Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. po*t. • II Gruppo Cena: Posamezna štev. L 30 Naročnina : Mesečno L 130 Za inozemstvo : Mesečno L 210 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Uredništvo in uprava: G o r-*c a , Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Leto VIII. - Štev. 50 Gorica - 13. decembra 1956 - Trst izhaja vsak četrtek Komunizem je Komunizem umira hudičeva iznajdba Komunizem je brezbožen, prot-verski, protikrščanski, nemoralen, protinaroden in protičloveški. I\'e le da taji Boga in božje bivanje, marveč preganja in uničuje vse, kar je božjega, verskega, krščanskega. Požiga in podira cerkve, zapira duhovnike, plaši vernike, ukinja verske organizacije, verske časopise, ovira in mrtviči versko življenje, nasilno preprečuje cerkvene poroke, krščevanje otrok, krade duhovnikom spoštovanje, mladini vero in jo odvrača od Boga. Komunizem je filozofska zmota, ker išče resnico in blagor izven Bbga, brez Boga in proti Bogu. Komunizem je nevarna moralna prevara, ker uveljavlja svoje proti-krščanske nazore. S tem, da taji Boga, oropa ljudi najvišjega temelja vseh vrednot in zadnje človeške odgovornosti. Med komunisti torej ni prave morale, tam so starši v strahu pred podivjanimi otroki, vzgojitelji pred učenci in oblastniki med seboj. Ni prave poštenosti ne medsebojnega zaupanja ne zaželene dobrote in ljubezni. Zakoni niso blagoslovljeni, zakonska trdnost in zvestoba je od danes do jutri. Komunizem je kulturni anarhizem, ker ne priznava nobenih pravih vrednot, daje prednost materiji pred duhom, ki ga ne priznava, poji telesnost bolj kot pa pravo srčno omiko. Njegova kultura no bolj e in ne plemeniti ljudi, ampak vodi v neko zoprno trdoto in surovost. Komunizem je kulturni in socialni anarhizem, ker prevrača vse na glavo,, ruši obstoječi red, vzbuja revolucije; krvave upore, nasilje, povsod intrigira in slepari, obljubi ju lepo in prinaša hudo. Vero proglaša za opij, za nsna-valno sredstvo in za nekaj izmišljenega. Prav zaradi tega, ker je veri tako silno sovražen in samemu Bogu nasproten, je komunizem največja in najnevarnejša zmota naše dobe. Brez Boga človeštvo ne bo našlo sreče, ampak kvečiemu pogubo. Brez Boga so vsi socialni poizkusi zaman, vse rešitve brezuspešne in jalove. Bog je kakor sonce, ki obuja življenje, daje toploto, svetlobo, vedrost. Bog je človeku in vsemu človeštvu neobhodno potreben. Ni sreče izven Boga ne brez Boga. Naša sreča je On, ki ga pa komunizem ne mara. Z,aradi lega Bog in komunizem ne gresta skupaj. Prav tako ne gresta skupaj komunizem in krščanstvo, ne komunizem in zdrava pamet. Komunizem je hudičeva iznajdba, s katero bi Lucifer rad obrnil ljudi od Bona, jih podvrgel sebi in uničil za vedno. Komunizem je protinaroden. ker narode odpravlja in uničuje. In je protičloveški, ker d človeku ne gleda duhovne osebe, ustvarjene po božji podobi in sličnosti, temveč smatra človeka le za višje razvito žival ali dragocen delavni material ali pa celo za lepo oblikovano snov. Človeku jemlje in brani pravo svobodo, dostojanstvo in ga ponižuje pod človeško raven, zaradi tega je protičloveški. V svojih obljubah je sladak in meden, v praksi in metodah pa krvoločen, nasilen in mesarski. Madžarska priča najbolj! Zahodni časnikarji, ki so bili med uporom na Madžarskem, so se vrnili domov s. prepričanjem, da komunizem umira. Umira ideja, ki je nekaj časa združevala sovjetski blok. in se pripravljala na zmagovit pohod po vsem svetu. To idejo so pokopali madžarski in poljski delavci, vero vanjo so zgubili vsi tisti narodi in ljudje, ki jih je deset let tlačila, namesto da bi jih »odrešila«. Mnogo znakov govori, da zgubljajo vero vanjo tudi mnogi sovjetski intelektualci ter študentje. Komunizem umira, ostal je le sovjetski imperij z ogromno vojaško silo. In ta je še nevaren' 'za svetovni mir in za svobodo narodov. e Nov val terorja na Madžarskem Komunizem kot ideja je izdihnil na Madžarskem. Njegov zadnji predstavnik je Kadar, ki ga je ljudstvo zavrglo kot izdajalca, kakor hitro je postal lutka sovjetske solda-teske. ki se je opirala na njegov poziv, da je lahko pobijala Madžare. Prejšnji teden je imel opravka z budimpeštanskimi ženami, ki so kljub sovjetskim in Kadarjevim puškam počastile spomin borcev, padlih v vstaji. Kadar je v celi Budimpešti s težavo zbral 200 ljudi, ki so šli zanj demonstfirat v zaščiti policijskih in vojaških bajonetov". Proti njim se je v hipu vrglo več- i 'Vn; delavcev, na katere st kadarjevri in Sovjeti streljali. Ksdar je vr" tednov zavlačeval razgovore z de’av-skimi sveti, da hi organiziral svr jo policije iz pristašev bivše tajne komunistične policije, katerih se ljudje zdaj ogibljejo kot gobavcev. Dobil je tudi nekaj kriminalcev in s temi ljudmi je začel aretirati voditelje delavskih svetov in njihovih sindikatov. Ti so zahtevali izpustitev zaprtih tovarišev in mu izročili ultimat. Kadar jih je nahrulil in jim zagrozil, da bo dal vse postre-ljati. Delavci so seveda proglasili splošno stavko, Kadar pa je odgovoril z zasedbo prostorov delavskih svetov, z njihovim razpustom in z razglasitvijo prekega soda po vsej državi. Na Madžarsko prihaja novo sovjetsko vojaštvo mesee dni potem, ko so strli oboroženi upor. Nasprotnik je mrtev, a se ga še bojijo. Na Madžarskem lahko divjajo po mili volji, enega pa ne morejo: oditi. Kadar žali ZN Združeni narodi so izglasovali znano sklepe o pošiljatvi opazovalcev na Madžarsko. Sovjeti in Madžari so se požvižgali na Združene narode, za katere so imeli polna usta hvale, ko so ukazali Francozom in Angležem umik iz Egipta. Hinavci! In še več. Hammarskjoeld se je že nekako dogovoril s Kadar-jevimi zastopniki, da pojde 16. decembra v Budimpešto, Pozneje je budimpeštanska vlada preklicala svoje dovoljenje pač iz strahu, da bi Hammarskjoeld videl stvari, ki jih ne sme videti. Prihod bi mu dovolila le, ko bi docela strla odpor in pozaprla ljudi, ki bi lahko z Hammarskjoeldom govorili. To bo težko. Če ne bo moških, bodo govorile ženske, in če ne bo teh, bo govorilo kamenje, govorile bodo ruševine in že danes govori nad 120 tisoč madžarskih beguncev. Združeni narodi so nato sklenili poslati opazovalce vsaj na madžarske meje. Toda Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija (tudi Jugoslavija, gospod Dulles!) so jih odklonile. Le Avstrija jih je pripravljena sprejeti. Jugoslavija pa je začela vračali Kadarju begunce, ki so sa med uporom zatekli na njeno ozemlje. Visoki komisariat za begunce pri Združenih narodih je proti temu protestiral in zahteval dovoljenje, da smejo njegovi zastopniki stopiti v stik z madžarskimi begunci v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je tu;ši to dovoljenje odbila, ker pač nekaj skriva. Kaj pa? Verjetno to, da vrača madžarske begunce Kadarju proti njihovi volji. Vrenje v Bolgariji in Romuniji Iz Bolgarije in Romunije poročajo o velikem nemiru med komunisti in ljudstvom, ki jih sovraži. Komunisti se boje upora. Na Bolgarskem je policija pozaprla veliko