvorana je zastonj čakala na goste — ostala je prazna. — Kovinarji so bili nekdaj med najbolj zavednimi strokovničarji. Če se sedaj prireditev, ki jih pripre j a njihova strokovna organizacija, udeležujejo v takem številu, je znamenje, da te organi-
sedanji višini, saj pomeni sad mir in blaginjo za vse. Dokler | bo veter prinašal vonjavo začimbnega gozdovja preko morja, bo Zanzibar srečen otok.
Na žalost je takih srečnih o-tokov danes tako malo na tem svetu, in vendar za srečo ni tre-3a drugega kot mir in kruh. --------------o-------
Ženin je bil ženska
TA VLAK NI ZA IGRANJE — Vlak na sliki ni za igro, uporabljajo ga v atomski tovarni blizu Richlanda, Wash., za prevoz močno radioaktivne snovi od enega kemičnega aparata do drugega.
go leto je priporočil č. p. B. Aru brožič. — Pozdrav Andrejčku in vsem čitateljem!
S tem vprašanjem, ki naj bo eno. prvih narodnih vprašanj vsakega zavednega posameznika in društva, se začasno pošlo vim od vas, slovenske sestre in bratje, in vam želim, v tem po gledu in v vseh drugih, zdravo, uspehov polno novo leto.
Edi
tem je treba prišteti še 4 dekliške šole, kar je kljub temu veliko nazadovanje nasproti 1.
1788. k.o je imela Gorenjska z Ljubljano vred 21 šol.
V novomeški kresiji je 1. 1792jnic0. bilo 12 trivialk ind ve zasilni Bilo pa je po deželi tudi ne-šoli, kjer sta poučevala tamošnjal kaj dobrih šol. Med temi je duhovnika sama. Hodilo je todlsvoj stari sloves'ohranila šola v v šolo vsega skup 378 dečkov j Ribnici, kamor je 1810 kopanj-in 68 deklic.	Na vsem Kra-|ski župnik Jožef Prešeren po-
njskem je bilo v poletnem teča-|siai svojega nečaka, ' mladega ju 1792 skupaj 42 šol (v zim-Jprešema. Ribniško šolo je ta skem 37; 1. 1791 pa 59). V te krat vodil dekan Bonaventura šole bi moralo hoditi 4954 otrok, Humi, ki ga tudi poznejša vla-a je v resnici obiskovalo šolo lejdnj! poročila vedno omenjajo 1690 dečkov in 661 deklic. Odl^ot Zelo zaslužnega podpornika dečkov pa jih je bilo samo nab0p
Ijubljanski normalki 423. J Kljub viharjem francoskih Iz 1. 1799 imamo sporočilo, lvojn je avstrijska vlada vsee-da je tržaški magistrat osnoval j no posvečala nekaj njihovi no-v mestu dve nemški in dve la-|tranji uredbi. Pri tej reorgani-ški ljudski šoli in vlada trdi, dajpraciji 1804 je impl odločilno te šole popolnoma zadoščajo* ‘s J besedo naš gorenjski rojak Jo-svojimi enakomerno izšolanimi jef špendov, iz Mošenj doma. laškimi in slovenskimi učenci”.
:fg..
Da se je stanje šolstva tudi na Kranjskem kljub francoskim vojnam polagoma le zboljševa-
lo, nam dokazuje primerjava
(Dalje prihodnjič.)