študentov in razumnikov, ki so ali protikomunisti ali pa komunisti, toda sumljivi, vsega siti in bi potegnili z uporniki. V Sofij i in v Bukarešti so trgovine slkoro prazne. Nezadovoljstvo je veliko, sočustvovanje z Madžari globoko. V Romuniji so Sovjeti skoro v celoti razorožili vojsko, ker se boje, i'a bi se uprla. Tudi tu komunizem umira: drži S" le s sovjetsko veja'-.o rilo. ki mora bdeti nad sovražno razpoloženimi podložniškimi vojskami, namesti da bi jih imela za zaveznice. Hru&čev v zadregi Celo v Sovjetski zvezi ni več brezpogojne vere v komunizem. Nekaj poka. Študentje in intelektualci od- Slovenskim vernikom goriške nadškofije Smatram za svojo težko škofovsko dolžnost, da naslovim kot oče in nadpastir na preljube slovenske vernike poziv, naj sledijo pri bližnjih upravnih volitvah ukazu vesti in nauku katoliške Cerkve ter naj se skrbno čuvajo raznih prevar, ki jim jih bodo nastavljali sovražniki božji in krščanskega ljudstva. Težka dolžnost veže v vesti katoličana, da se udeleži volitev tudi ko gre za izvolitev občinskih svetov. Smrtni greh opustitve dolžnega dejanja bi zagrešil oni, ki bi se po nemarnem ne udeležil upravnih volitev ali ki bi v pričujočih razmerah oddal belo glasovnico. A še težje bi grešil oni, ki bi s svojim glasom podprl listo onih, ki s sladkimi besedami govore o ljudskem blagru in o slovenskih narodnih koristih, a se praktično borijo proti veri in slovenski vernosti. Bolj kot resnični narodni blagor hočejo doseči le uveljavljenje lastne samopašnosti in egoizma. Najvišja cerkvena oblast je ponovno izjavila, da smrtno greši, kdor koli odda glas komunistični listi katere koli smeri ali naziva. Prepričan sem, da se bodo vsi dobri slovenski verniki držali točno teh smernic. Te smernice pa Nam niso narekovali kakšni zunanji politični razlogi, temveč resnični blagor krščanskega slovenskega ljudstva. V iskreni želji, da bi vsi slovenski volivci izvršili v celoti svojo volilno dolžnost, z očetovskimi čustvi ljubezni vse blagoslavljamo. Dano v Našem nadškofijskem dvoren v Gorici dne 6. deeemtu-a 195h. f HIJACINT, nadškof Vsi dušni pastirji so po naročilu g. nadškofa prebrali to pismo X nedeljo 9. decembra pri vseh sv. mašah. krito kritizirajo marsikaj, zlasti vo- KaraitiailliS V Beogradu jaški nastop na Madžarskem. Sam tajnik partije Hruščev se je ponižal do njih in jim trikrat govoril, ni pa jih prepričal o pravilnosti svoje politike. Ko je prišel tretjič na univerzo, je doživel kaj čuden sprejem. Študentje mu ploskajo. Hroščev da z roko znak, da je dovo'j in da bo govoril. Študentje še bolj ploskajo. Celih petnajst mini’!. Tedaj je razumel in kr! kuhan ra' rdeč od jeze zapustil dvorano. Ploskali so, da mu preprečijo govoriti. Naslednji dan sc- študentje na svojem stenčasu opisali ta dogodek in mu dodali poročilo londonskega radia o položaju na Madžarskem. Verjeli so londonskemu radiu ne pa Hruščevu. Kolo komunizma cvili tudi v Moskvi med rusko mladino. Ozadje egiptovskih dogodkov Nobenega dvoma ni, da je Nasser, ki je imel sicer mnogo upravičenih zahtev, žalil zahodne države, kot znajo delati le diktatorji. Zato ga niso zaman primerjali z Goebbel-som ali Hitlerjem. Vseeno pa sino se začudili, ko smo slišali, da so sklenili Angleži in Francozi s silo zasesti Sueški prekop. Zdaj je približno že znano ozadje te politike. Angleži, zlasti Eden, so se hoteli nad Nasserjem maščevali. Na njiho- vi strani so bili tudi Francozi. Po znanem perzijskem vzgledu so dobili v Egiptu nekaj ljudi, ki so bili pripravljeni vreči Nasserja, kakor hitro bi mu grozil vojaški poraz. Po izraelskem vdoru na Sinaj so začeli Angleži in Francozi bombardirati Egipt in čakali na dogovorjeni upor proti Nasserju, ki ga pa ni bilo. Odlašali so sedem dni z izkrcanjem in medtem so imeli Sovjeti dovolj časa , da napravijo svoje. Tudi predsednik Eisenhower je bil besen, ker ga niso obvestili o svojih namenih. In ko se je britanska mornarica bližala Suezu, ji je prestreglo pot šesto ameriško brodovje. Nastala so pogajanja med Londonom in Washingtonom, ki so bila izredno ostra. Šele, ko je Eden zagotovil, da bo v 48 urah vse končano, je Eisenhower ukazal ameri- škim ladjam, naj se umaknejo. Zato smo se spraševali, kje je britansko brodovje, ko je bilo vendar preteklo že dva dni od poročila, da je odplulo s Cipra in z Malte. In še nekaj. Nasser se je že pripravljal, da izobesi belo zastavo, ko so mu Sovjeti obljubili prostovoljce za pomoč. Nasser je pravkar zaprosil a-meriškega veleposlanika v Kairu naj poizve, kakšne pogoje stavita London in Pariz za predajo. Sam je zahteval le, da ne pride do političnih sprememb v Egiptu in da sam ostane na oblasti. Ko je zato zvedel sovjetski poslanik Kiselev, je pridirjal k njemu in mu očital, zakaj je sprejel premirje v trenutku, ko se Sovjetska zveza pripravlja, d;i mu pošlje na pomoč veliko .vojaštva v obliki prostovoljcev. Tedaj se je Nasser v družbi Kiseleva z vso na glico odpeljal v Ismailijo in ukazal poveljniku v Port Saidu, naj ne podpiše dogovora o predaji mesta, kot je bilo že domenjeno. Ma lo je torej manjkalo, pa bi bil Nasser izgubil bitko. Tako pa jo je izgubil Eden... Propadel pa je tudi sen Nasserja, da bi postal vsemogočni gospodar arabskega petroleja. V Beogradu je bil na obisku predsednik grške vlade Karamanlis v družbi zunanjega ministra Avero-fa. Vse kaže, da so skušali prsreti balkanski pakt, ki ga je poikopal najprej Tito med medenimi tedni novega prijateljstva z Moskvo, pozneje pa še grško-turški spor zaradi Cipra. Vprašanje je, če so pri tem poskusil kaj uspeli, ker pogrete juhe nihče rad ne uživa. Tito je v skrbeh zaradi neve kremeliske politike, ki se vrača k staiinovskim metodam in hladni vojni, kar pomeni smrt za njegov vzorec »narodnih poti v socializem« ter za njegovo koeksistenco. Vznemirja ga tudi zbiranje sovjetskega vojaštva blizu jugoslovanskih meja v Romuniji in na Madžarskem ter znaki novega gospodarskega pritiska, ki ga Moskva pripravlja proti Titu po starem receptu izza časa Kominfor- • ma. Zato bi bilo prav. če bi imel v rezervi balkanski pakt, da bi ne ostal popolnoma sam. Pa tudi Turki so zdaj obkoljeni od Sovjetov še s sirske strani in Grkom ne more biti vseeno, kar počenjajo Sovjeti na Madžarskem, v Romuniji ter Bolgariji. Balkanska zveza bi vsem prišla prav, če bi se Grčija in Turčija lahko na Tita zanesli, kar je spričo zadnjih izkušenj težka zadeva, in če bi lahko uredili spor zaradi Cipra. Gronchi v Bonnu Predsednik republike Gronehi je bil prejšnji teden na uradnem obisku v Bonnu. Spremljal ga je zunanji minister Martino. V razgovorih z nemškimi državniki so obravnavali odnošaje med Italijo in Zahodno Nemčijo, nedavne dogodke na Madžarskem in na Srednjem Vzhodu, zlasti pa so razmišljali o novih italijansko-nemških pobudah za okrepitev zahodne enotnosti, ki se je precej omajala med britansko-francoskim nastopom v Egiptu, ki so ga Združene države obsodile. Ta obisk je bil vsekakor važen dogodek in bi bil bolj opažen v svetu, če bi ne bilo novih zapletljajev na Madžarskem in silnih težav z urejanjem položaja na Srednjem Vzhodu. I Ves svet gleda na vas, komu boste v nedeljo zaupali: ali komunizmu, ki se ruši — ali demo- i ■ kraciji, ki zmaguje. Zato volite lipovo vejico! NAŠ TEDEN V CERKVI 16. 