-------o------
— Vremensko službo je v Združenih državah organiziral Oddelek za poljedelstvo 1. 1891.
nostjo rada občudujejo slike no-voporočencev in tako so pošta-rice spoznale čuden par. Od tega trenutka dalje pa do policijske prijave seveda ni trajalo
SPOR V TEMPLJIH — Med oženjenimi in neoženjenimi budistovskimi menihi, v prestolnici Koreje Seulu je prišlo do hudega- spora. Neoženjeni menihi zahtevajo, / da njihovi oženjeni tovariši zapuste tempelje ali žene. V ta namen so uprizorili nedavno demonstracije, pri čemer so se spopadli celo s policijo.	^
župnik Donald Clerck
Bromey je vzel pod pazduho | zacijeJ ne mar-a^ker pačninTi-svojo matično knjigo, se usedel hovai ampak organ komunisti_
v vlak, se odpeljal v London in £ne stranke, naravnost na notranje ministrstvo. Tam je zaprosil za razgovor z načelnikom za zakonske zveze in temu tudi zaupal, da je zvedel, da je pred mescem poročil žensko z žensko.
Notranje ministrstvo je zaukazalo policiji, naj čim prej uvedel preiskavo. Komaj dobri dve uri potem, ko je župnik prijavil ta čudni dogodek, sta Mr.
Miss Jones stala pred policij' skim nadzornikom svojega pri stojnega okrožja. “On” je izjavil, da je iže 18 mesecev resnični mož. Ona je v zadregi in z rdečico na licih pritrdila. Med tem pa je policija dognala, da med dokumenti ne obstoja ime:
“Vincent Eric Kenneth Jones," pač pa z enakimi rojstnimi podatki in od istih staršev neka Violet Ellen Katherine Jones.
Kaj se je zgodilo? Pred dobrim letom sta bili zaposleni dve mladi deklici v telefonski centrali poštne uprave v Bromley. Bili sta to gospodični Violet Jones in Joanne Lee. Ostale ženske nameščenke so opazi le, da se obe dekleti dobro razumeta, ker nista samo skupaj sedeli med delovnimi urami, pač pa tudi v času obedov v kantini. Zvečer sta redno skupno zapuščali poštno poslopje in pogostokrat sta tudi skupno obiskovali kinematografe. Nekega dne se je Violet predstavila svojemu predstojniku s prošnjo, da je v zdravniški negi in da bi zato morala dvakrat tedensko kasneje prihajati v službo.
Tudi v Angliji ni nič posebnega, da nosijo mlada dekleta hlače. Zato se ni tudi nikomur zdelo nič čudnega, da je Violet pričela nositi prirezane lase in moške hlače.
Čez nekaj tednov je Violet spet obiskala svejega predstojnika in mu zaupala, da je spremenila spol in ima zato pravico na plačo, ki jo prejemajo moški I poštni uslužbenci. Zahtevi poštne uprave, da svojo trditev podkrepi z zdravniškim spričevalom, pa se ni odzvala, in zato so tudi njeno prošnjo cdložili. Ker ji niso hoteli povišati plače' je službo zapustila in nobena izmed njenih nekdanjih tovarišic je ni več videla. *
Nadaljne policijske poizvedbe so ugotovile, da je Violet obiskala krajevnega župnika in mu zaupala, da je z operacijo
Ženske dobijo delo
Ženska
za Čiščenje, ki živi v bližini, za 3 noči v tednu od 1:30 zj. do 6 zj. v gostilni. Vprašajte na 660 E. 152 St. .	(9)
mah osieši
Hiši naprodaj
Na E. 72 St., južno od St. Clair Ave., je naprodaj dvodru-žinska hiša (5-5) za $10,500.
Na E. 74 St., južno od St. Clair Ave., je naprodaj hiša s trgovskimi prostori in 5 sobami zdolaj, 3 sobami zgoraj ter s 7 garažami in dvem prostoroma poleg njih. Ugodna priložnost!
J. J. Hrovat Realty
KE 1-6576
(jan. 12, 14)
Hiša naprodaj
V Euclidu v bližini E. 200. ceste in Lake Shore Blvd. je naprodaj 4-sobni bungalow s plinskim ogrevom. Cena $17,-900. Prodaja lastnik sam. — Kličite KE 1-1742 po 5. uri.
(8)
NAPRODAJ
na East 173. cesti blizu avtobusne postaje, 6-sobna enodružinska hiša, nanovo urejena, polno podkletena, nova plinska kurjava, garaža in dovoz. Cena je samo $12,500.