12. nedelja, 3. adv.: sr. Adelajda, res. 17. 12. ponedeljek; sv. Evzebij. šk. 18. 12. torek: sv. Gracijun. šk. 19. 12. sreda: kvatrnc, sv. Favsta. vd. 20. 12. četrtek: sv. Evgen in Makarij, m. 21. 12. petek: sr. Tomaž. ap. 22. 12. sobota: kvatrna: sv. Dimitrij, m. SV. ADELAJDA (930-903) hči burgundskega kralja, kraljica Italije, nemška cesarica. Ko je umrl njen maž Lotar, kralj Italije, se je polastil prestola Berengarij lil. in vrgel v ječo devetnajstletno Adelajdo. Osvobodil jo je nemški cesar Oton L, jo poročil, Berengariju 111. pa prepustil kraljevski prestol, pod pogojem, da prizna Otona za cesarja. Pozneje se je Berenga- isti čas so poslali Judje k V g J Janezu iz Jeruzalema du-Dovnikov in levitov, da so ga vprašali: »Kdo si ti?a — Priznal je in ni tajil: prizna! je: »Jaz nisem Kristus.a — In vprašali so ga: »Kaj torej? Si Elija?« — Rekel je: »Nisem.u — »Si li prerok?.: — Odgovoril je: »Ne.k — Rekli si mu torej: »Kdo pa si? da odgovor damo tem, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?« — Rekel je: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: Izravnajte pot Gospodovo, kakor je rekel prerok lzajija.u —• In kateri so bili poslani, so bili izmed farizejev. In vprašali so ga ter mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne Kristus ne Elija ne prerok?« — Janez jim je odgovoril: »Jaz kršču-jem z vodo; sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate, ta, ki pride za menoj, ki je pa pred menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala.« — To se je zgodilo v Betaniji. onstran Jordana, kjer je Janez krščeval. * V adventnem času nam liturgija večkrat postavi pred oči sv. Janeza Krstnika. Ta veliki mož, največji v starem veku, naj nam ho živi vzor nele nadvse vnetega apostola ali misijonarja, gorečega božjega delavca, ampak tudi svetli vzor globoke ponižnosti, velike resnicoljubnosti, življenjske skromnosti, izredne pokore, plemenite in požrtvovalne ljubezni do Boga in do bližnjega, neutrudljive delavnosti in neustrašene borbenosti za Boga, za resnico in pravico. življenja Cerlc V POSNEMANJE! rij 111. cesarju uprl. tu ga je poslal v pregnanstvo in pristal sam tudi kralj Italije. Oton I. je zgodaj umrl. Njegov mladi sin Oton II. je nekaj časa modro vladal, pod vodstvom svoje matere Adelajde. Toda žena Teofana ga je nahujskala proti materi, da je postal zelo hudoben do matere. Mati je veliko trpela in molila. Sin se je spreobrnil, a kmalu umrl. Spet je imela Adelajda vodstvo države, toda Teofana jo je na razne načine gnjavila in se je izjavila: »Se eno leto. pa Adelajda ne bo imela nič pravic.« Toda v tem letu je Teofana umrla, na kar je Adelajda mirno vladala. Umrla je 69-letna. Tudi vladarji imajo bridke ure. — Ne moreš vladati narodom vladaj svojini strastem, to te vodi na pot svetosti. Nismo na svetu za zabavo, temveč za božjo slavo. Slaviti moramo Boga in si tako pripraviti neminljivo blaženost v nebesih. To je naš cilj, to naša sveta dolžnost. Na žalost ljudje to rejnico kaj radi pozabljajo ali pa se je vse premalo zavedajo. Mnoge stvari, mnogi opravki se jim zdijo važnejši in bolj potrebni. Ene skrbi samo vsakdanji živež, druge zdravje, tretje denar, četrte ugodje, pete zabave, šeste časti in lastna slava. Le malo jih je, ki gorijo za Boga, za Njegovo slavo, za Njegove pravice in Njegovo čast. In vendar si vsi želijo biti srečni vekomaj in popolnoma srečni! A, kot rečeno, pot do sreče je samo ena: slavitev Boga. Naša popolna sreča ima za pogoj slavo božjo. Samo tisti, ki bodo na svetu slavili Boga, bodo uživali večno blaženost. Vsi drugi bedo bridko razočarani in strogo kaznovani. Kako pa slavimo Boga? — S sv. mašo, 7. vsakdanjo molitvijo, s či-. stim in poštenim' življenjem, z ne-omadeževano vestjo, z dušno svetostjo, z dobrimi deli in vsemi svojimi darovi ter talenti, vsakdo po svojih močeh. Kdor je več prejel. . mora tudi več dati. Ne morejo vsi pridigati in maševati, tudi ne vsi pisati knjige ali razprave. Vsi pa lahko molijo, pošteno in 'brezgrešno živijo, ljubijo Boga in hodijo k sv. zakramentom: ljubijo in častijo Marijo ter so bližnjemu v potrebno pomoč. Darujmo se Bogu, delajmo, trpimo in borimo se zanj! Slavimo ga z vsemi našimi močmi in naša blaženost bo neizmerna. Glavni časopis mesta Manchester v Združenih državah je opozoril podjetnike, da ne Ibo objavljal reklame za tiste filme, ki nasprotujejo katoliški morali. Zapisal je: »Zdi se, da so v Hollywoodu zgubili glavo, ker mislijo, da privlači samo to, kar je nespodobno. Take stvari so naravnost žalitev za može, žene in otroke.« ZAPRETI POT KOMUNIZMU! Liverpoolski nadškof Godfrey je naznanil ustanovitev posebne katoliške organizacije pod varstvom sv. Jožefa, ki ho imela nalogo, da preprečuje vdor komunistične miselnosti med industrijske delavce. Utrjevala ho tudi družinsko skupnost, ki je temelj socialnega življenja. V kratkem času se je vpisalo v novo organizacijo več tisoč ljudi. POT K RESNICI V katoliško Cerkev je prestopila in bila krščena sloveča irska pevka in igralka Corali Me Kcnna, Pot do resnice je bila zanjo dolga in naporna. KATOLIČAN MORA PRAV VOLITI Mehiški škofje so izdali skupno izjavo, v kateri pozivajo svoje vernike na izpolnjevanje državljanskih dolžnosti, med katerimi je tudi volilna pravica. »Državljani, ki hočejo hiti tudi katoličani, morajo po vesti voliti tiste kandidate, ki jamčijo zu skujmo dobro in varstvo božjih in cerkvenih koristi.« KATOLIČANI V ANGLEŠKI JAVNI UPRAVI Katoličani, ki »o v angleški javni upra-vi, so imeli poseben posvet v Manchestru, da bi se dogovorili. ku' o bi bolj uspešno branili interese katoličanov. Podoben sestanek so imeli tudi že lansko leto. KATOLIŠKA UNIVERZA NA POLJSKEM Na lublinski univerzi se je začelo novo akademsko leto. Pri slovesnosti jejiil tudi kardinal Wyzsynski, ki je imel tudi kratek nagovor. Katoliška univerza v Lublinu je vzdržala kljub velikim težavam. Ima štiri fakultete in jo obiskuje 1200 dijakov. ŽALOSTNA STATISTIKA Madžarski komunistični režim je ukinil v zadnjih letih 3147 verskih šol in 338 zavodov. Razpustil je 80 moških in 39 ženskih redovnih kongregacij. Vlada je zaplenila vse katoliške tiskarne in prevzela nad 30 katoliških knjižnih založb. POZIV MADŽARSKIH BORCEV V Italijo je prispel po najrazličnejših težavah poziv, ki ga je naslovilo poveljstvo borcev za madžarsko svobodo na italijansko mladino. Proglas jiravi med drugim: Dragi prijatelji, iz srca se vam zahvaljujemo za vaše simpatije, in za vašo podporo, ki jo nudite naši stvari. Za vse, ki živite v svobodnem svetu, ne nespremenljiv svet mučenj, umorov in laži, kot je ta, v katerem smo živeli mi. Pomagajte nam z vašo besedo, pošljite nam živil, oblačil in zdravil, da se hotno mogli čim-prej rešiti komunističnega jarma. NAJLEPŠI ZAČETEK TELEVIZIJSKIH ODDAJ Španija je pričela s svojimi prvimi televizijskimi oddajami. Kot prvo so prenašali daritev svete maše. Slove-no ti se je udeležil minister za obveščanje Aria- Salgado. ki je izrazil željo, da hi televizija uspešno služila španskemu narodu. 