ZAMENJAVA MOŽNA.
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030
(10)
Pohištvo naprodaj
Pohištvo, kakor novo, za vse sobe, stanovanjsko, spalnico in kuhinjo, posamezno ali vse skupaj, Electrolux pralnik in drugo. Vprašajte po 4. uri na 1157 Norwood Ud., zdolej, zadaj.	(11)
spremenila spol in si nadela ime
Pohištvo naprodaj
Za stanovanjsko sobo in spalnicco v zelo dobrem stanju. Kličite RE 1-9523 po 4. uri.	(8)
Sobe se odda
Stanovanje 5 sob bo na razpolago 15. jan. na Carl Ave.. za 2 ali 3 zanesljive odrasle ljudi. Za pojasnila kličite EN-1-0472.
Sax Rohmari
SKRIVNOST DR. HI MANČUJA
Potem je mrak vse zagrnil t in medtem ko so bili naši prijatelji daleč za nami, smo mi hiteli čimdalje globlje v meglo — in brzeli proti morju, kar sem pa šele kasneje ugotovil.
Divje smo pluli dalje, le dalje, čez naraščajoče sipine. Enkrat se je nenadoma pred nami pojavila vejika črna gmota. Visoko nad nami so sijale luči, zvonci so zvonili, nerazumljivi kriki so preletavali meglo. Naša barka se je nevarno nagibala in šla s kljunom zdaj gor zdaj dol, a se srečno izognila vodnim brazdam prekomornika, ki bi bil skoraj lahko končal našo pot. Bilo je to tako potovanje, kakor sem ga že nekoč prej opravil ob zasledovanju voditelja rumene nevarnosti; toda to je bilo mnogo bolj strašno, zakaj zdaj smo bili dodobra v Fu-Mančujevi oblasti.
Neki glas mi je začel momljati v uho. Obrnil sem svoje obvezano lice; nadzornik Weymouth je v temi dvignil svoje roke in delno odstranil zavezo z ust.
“S temi vrvmi se trudim že, odkar smo zapustili tiste zama-
V blag spomin
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
JOHANNE VIDERVOL
ki je za vedno zatisnila svoje trudne oči dne 12. januarja 1944
Bog odvzel nam soprogo in mater, enajst let poteklo je od tedaj, pa mi Te nismo pozabili, v srcih živi blag spomin.'
Toda v sredini našega srca Tvoj spomin živi ljubeč, počivaj v miru, blaga duša, in večna luč Ti sveti naj.
Žalujoči ostali:
ANTON VIDERVOL, soprog ANTHONY, FRANK, JAMES, sinovi ALICE HORSFALL, MAE BARAGA, PAULINE STEFFNER, in TERRY HOČEVAR, hčere
Cleveland, O., 12. jan. 1965.
Za zavarovalnino
proti
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
JOHN ROŽANCE
15604 Waterloo Rd. KE-1-6681
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
zane kleti,” je šepetal. “Moji narti so vsi narezani, toda ko pridem do noža in si osvobodim členke . .
Smith ga je s svojimi zvezanimi nogami brcnil. Detektiv je porinil obvezo spet na prejšnje mesto in si roke spravil za hrbet. Dr. Fu-Manču, ki je nosil težko suknjo in je bil gologlav, je prihajal od zad. Držal je Karamaneho za zapestje in jo vlekel za seboj. Sedel je na blazine blizu nas in potisnil dekle poleg sebe. Zdaj sem lahko videl njeno obličje — in izraz njenih lepih oči je bil tak, da sem se začel kar zvijati.
Fut-Manču nas je opazoval, kažoč v motni svetlobi svoje zobe, ki sem jih jel razločevati, zakaj oči so se že bile privadile temotne svetlobe.