60-LETNICA ITAL. KAT. DNEVNIKA Italijan-ki katoliški dnevniik »Avvenire d Italia« je na praznik Brezmadežne obhajal 60-letnico. Ustanovil ga je grof Al-\crni, ki je tudi začetnik ital. kat. organizacij. Škofje, duhovniki in vsi zavedni katoličani so dnevnik 1. 1896 z’veseljem sprejeli in podprli. Skozi 60 let je vztrajno branil pravice Cerkve in širil njen nauk na vseh poljih zasebnega in javnega življenja. VERSKI FILM 11 o 1 lyvvondski režiserji so prišli do spoznanja, da sprejema občinstvo verske filme z velikim odobravanjem. Sedaj so sklenili, da bodo pripravili film po knjigi Fultona Ourslerja o Jezusovem življenju: »Največja zgodba vseh časov«. To ogromno delo Lepi in udobni ameriški zasebni avto nas je po desetih urah 12. septembra pripeljal iz mesta Milvvaukee (Milvoki). Razmaknil se je gozd in pred nami se je zasvetila gladina Gorenjega jezera (Lake Su-perior), ki je veliko kakor Jadransko morje in njegove severne, že kanadske obale, ni nič videti. Pozdravili so nas gozdnati griči, ki se dvigajo iz jezera. Še bolj nas je pa pozdravilo mestece Marquette (Market), ki je dobilo ime po slavnem francoskem jezuitu Marquptteju: poleti leta 1673 je' raziskal veletok Misi-ipi skoraj do njegovega izliva v Mehiški zaliv, a je že dve leti nato umrl, star šele 38 let. v svojem misijonu med. indijanskimi Uinojsi. Še nekaj vožnje z avtom; in obstali smo pod mogočno, lepo škofijsko cerkvijo iz rjavkastega domačega kamna, z dvema težkima, a plemenito razčlenjenima stolpoma. Stavba je romanska. V Spodnjem prostoru škofovske hiše, ki stoji za stolnico, je pisarna z arhivom severnoameriške Baragove zveze. Mesto Marquette ima komaj 20.000 prebivalcev, ki je polovica od njih katoliška; v njem pa polje in valovi pristno ameriško življenje. Ko tukaj še ni bilo mesteca, se je Baraga večkrat peljal po jezeru mimo, s svojih misijonskih postaj La Pointe in d*Anse (Lanz), iskajoč neumrjočih indijanskih dus. ali je pa tod stopal peš. pozimi s težkimi krpljami na nogah. Na misijonskih potovanjih je navadno moral nesti s svojim indijanskim spremljevalcem vse masne potrebščine, odeje za nočevanje na prostem, tudi na snegu, potem živila za nekaj dni in,zdravila in priboljške za bolne Indijance v njihovih bornih, neopremljenih, mrzlih kočah. Ko je jjo odkritju železne rude v bližnjem Negauneeju (Negoni) nastalo tukaj mestece, se je Baraga po svojem škofovskem posvečenju L novembra 1833 večkrat pripeljal z ladjo vanj, da je učil in birmal iz Evrope pčiseljene katoliške rudarje in delavce, ki so vozili železno rudo iz Ne-gauneeja in jo z visokih nasipov nakladali na ladje, da jo odpeljejo v daljne topilnice. Na južnem bregu Gorenjega jezera je bilo takib železnih in bakrenih rudnikov vedno več; večinoma še zdaj dobro obratujejo. Nastajale so nove rudarske naselbine, ki jih je Baraga kot škof moral večkrat obiskati. Vozil jijn je dušne pastirje, jim dajal vzpodbudo za gradnjo ali povečavo cerkvic, birmal jih je in učil, saj je bilo malo duhovnikov, ki hi znali vse jezike rudarjev: angleško, francosko, nemško in tudi indijan-ko. Svoje škofovske obiske rudniških (krajev je Baraga začenjal v Marquettm, ali se je pa v njem vsaj gredoč oglasil. Njegova škofijska prestolnica Sault Sain-te Marie (z angleško izgovorjavo Su Sent Meri) je kljub prekopu, ki so ga za plovbo ladij izkopali med Gorenjim in Huronskim jezerom, ostala neznatna in zaostala Duhovniki in verniki škofije, ki se je začenjala šele od Marquctta dalje proti za hodu južne jezerske obale, so mu živo prigovarjali, da naj prenese sedež škofije proti zahodu. Res ga je. semkaj v vedno bolj obljudeni in naoredujoči Marqnette. V maju 1. (866. ko se je jezero odtajalo in postalo plovno, se je brez sleherne slovesnosti pripeljal. Malo jirej je bil nemški misijonar Henrik Thiele (Tile) zgradil v njem leseno a prostorno in lepo cerkev. Postala je Baragova stolnica. -Stanoval je v hiši zadaj za njo. Do danes je ohranjena kljub gostim požarom v mestu a so jo po ameriški navadi prenesli više gori ha hrib in jo nekoliko predelili. \ h jej je samo pol leta uradoval, če ni bil na jiotu. Svojih zadnjih 13 m meev je or v lej hiši hudo trpel na tele n in di ši, dokler aa ni smrt 19. januarja 1868 odpeljala iz nje k Bogu po plačilo. Kako rbilno ga je pač Bog nagradil za vse. kar je zanj delal. so zaupali dvanajstim ameriškim teologom raznih veroizpove'di, med katerimi i -tudi neki pravoslavni pop, ki je obenem tudi predsednik filmske družbe Fon, ki In ta film snemala. Za Kriste ovo osebo iščejo mladeniča bogoslovca ali redovnika, ki pa se mora zavezati, da -e bo po končanem snemanju filma za vedno odrtLl kakršnemukoli filmskemu udejstvovanju. Tudi filmski režiserji so prišli do prepričanja, da svete osebe lahko poosebijo le sveti ljudje. Dvanajst najboljših filmskih igralcev bo nastopilo v vlogi dvanajstih apostolov. Značilno je za ameriško ljudstvo, ki slovi po veliki labkomišl-jenosti in posvetnosti, da kaže toliko zanimanja za verske filme in tudi verske knjige. Statistika je dognala, da je ameriško ljudstvo izmed prebranih knjig prebralo največ knjig verske vsebine. trpel in žrtvoval! Morda ga ho če bomo dovolj molili in zaupali .nagradil pred sveto Cerkvijo tudi s častjo blaženega in svetnika. Za Barago je postal marquettski škof njegov odlični rojak in misijonar Ignacij Mrak iz Hotavelj v Poljanski dolini. Pri vseh njegovih zmožnostih mu je pa ške-fovstvo postajalo iz leta v leto težje. P desetih letih se mu je odpovedal. Spet je postal indijanski misijonar na Dolenjem Michiganu, končno pa hišni duhovnik \ ®marquettski bolnici, kjer je umrl šele leta 1901, star 90 let. Potem je spet Slovenec postal Baragov naslednik v ške ■ stvu: Janez Vrtin, Belokranjec iz Doblič jiri Črnomlju. Njegova družina se je naselila v Hancoeku (Henkoku) na Kewte-nawskem (Kivinavskem) polotoku, kjer je' zelo zabogatela. Janeza je Baraga kot študenta dal vzgajati in poučevati duhovnikom v škofiji; potem ga je jia poslal v semenišče v Miluaukee in ga prvega in zadnjega posvetil v Marquettu 31. avgusta 1866. Kot župnik v Negauneeju je Vrtin na lastne stroške in na stroške svojih domačih postavil cerkev za 20.000 dolarjev tedanje veljave, župnišče in šolo. V Negauneeju je dobil imenovanje za škofa in sp je kar tam dal 14. septembra 1879 posvetiti. 18 dni nato je ,pa zlobna roka zažgala marquettsko škofijsko cerkev, ki jo je bil 'postavil pred 15-mi leti Thiele. Vrlin je takoj začel graditi novo. ki je bila vse večja, sicer lesena, a lepa. Delali so jo 12 let in je stala okoli 100.000 dolarjev. Pa so vse to škof Vrtin, njegov oče in njegova dva brata skoraj sami plačali. Pod velikim oltarjem je dal Vrtin sezidati grobnico za marquet!ske škofe in prenesti Baragovo truplo vanjo. Ker je med 12-irni leti zidanja ležalo v peščeni zemlji, je začelo nekoliko trohneti. Dali so ga v jekleno rakev. Škof Vrtin, delaven, možato molčeč, a zelo dober in prijazen, je v začetku leta 1899 umrl zaradi bolezni na srcu. Friderik Eis, jio rodu Nemec, ki ga je bil tudi Baraga kot študenta sprejel v škofijo, mu je sledil na škofovskem prestolu (1899-1922). Za nas je važno njegovo škofovsko pismo duhovnikom iz 1. 1903: ob 50-letniei Baragovega škofovskega posvečenja jih je pozval, naj z Ijitclstvom molijo, da bi bil Baraga proglašen za blaženega, saj ga je ljudstvo že od vselej imelo za svetniškega moža. Tisto leto so za Baragov spomin postavili veliko in mogočno »Baragovo šolo« nasproti -tolniei: je vsa iz domačega rdečkastega kamna. Za E i.s o m je bil spet Nemec za škofa: Pavel Jožef Nus-liauin. Umrl je 24. junija 1935. Dne 3. novembra istega leta je tudi Vrtinova škofijska cerkev pogorela. Za marquettskega škofa je bil 29. januarja naslednjega leta 1936 imenovan Jožef Kazimir Plangens, Poljak iz Poznanja. Takoj je dal izdelati načrte za novo stolnico, ki naj bo zaradi varnosti pred oirujcm v-u iz kamna, pa še večja in dragoceneje o-premljena kakor prejšnja. Z delom so tako pohiteli, da je mogla biti že na sv. Mihaela dan 1937 maša v njej; slovesno je jia bila posvečena pol el i 1939. Škofu Plan-gens.i se jo nova stolnica odlično posrečila, da velja za eno najlepših cerkva v Združenih državah. Zgrajena je x resnem, težkem romanskem slogu. Ob glavnem. Iro-delnom vhodu stojita dva mogočna zvonika, ki so končavata v trobarvno ktijiolo s pozlačenim stolpičem in križem na vrtu. V cerkev sc ,pi ide z »Baragove ceste« po zložnih stopnicah skozi troje vrat; čez drn je pa odprt stranski vhod na levi strani. Tudi ladja je roman ta. Skozi pre likana okna prihaja le malo -vetlohe. take, d» je cerkev skrivnostno temnikasta. Stebri o iz teitr.norjavega inramora. Vse te ta'o zgrajeno, da gre pogled takoj e l vhoda k najsvetejšemu predmetu cerkve: k veli- kemu oltarju in k tabernaklju. Zato so tudi stranski oltarji potisnjeni k steni. Oltarna miza sloni na debelih roman.-kih stebričkih, Nad visokim oltarnim križem je šotor (kiborij) iz mramora. Zgoraj na steni je slika Kristusa v veličastvu, ki sv. Petru, zavetniku stolnice, izroča vrhovno oblast v Cerkvi. Na levi strani svetišča je mramornat škofov prestol, za steno za oj i m je pa škofova osebna kapela; njena poslikana okna predstavljajo največje škofovske osebnosti, začenši s sv. Janezom , Zlatoustim. — Nova stolnica je stala več ko jiol milijona dolarjev. Škof Plangens, njen graditelj, je odšel konec 1. 1940 za škofa v Grand Rapids, torej blizu tja, kjer je stala Baragova 2. misijonska postaja »Na Veliki reki-(Grand River); tam je pa že čez dve leti umrl. Marquettska stolnica je njegov veličasten spomenik. Sledil mu je sedanji škof Tomaž Lovrenc Noa, rojen na michiganskem ozemlju leta 1892. Med 1. svetovno vojno je .bil 1. 1916 posvečen za mašnika, za škofa pa v 1. letu po drugi vojni, 1. 1916. Eno leto je bil pomožni škof v Linne City (Lju Siti) v zvezni državi lova, 24. septembra pa je bil slovesno umeščen v marquettshi stolnici, Škof Noa je velik častilec Barage in velikodušno podpira delo za njegovo poveličanje. Plangemsova škofijska cerkev je vidno središče in simbol Baragove škofije. S pobočja nad jezerom gleda na njegovo vodno gladino in nad okoliške hribe: zagledaš jo. od koder prideš v mesto. Baragov apostolski duh je vtelešen v njej. (Nadal jevan je) IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI KULTURNO ŽIVLJENJE V TORONTU Kanadski Slovenci imajo v Torontu »Baragov misijonski krožek«. Ta je v mesecu oktobru uri,pravil lepo uspelo prireditev za slovenske misijonarje. V istem mesecu pa je prosvetno društvo »Baraga« pripravilo prvi kulturni večer, posvečen pisatelju Karki Mauser-ju. Pisatelj sam je bil prisoten in je tudi govoril. NAGRADE SLOVENSKIM PISATELJEM Dne 3. dec. je društvo slov. književnikov v Ljubljani podelilo tri literarne nagrade za leto 1956. Prvo nagrado v znesku 100.000 din je dobil Ivan Minatti za svojo pesniško zbirko »Pa bo pomlad prišla«. Drugo nagrado v znesku 30.000 din je prejel Tržačan Boris Pahor za svoj roman »Vila ob jezeru«, in tretjo v znesku 30.000 pa Ferdo Godim za svoje novele »Krivda Jareekove Krist:ne«. ZBRANA DELA OTONA ŽUPANČIČA Državna založba v Ljubljani je izdala v zbirki »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev« kot svojo a2. knjigo, jirvo knjigo zbranih del Otona Župančiča. Knjigo sta pripravila Dušan Pirjevec, ki je spi-al tudi besedilo in opombe, ter Josip Vidmar. Prva knjiga, ki ima sikoro 500 strani, obsega obdobje od leta 1894-1904. \ tej prvi knjigi je mnogo Župančičevih še neobjavljenih pesmi. Celotna dela Otona Župančiča bodo obsegala sedem knjig. ^adio Trst A Nedelja, 16. dec.: 17.00 Slovenski zbori. 19.15 Velike ljubezni. 20.30 U. Giordano: ANDREA SCHENIER, opera v I dejanjih. 17. XII.: 20.30 Slovenski oktet. 22.00 Slovenske balade. 22.15 Iz operetnega sveta. 18. XII.: 18.30 Poje sopranistka Ondina Otta. 21.00 Ivan Pregelj: SALVE V1RGO C ATA RIN A, drama v 5 dej. igrajo člani Radijskega odra. 19. XII.: 18.30 Pisani balončki. 18.40 Vokalni tercet Metuljček. 20.30 Zbor Vinko Vodopivec. 21.00 Obletnica tedna. 21.43 Liszt: Madžarska fantazija. 20. XII. 19.15 Sola in dom. 21.00 Dramatizirana zgodba. 22.15 Ženski kvartet Večernica. 22.30 Bizet: Simfonija v C Duru. 21. XII.: 18.30 Z začarane police. 18.10 Vokalni kvintet. 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. 22.15 Odlomki iz Verdijeve opere Ernani. 22. XII.: 12.15 Dalmatinske pesmi. 18.30 Glasba ža naše malčke. 20.30 Zbor Slovenske filharmonije. 19.15 Se-ta- nok s poslušalkami. 21.00 Teden v Italiji. 22.00 Paganini: Koncert št. I v C Duru. Dr. FRANC JAKLIČ: Dva spomina na Barago v Marguettu I.elo VIII - 1956 - Štev. 50 KATOLIŠKI Gl. A' .Stran 3 KULT OSEBNOSTI v goriškem volilnem boju Titovski volilni odbor je pr’ teb volitvah v hudi zadregi zaradi t ga, ker nima za svojo volilno propagando prav ' nobenega pametnega predmeta, da bi o njem trobili in polnili ušesa poštenim slovenskim volivcem. Pri svojem desetletnem delu so ga na vseh poljih tako te-, meljito polomili, da se nimajo s čim pohvaliti. Načrtov za bodočnost tudi nimajo nobenih. Zato so gotovo prižgali debelo svečo na čast kakemu svetniku, čeprav ne verujejo vanje, ker jim je g. Rudi Bratuš prinesel na pločevinastem krožniku mastno kost, katero so začeli glodati. Iz gospoda Rudija Bratuša so napravili centralno postavo slovenske politike na Goriškem. Začeli so dobesedno pra- vi kult osebnosti. Rudi Bratuš, veliki kritik Slov. demokratske zveze, prvi borec za slovenstvo in socializem. Rudi Bratuš steber našega obstanka in neizčrpna zakladnica politične modrosti, Rudi Bratuš to, Rudi Bratuš ono! Mi gospoda Rudija Bratuša dobro poznamo ter mu nočemo delati nobene krivice. Vemo, da je skrben • družinski oče in ustrežljiv kavarnar. Politik pa ni, ne, to pa res ni! Le kako je mogel v svojem lokalu javno in glasno izražati željo, da bi že vendar prišli komunisti v Gorico in napravili red. Svetovalec, izvoljen na listi Slov. dem. zveze, pa take javne izjave! Če bi bil g. Rudi Bratuš vsaj malo politika, bi mo- ral vedeti, da to ne gre. Ker on sam tega ni vedel, je moralo poskrbeti za razčiščenje tega slučaja vodstvo SDZ, ki je g. Rudija Bratuša enostavno odžagalo, kot se to pravi. G. Rudi Bratuš se je namreč še v oktobru potegoval za kandidaturo na slovenski listi z lipovo vejico. Dne 13. oktobra je pisal vodstvu SDZ pismo, iz katerega navajamo naslednji odstavek: »Podpisani sem slučajno izvedel, da je Demokratska zveza imela v nedeljo dne 7. oktobra svoje zborovanje na Placuti, na katero, so bili vabljeni vsi njeni zaupniki. Zato se čudim, da me sklicatelj omenjenega zborovanja ni povabil na ta sestanek. Zato sem prisiljen zahtevati od v naslovu i-menovanega odbora pojasnila, kdo je zakrivil, da nisem bil vabljen.