“Dr. Petrie,” je povzel besedo, “vi boste moj častni gost v mojem domu na Kitajskem. Pomagali mi boste, da prekucneva vso kemijo. Mr. Smith, bojim se, da veste več o mojih načrtih, kakor sem si to o vas usodil misliti, in zelo rad bi vedel, če imate kakega zaupnika. Kjer vam odpove vaš spomin in bi se moje pile in žični jopiči izkazali za neučinkovite, vam bo lahko spomin nadzornika Weymoutha pomagal.”
Okrenil se je k dekletu na tleh — ki se je s pomilujočim izrazom ostudne groze umaknila od njega. *
“V rokah, doktor,” je nada-lijeval, “držim iglo, ki je polna redke kulture. To je člen med bacili in glivicami. Kolikor sem opazil, ste pokazali neprimerno zanimanja za Karama-nehine čare, za milino njenega kretanja in za iskrenje njenih oči. Nikdar ne morete posvetiti vsega svojega razuma tistim študijam, katere sem vam namenil, dokler vašo zbranost motijo takele privlačnosti. Le dotik s to ostro konico, pa bo smejoča se Karamaneh postala vreščeča, blazna, popačena baba »
• • •
Karamaneh, ki je bila zaradi preslanih muk izčrpana, se je z ihtečim vzkrikom zgrudila na tla— in mirno obležala. Meni je uspelo, da sem napol sedel, medtem ko se je Smith zavalil na stran ter sta detektiv in Kitajec skupno telebnila na tla.
Weymouth je s svojo veliko desnico držal doktorjev rumeni vrat, z levico pa je oklepal Ki-tajčevo desnico, ki je držala i-glo.
Zdaj sem mogel pogledati vz-dol| male ladje in, kolikor se je V megli dalo videti, sem spoznal, da je bila le še ena oseba na krovu — na pol oblečeni rjavi moški, ki jo je krmaril in ki nas je bil prenašal skozi kleti. Mrak se je zgostil in naš čisto zagrnil. Brenčanje motorja — sikajoče dihanje o-beh borečih se mož in šumenje vodnih brazd za nami so bili glasovi, ki so kalili tišino.
Polagoma in z nekako kačjo spretnostjo, ki jo je bilo groza opazovati, je Fu-Manču uničil prednost, ki jo je imel Weymouth. Njegovi kremipljasti prsti so se trdno oklepali Wey-mouthovega vratu, desna roka s pogubonosno iglo pa je potiskala navzdol levico nasprotnika. Sprva je bil on spodaj, toda zdaj je bil že na pol zgoraj. Zares, njegova telesna vztrajnost je morala biti neznansko velika. Sapa mu je kar piskala iz nosnic, a Weymouth je začel pešati.
Poslednji je zdajci spremenil svoj način borbe. Z nadčlove-
škim naporom vseh moči, h kateremu ga je po mojem mnenju spodbudila bližajoča se i-gla, je dvignil Fu-Mančuja — za vrat in leht — in ga hotel po strani podreti.
Kitajčev prijem pa ni popustil in oba ‘sta se kot zvijajoča se gmota zvrnila na preprogo. Baš tedaj pa se je barka zelo dvignila na krmo in vzkrik groze, ki se mi je ob tem izvil, se mi je v obvezi zadušil. Zakaj ko se je Fu-Manču hotel izmotati, je zgubil ravnotežje — padel vznak — in objemajoč Weymoutha je zdrčal v reko! Megla ju je pogoltnila.
So trenutki, o katerih se nihče ne more domisliti duševnih vtiskov, trenutki, ki so tako strašni, da si, hvala Bogu, naš spomin prav nič ne zapomni občutkov, ki so jih povzročili. To je bil tak trenutek. V glavi se mi je zmešalo. Imel sem nejasen vtis, da se je Burmanec spredaj ozrl nazaj. Tedaj se je smer barke spremenila.
Koliko časa je poteklo od žalostnega konca orjaške borbe pa do časa, ko je nenadoma pred nami vzrasel črn visok zid, tega ne morem reči.