« Takšen je torej položaj. Slov. demokratska zveza v Gorici že prve dni oktobra ni štela g. Rudija Bratuša med svoje zaupnike. Kdo je potem koga zapustil: ali g. Rudi Bratuš Slov. dem. zvezo ali pa je Slov. dem. zveza dala nezaupnico g. Rudiju Bratušu? Zato je g. Rudi Bratuš na-Slovensko demokratsko zvezo tako hud'in se jezi v »Soči« in »Primorskem dnevniku«. Mi pa se prav nič ne jezimo. Želimo le, da bi g. Rudi Bratuš svojo zmoto spoznal in popravil. Zato ga vabimo, naj v nedeljo 16. decembra odda svoj glas SLOVENSKI LISTI Z LIPOVO VEJICO. Slovenski oktet iz Ljubljane in lipova vejica V soboto in nedeljo je v Gorici zopet nastopil svelovnoznani Slovenski oktet iz Ljubljane. Če pravimo svetovnoznani, prav nič ne pretiravamo, saj je ta oktet priredil koncerte po vseh vetjih mestih Evrope. Letos je bil tudi na Kitajskem. Povsod je doživel velikanski uspeh, kakršnega res zasluži, ker je to odlična, visoko šolana pevska skupina, ki je tudi nam goriškim Slovencem vedno prinesla veliko umetniškega užitka, za kar smo ji iz srca hvaležni. Tudi ni za nas brez pomena, da je umetniški vodja okteta kra-ški rojak prof. Ivan Bole, doma iz Avberja. Toda kako pride ta znameniti oktet v zvezo z lipovo vejico, bo marsikdo vprašal. Takoj povemo. Na sporedu večernega koncerta je bila tudi lepa skladba Davorina Jenka. »Lipi«. Pevci so jo deli na spored, ker je to lepa in starozna-na, globokočuteča pesem. Niso pa seveda pomislili, ker ne poznajo goriškega ozračja, da je vse, kar diši po lipi in lipovi vejici, politično sumljivo in zato prepovedano. Tako so morali pevci tik pred začetkom koncerta že tiskani spored spremeniti. Izpustiti so morali pesem »Lipi«. Namesto te so zapeli nekaj drugih pesmi, za katere smo jim bili pravtako hvaležni. Pa tudi spoznanje, da nekateri zaradi lipe kar spati ne morejo, je nekaj vredno. Zato glasujmo vsi za lipovo vejico! Težak gospodarski položaj Trsta Ko je Italija prevzela upravo tržaškega ozemlja, je mnogo gospodarstvenikov izražalo bojazen, da se bo gospodarski položaj močno poslabšal. Toda italijanska vlada je prihajala nasproti z zelo bogatimi obljubami, kako bo novo ozemlje na vse načine podprla z bogatimi denarnimi nakazili in izrednimi ukrepi, da bi dvignila gospodarsko življenje v mestu in okolici. Celokupen znesek, ki ga jo nameravala izdati vlada za 1 rst tekom nekaj h 1. naj bi znašal okrog .0 milijard lir. Baje je nekaj lega denarja tudi res prišlo v Trst. Ako pa^gledamo danes na dve leti italijanske uprave, se močno dozdeva, da je bila ta podpora ali nezadostna ali pa nesmotrno uporabljena. Gospodarski položaj Trsta je, namreč danes tako resen, da se je pričelo vznemirjati mnogo gospodarskih strokovnjakov, ki jim ni mogoče odrekati poznanju razmer in iskrenosti v mišljenju. Brezposelnost narašča, podjetja se razpuščajo, med njimi je zadnji čas povzročil veliko vznemirjenje konkurz štirih velikih podjetij: to so tovarna testenin, Kozmann. Kraftmetal in tržaška steklarna. Temu se je zdaj pridružilo še stavbno podjetje Maioniea, ki gradi na ul. Cardueci veliko štirinajstnadstropno stavbo in ki ima v delu zgradbo za poštne uslužbence tudi v ul. Sette fontane ter v načrtu hišo v ul. Media, kjer je že kupljen stavbni prostor. Podjetje je zašlo v težek položaj zaradi neverjetne indolence in birokratske gorečnosti uradov, od katerih tako podjetje za-visi. Ker ni bilo pravočasno končnega dovoljenja za zgradbo, je podjetje izdalo preveč za pripravljalna dela, potem pa se je moralo delo še enkrat prekiniti. Potem je utrpelo težko zgubo zaradi prekinitve podjetja Kraftmetal, ki ni moglo izdelati naročenih in že deloma plačanih nabav. Končno zaradi novih mednarodnih političnih zapletljajev ni bilo mogoče dobiti za približno eno četrtino že skoro zgrajenih stanovanj, ki jih je več kot 30, in prav tako ni bilo kupcev za pripravljene poslovne lokale v pritličju. Tako je zašlo podjetje v krizo in izkazuje danes skoro 200 milijonov primanjkljaja. To je le en primer, kako ,se v Trstu dela in živi. Da je položaj resen, se vidi iz tega, ker se je 27. novembra sestala tržaška gospodarska konzulta, ki jo sestavljajo člani izvršnega odbora in odsekov tržaške trgovinske zbornice. Na tem sestanku je imel predsednik zbornice Luz-zato Fegiz zanimiv govor, v katerem je z zelo krepkimi izrazi ožigosal neumevanje centralne vlade za gospodarske potrebe Trsta. V tej zbornici ni sicer slovenskih zastopnikov. Vendar se zdi, da lahko tudi Slovenci verjamemo izvajanju predsednika Fegiza, ker posledice gospodarskih neprilik še mnogo bolj čutimo na svoji koži zaradi diskriminacije napram Slovencem, ko gre za zaposlitev delovnih moči. Saj je znano, t kako te vsega pretehtajo in premerijo, preden te sprejmejo v kako službo: kakšen jezilk govoriš doma v družini, ali pošiljaš otroke v italijansko ali slovensko šolo, ali poslušaš doma zaprt v svoji sobi radio v slovenskem ali italijanskem jeziku, kakšna so tvoja čustva, preteklost itd. Zanimivo je, da so izvajanje g. Fegiza odobrile mnoge druge gospodarske, kulturne in politične ustanove. Provincialna sekcija demokristjanov je na svoji seji sicer skušala pripisati vso krivdo težkega gospodarskega položaja zavezniški vojaški upravi ter je opozorila na to, da je nova uprava Trst v marsičem podprla, toda končno se je pridružila kritiki g. Fegiza. Ta je v svojem govoru povedal, da tudi tista podpora, ki jo je Trst prejel, ni nič koristila, ker se je delalo brez pravega načrta ter se je tako samo razmetaval javni denar. To se vidi tudi iz tega, da so nekatera podjetja, ki so prejela ogromne podpore, ali propadla ali drugam preselila svoj obrat. Ker se je g. Fegiz zelo pritožil, da noče v Rimu nihče poslušati tržaških zahtev, se je zdaj vendarle nekaj ondi zganilo. Povabili so g. Fegiza s posebno delegacijo v Rim na razgovore z ministrskim predsednikom Segnijem in drugimi odgovornimi gospodarskimi osebnostmi. V Rim je šel tudi župan Bartoli ter predsednik pokrajinskega sveta prof. Gregoretti. Na razgovorih so se sicer o marsičem pomenili, toda bistvenega niso dosegli: proste cone v Trstu ne bo. Tudi posebnega gospodarskega načrta za Trst ne. Tržaške gospodarske zadeve bodo vključili v širši Vanonijev načrt za vso državo. Nekaj so pa vendar dosegli, to namreč, da je vlada odobrila načrte za zgraditev avtoceste Trst-Benetke. DAROVI ZA SLOV. ALOJZIJEVIŠČE: Ž. M. 2000; Zinka Lapanja 2000; G. Milost 1000; A. Čopič 1000; M. G., New York 5000 lir. Najlepša hvala vsem dobrotnikom! Bog povrni! * Marijina akademija Tržaški dijaki in dijakinje so v nedeljo 9. decembra počastili Brezmadežno s primerno akademijo. Simboličnim vajam, recitacijam, govoru in petju je Slovenski oder dodal Gheonovo legendo: Mašna strežnika iz Santareme. Igro so igralci podali zelo prisrčno. Zaradi pretesne dvorane je bila akademija dvakrat in sicer ob 16. in 18. uri. in protisocialističen! Samatorčani imamo domovino »socializma« preblizu, da bi nas kdo še dalje vodil za nos in to si bomo upali povedati ne samo kominformistom, temveč tudi njihovim zaveznikom titovcem, ki tako radi pošiljajo k nam onega znanega komunističnega agenta, ki nepoklicano objavlja in »tolmači« v »Primorskem dnevniku« stvari, za katere ga nihče ne pooblašča! Temu furlanskemu komunistu iz Šeinpolaja, ki tako rad psuje duhovni- LINHARTOV VEČER Ker je avditorij v nedeljo 16. t. ra. zaseden, je Linhartov večer prenesen na 22. decembra. Ta dan se bo Slovenski oder spomnil 200-letnice rojstva prvega slovenskega dramatika in igral njegovo veseloigro: 2 1? P A N O V A MIC. 1C A Salež Zadnja številka komunističnega glasila »Deloft je naznanila, da bodo tukajšnji komunisti prihodnji petek 7. t. m. skupno proslavljali 50-letnieo Gregorčičeve smrti. Glede proslave same nimamo nič proti, ker je Gregorčičevo ime globoko vsi d ran o v srcu vsakega zavednega Slovenca. Njegove pesmi so nas bodrile in nam vlivale upanje na boljše dni v najhujših časih fašizma in posebno med strahotnim besnenjem druge svetovne vojne. Tudi danes nam je Gregorčičeva pesem in preroška beseda porok boljše in srečnejše bodočnosti. Toda po vsem tem, kar je zločinski komunizem prizadejal in še prizadej a našim bratom v domovini, se trezni ljudje sprašujemo, odkod imajo komunisti, ki so pri nas in povsod zagrizeni zagovorniki najpodlejših zločinov rodomora, pravico, da proslavljajo moža, čigar življenje in delo je v nepomirljivem nasprotju z njihovim? Ljudje, ki javno sovražijo, obrekujejo in prezirajo duhovnike; ki bi z njimi polnili kraške jame — ti ljudje naj danes vredno in brez sramu proslavljajo pesnika-duhovnika? Ljudje, kot so člani zbora »rdeča zvezda« in njihovi progresivni pro-svetarji, ki taje Boga in posmrtnost, bodo proslavljali velikana duha, sejalca ljubezni in resnice... Le kdo naj tej njihovi slepariji nasede? Pametni vaščani bodo obrnili skrunilcem naših najboljših mož hrbet ter s tem odločno pokazali, da nimajo zagovorniki laži, prevare in zločinov z Gregorčičevo dediščino in slovensko kulturo sploh — ničesar skupnega. — Zanke naj nastavljajo zajcem in ne zavednim ljudem! Samatorca Tudi pri nas se je nekoč živo in dejavno komunistično mravljišče začelo rušiti. Po madžarskih dogodkih, ki so pretresli vest vsega svobodnega in tudi zasužnjenega sveta, se danes nekateri gospodarji in kmečki posestniki začenjajo spraševati, komu so ob volitvah izkazovali zaupanje... Kesajo sc, da so se vpisali in sodelovali s stranko, ki nima z delavskimi in kmečkimi množicami na oni strani železne zavese sploh nikakega stika. Te množice jo —nasprotno—odkrilo in vedno drzneje sovražijo in preklinjajo. Na bu-dimpe-štanskih ulicah in po madžarskih vaseh je krvavelo največ delavcev in največ kmetov, čemu bi se torej pustili naši kmetje še dalje sleparsko izigravati? Niti najmanjšega dvoma ni in pametni ljudje se tega zavedajo da bo komunistični sistem sramotno propadel povsod, ker je v temeljih gnil in resnično proti-delavski in protikmečki, zato protisocialen ke, mora pri nas za vedno odklenkati, ker ni niti malo zaželen. S svojimi odurnimi-izpadi se je pri nas dokončno prignusil, zato naj naših 'kmetov več ne obiskuje, ker jih s tem še škodljivo kompromitira! Svoj socializem naj gre zganjat v Titovino, da ga dogodki ne prehitijo... Opčine Pretekli ponedeljek je zatisnila trudne oči ga. Sosič Olga, r. Kari«. Pristna Oponka je bila iz rodovine starih openskih poštarjev. Pred prvo svetovno vojno se je poročila z dr. Sosičem, domačinom, s katerim je imela četvero otrok. Soprog ji je med prvimi avstrijskimi vojaki padel v vojni leta 1914 nekje v Srbiji. Tako je ostala vdova a štirimi otroki. Čeprav vedno bolehna je vse dobro vzgojila in jih oskrbela za življenje. Med njimi jr tudi ing. Milan Sosič. Pogreb blage pokojnic? je bil v sredo ob obilni udeležbi domačinov in duhovščine. Vsem preostalim naše globoko sožalje. O B V E S T I L A SKAD v Gorici opozarja goriško javnost na koncert violinista Karla Sancina in pianistke Miree Saneinovc, ki bo v soboto 22. dec. Koncert bo posvečen češki glasbi. MOHORJEVE KNJIGE. Dospel je letošnji mohorjev dar. Dvignite knjige pri svojih dušnih pastirjih in poverjenikih. Pohitite, dokler je še kaj knjig v zalogi! SVETOGORSKI STENSKI KOLEDAR ZA LETO 1957 je tudi letos izšel v Trstu in je posvečen svetogorski Materi 'božji. Koledar je tiskan v več barvah. Posebne pozornosti je vredna lepa slika, ki predstavlja svetogorsko svetišče s podobo šve-togorske Marije. Izšel je tudi SVETOGORSKI ŽEPNI KOLEDAR za leto 1957. Oba koledarja se dobita v Katoliški knjigarni v Gorici, pri Fortunato v Trstu in pri slovenskih duhovnikih. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU bo imela 20. decembra ob 16.30h v ulici Besenghi 6, uro češčenja. Vabljene članice, podpiranke in ostale žene in dekleta. OBVESTILO BEGUNCEM. V torek 18. decembra ob 8.30 bo delitev živeža za begunec od abecedne črke A do K vključene. Ostali bodo prejeli ževež v sredo ob 2.30. Vsi naj se oglasijo naravnost v skladišču V. ulici S. Gabriele. Med trnjem in osatom Za pravilnost izrazov V članku o nadškofu Sedeju v NL z dne 6. decembra t. L je pisec takole potožil: »S pomočjo vzorne in požrtvovalne duhovščine. in katoliške laične inteligence se je na Goriškem izoblikovala poglobljena prosvetna, gospodarska in politična organizacija, ki je prevzela v deželi neoporečno vodstvo našega ljudstva ter bila za zgled tudi ostalim Slovencem. To zgodovinsko dejstvo so opravili možje, ki si jih danes nekateri mladi gospodje upajo zmerjali za »titnvce« in »komuniste«. Pustimo id) stran, kdo je pomagal ustvarili slov. kalni, organizacije po prvi svetovni vojni pod nadškofom Sedejem, pojasniti hočemo le zadnje besede, to je, da si »nekateri mladi gospodje upajo zmerjati take može za »titovre« in »komuniste«. Pisec brez dvoma mi-li pri tem tudi na KG in njegove urednike. Zato mu povemo, da mi mož, ki jih ima on v mislih, nismo nikoli zmerjali za titnver in komuniste, tenr ec jih že dalj časa smatramo za filotitovee in filokomuniste ali po slovensko povedano za katoličane prijateljsko naklonjene komunizmu in zlasti še Titovemu režimu v Jugoslaviji. Torej smatramo jih in ne zmerjamo, ker menda »komunist« za enkrat ni še psovka in »titovee« navadno tudi ne, vsaj dokler ne postavijo na pranger Tita kot so postavili Stalina. Smatrati pa koga za pristaša te ali one ideje, za prijatelja te ali one -Iranke oziroma režima, ni noben greh, če govore za to dejstva. Ko gr<* za prizadete može .pa mislimo, da je dejstev dovolj, da jih lahko imamo za katoličane prijateljsko naklonjene Titovemu režimu in v nekem oziru tudi komunizmu, saj je titovstvo le svojevrsten komunizem. Nočemo tu zbirati dokazov že od leta 1952 naprej, dovolj da pregledamo zadržanje NL v zadnjih dveh mesecih: 1. V znanem sporu med ■dolinskim župnikom in županom je NL zapisal, da sta za incident oba enako krivu, župnik in župan. Prefektura je razsodila, da je krivec le župan Lovriha. 