S silovitim sunkom smo nasedli. Sledil je močan tresk in dobro še pomnim, da sem videl, kako je rjavi mož skočil ven v meglo — in to je bilo zadnje, kar sem o njem videl.
Voda je jela teči na palubo.
V polni zavesti bližajoče se nevarnosti sem se pričel boriti z vrvmi, ki so me vezale; toda nisem imel v nartih moči ubogega Weymoutha in tako sem se sprijaznil z grozno in bližajočo se možnostjo, da utonem v razdalji šest čevljev od brega.
Zraven mene se je vil in napenjal Nayland Smith. Mislim, da je bila njegova namera, da bi se ..dotaknil Karamanehe in jo obudil. Kar njemu ni uspelo, je napravila naraščajoča voda. Tiha molitev zahvale mi je prisl iz dttd duše, ko sem zapazil, da se je zganila — ko sem videl, da je dvignila roke h glavi — in videl njene velike prestrašene oči, ki so od groze sijale skozi megleno kopreno.
Weymouthov dom
Zapustili, smo razbito barko le nekaj trenutkov prej, ko se je krma. pogreznila v reko. Kje se je nahajala blatna nasipina, na kateri smo se znašli, se nam ni niti sanjalo. Toda slednjič je vsaj bila su^a zemlja — in bili smo osvobojeni dr. Fu-Mančuja. Smith je pogledal proti reki.
“Moj Bog!” je stokal. “Moj Bog!” '	<
Mislil je kakor jaz na Weymoutha.
Ko nas je našla uro pozneje policijska ' barka na ’ blatnih sipinah niže Greenwicha in so nam povedali, da so strupene kleti zahtevale žrtev osmih mož, smo tudi culi novice o našem hrabrem tovarišu.
“Tam zadaj v megli, sir,” je poročal nadzornik Ryman, ki je poveljeval s slabo obvladanim glasom, “tam je bilo čuti neko pošastno tuljenje in izbru-
he krohota, o katerih se mi bo sanjalo skozi mesece . . ..” Karamaneh, ki se je privila k meni kako preplašeno dete, se je tresla; in tedaj sem vedel, da je igla storila svoje delo vzlic Weymoulthovi orjaški modi. Smith je slišno požiral.
“Prosim Boga, naj reka obdrži tega rumenega hudiča,” je dejal. “Eno leto svojega življenje bi daroval, da bi videl viseti njegovo podganje telo na koncu kaveljna na sidru!”
Bili smo tiha in žalostna družba, ko nas je barka tisto noč nosila skozi meglo domov. Zdelo se nam je skoraj tako, ko da smo zapustili vrlega druga, ko smo odrinili od kraja — ali vsaj bližine kraja — kjer je Weymouth končal v junaškem bo-
ju. Naša nemoč je bila klavrna in četudi bi bila noč jasna ko kristal, dvomim, da bi bili mogli ravnati drugače in prevzelo me je, da je ta smrdeča tema še naš nov sovražnik, ki nas je tiral nazaj v strahopetno zatočišče. Toda tiste čase je toliko raznih dogodkov poseglo v naše življenje, da smo kmalu nekoliko pozabila na žalostni primer in obrnili svojo skrb drugam. Morali smo misliti na Karameneho in njenega brata. Imeli smo kratek posvet, v katerem je bilo sklenjeno, da morata za zdaj stanovati v kakem hotelu.
“Pobrigal se bom,” mi je Smith zašepetal, zakaj dekle naju je gledalo, “da bo tisto mesto noč in dan zastraženo.”
“Ti vendar ne meniš . . .” “Petrie! Ne morem in ne smem misliti, da je Fu-Manču mrtev, dokler ga s svojimi o-čmi nisem videl mrtvega!” Kakor je bilo dogovorjeno, smo odvedli lepo orientalko in njenega brata stran od razkošnega bivališča v umazanem o-

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628


r. I >• i.
SKALA? — Na prvi pogled bi izgledalo, kot da hoče dečko zlesti na skalo, v resnici pa je to le spodnji konec debla enega izmed ogromnih dreves, ki rasto v državi Washington. Nekatera izmed teh dreves so bila že precej velika, ko je Viljem Osvojitelj l. 1066 osvojil Anglijo. Tri in pol leta starega Jay Daw opazuje njegov oče.
k viru.
Nočem se ustavljati pri zadnjih prizorih v strupenih kleteh, da me ne bi dolžili, da kopičim grozo zaradi groze. Gasilci, ki so bili proti okužbi primerno zaščiteni, so znosili ven telesa žrtev, id so bila ogrnjena v žive mrliške odeje . . .
Delniška seja
Rodna letna delniška seja
KORPORACIJE SLOVENSKEGA DOMA
na 15810 HOLMES AVE.
se vrši
dne 30. januarja 1955 ob 1:30 popoldne
To obvesjtilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznim delničarjem.
Za direktorij,
FRANK ŽNIDAR, tajnik.
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmoro 1-5890
15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-1235
Use Our Lay-a-Way Plan
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH, Prop.
IVonhoe 1-8288	16305 Waterloo Road
STORE HOURS: Monday. Thursday. Friday—9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon
I-*}
fir

NOVA ZNAMKA — Združene države b odo dale 23. feb. v promet posebno znamko v počastitev 50-letnice obstoja Rotary International. Znamka bo modre barve s podobo, kot jo kaže slika.
Naznanilo in Zahvala
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical k sebi našega ljubljenega soproga, očeta, sina in brata	^	__
Joseph Cešek
ki je po 5-mesečni bolezni mirno v Gospodu zaspal dne 22. novembra 1954.
Blagi pokojni soprog, oče, sin in brat je bil rojen v Clevelandu in ob času prerane smrti star 45 let. ,
Prav iz srca se zahvaljujemo č. g. Msgr. Omanu za ganljive cerkvene obrede in za tolažilni govor v cerkvi.
Hvala č. g. Father Slapšaku in Father Baragi za asistenco pri pogrebni sv. maši.
Našo globoko zahvalo naj prejmejo vsi, ki so daroyali za sv. maše. Enako hvala vsem, ki so položili toliko krasnih vencev ob krsti.
Hvala vsem, ki so blagega pokojnega kropili, nas tolažili, njega izročali Bogu, in nam veliko dobrega storili.
Hvala materi pokojnega, Mrs. Gertrude Češek, za veliko pomoč in tolažbo, dasi je sama potrebovala tolažbe.
Hvala vsem, ki so ga spremili do groba. Hvala prijateljem pokojnega, ki so sedem dni hodili v cerkev molit sv. rožni v^nec.
Hvala vsem, ki so dali avtomobile na razpolago in tako pripomogli, da se je toliko ljudi udeležilo pogreba. Hvala nosilcem krste.
Hvala L Zormanu za zapete žalostinke,
Hvala L. Ferfolia pog. zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in za vso poslugo.
Ti, ljubljeni soprog, dobri oče edine hčere, kako je sedaj pusto in prazno, odkar so Te odnesli na božjo njivo. Kako vsi žalujemo za Teboj. Ali vsa žalost in solze Te k življenju več ne zbude. Počivaj mirno v zemljici, na svidenje nad zvezdami. Spominjamo se Te v molitvi. Ti pa prosj za nas, da kadar poteče naše življenje se zopet združimo.
Žalujoči ostali:
MARY ČEŠEK, soproga GERTRUDE, hči GERTRUDE ČEŠEK, mati JOHN in ANTON, brata
MARY, ROSE por. MIRTIČ, FRANCES por. ZADNIK, GERTRUDE por. MANAGE, MILDRED por. WAGNER in JULIA por. ANDERSON, sestre
Cleveland, Ohio, 12. januarja 1955.