2. V ocenjevanju kardinalov Mindszen-tyja in Višinskega je NL zavzel stališče socialističnega senatorja Pertinija, to se pravi, da je obsodil Mindszentyja ter pohvalil Višinskega, češ da je Višinski sprejel sodelovanje s komunistom Gomulko. 3. V ocenjevanju dogodkov v Egiptu in na Madžarskem je NL vedno zavzel stališče uradnega jugoslovanskega časopisja ter zato stavil v isto vrsto napad Anglo-Francozov na Egipt ter poseg Sovjetov v revolucijo na Madžarskem. 4. V svojem proglasu slovenskim volivcem na Goriškem v št. z dne 29. nov. poziva Slovence, naj sicer volijo, toda naj oddajo svoj glas kateri koli stranki, da je le slovenska. Torej je za NL vseeno, ali voliš za komuniste ali za demokrate, to se pravi za Tila ali proti njemu, za versko in demokratično svobodo ali proti njej, ali se držiš navodil Cerkve in pameti ali grešiš proti obema. Tiiko pisanje in tiiko gledanje na sedanje trenje v svetu med komunizmom in protikomunizmom smatramo mi za filoti-tovsko oziroma za filokomunistieno zadržanje. Tako do komunizma prijazno zadržanje NL bi pa lahko podprli še z desetinami drugih primerov. Ti naj zadostu- jejo, da pokažemo, zakaj »nekateri mladi gospodje« smatramo in ne zmerjamo može okrog NI, in SKSZ za titovsko usmerjene katoličane. S tem jim ne delamo krivice, zakaj kdor se javne sodbe boji, naj ne pi-še^ časopisov; če pa piše, naj bo pripravljen, da ga bodo ljudje tudi sodili po njegovih besedah in po njegovem ravnanju. Zato dajmo besedam pravi pomen. Zmota in podlo obrekovanje V ital. senatu se je vršila razprava o zunanji politiki. V tekn razprave je spregovoril tudi neki socialistični senator, ki se je dotaknil obeh kardinalov Mind.szentyja in Višinskega, Na naše nemalo začudenje smo ugotovili, da je zavzel prav enako zadržanje do obeh kot tržaški »Novi list« v številki z dne 22. nov. To se pravi, da je pohvalil kardinala Višinskega in obsodil kardinala Mindszentyja. »L’Osservatore Romanotf odgovarja na to različno ocenjevanje obeh knezov sv. Cerkve od strani ital. senatorja ter dokazuje, da sla vsak po svoje modro ravnala, le da v različnih okoliščinah, češ da je Višinski imel laže stališče, ker je njega osvobodila Gomul- kova vlada, zato mu ni bilo težko najti pravi odnos do nje, zlasti ker je takoj pokazala, da hoče popraviti krivice prizadeti katol. Cerkvi na Poljskem pod prejšnjo vlado. Pri Mindszentyju je bila zadeva drugačna. Njega so osvobodili u-pomiki in ne vlada. V Budimpešto so ga pripeljali uporniki in ga ni poklicala vlada. Tu je našel politični položaj povsem drugačen nego kardinal Višinski: madžarski uporniki so se tiste dni prenaglili in mislili pomesti s komunizmom in njegovo diktaturo ter uvesti demokratični režim z več strankami po zgledu zapadnih demokracij. Hiteli so takoj z obnavljanjem prejšnjih strank ter so jih dejansko večino tudi že ustanovili. Toda tudi v takem položaju se kardinal Mindszenty ni prenaglil, kot menijo njegovi nasprotniki, in ni stavil Nagyju nobenih političnih zahtev. Obnovitev krščanske demokratske stranke pa je bila v danem trenutku nekaj samo ob sebi umevnega in ne diktat Mindszen-tyja Nagyju. Zato imenuje vatikanski list takšno poročanje o kardinalu Mindszenty-ju »zmoto in podlo obrekovanje«. Bo NL svoje poročanje popravil? Čestitke in voščila SDZ Devin-Nabrežina Predsednik Slov. dem. zveze za občino Devin-Nabrežina je poslal vodstvu SDZ v Gorici naslednje pismo: Ob priliki predložitve »SLOVENSKIH LIST« za občinske in pokrajinske volitve na Goriškem okrajni odbor SDZ Devin-Nabrežina, zbran na svoji redni seji dne 30. 11. 1956, iskreno čestita celotnemu vodstvu SDZ iz Gorice ter želi kandidatom in vsem goriškim zavednim bratom najboljše uspehe. Mavhinje Praznovanje sv. Miklavža, našega farnega patrona, je hilo prijetno in pobožno. Na-^ šim otrokom se je oglasil po radiu in je vsakemu kaj naročil, nato vse obdaril in še razveselil z lepim otroškim filmom. Cerkveni praznik smo pa praznovali na Brezmadežno. Nanj smo se pripravljali s tridnevnico, pri kateri je pridigal naš priljubljeni misijonar g. Jože Vidmar. Veliko vernikov se je udeležilo sv. zakramentov in tako v pravem verskem razpoloženju obhajalo farnega patrona. V nedeljo smo ge s celodnevnim češeenjem lepo zaključili farne slovesnosti. Ko odhajate z zavojem v roiki od trgovca, vas spremlja na desetine lačnih oči, ki *i kaj takega ne morejo privoščiti. Zato pa je bil letošnji semenj le pregrenak očitek tistim nasilnikom, ki skušajo s trdo pestjo vladati nad ljudstvom in težka bol za nas vse, ki nam je naše podeželsko ljudstvo pri srcu in simo ga bili vajeni gledati vedrega in veselega. Sv. Miklavž med goriškimi otroki Tudi letos je dobri sv. Miklavž obiskal goriške slovenske otroke. Prišel je z zvrhanimi koši daril, v spremstvu angelčkov in parkeljnov. Dvorana Brezmadežne na Plaeuti je bila vse premajhna za toliko naših malih junakov. Najprej so nam o-troci iz Alojzijevišča pod vodstvom svojega prefekta g. Bolčine, prikazali ljubek prizor »Parkljev koš«. Potem je prišel tako težko pričakovani sv. Miklavž v vsem svojem nebeškem sijaju. Očke naših otrok so kar zažarele v nestrpnem pričakovanju. Sv. Miklavž jih je najprej lepo pozdravil, jih pohvalil, da so ostali zvesti slovenski šoli in jih vzpodbujal, naj ostanejo še nadalje pridni in dobri. Nato je prišel najlepši trenutek Miklavževega večera: delitev daril. Nihče ni odšel domov praznih rok. Ko je sv. Miklavž v tednu pred svojim prihodom potrkal na vrata goriških Važno obvestilo za stare in bolne volivce! Bolnim in starim volivcem in volivkam slavljamo na razpolago brezplačen prevoz od doma na volišče in nazaj. Kličite nas v ta namen na telefon GORICA štv. 2676, ali pa nam sporočile osebno na Placuto štv. 18 (tiskarna), kam naj pridemo na dom z avtom! Bolni in hromi volivci, ki ne morejo sami lastnoročno izpolniti glasovnice, imajo po zakonu pravico, da jih v volilno kabino spremlja kak drug volivec, ki si ga izberejo, da gre z njimi v kabino in po njihovem naročilu glasovnico izpolni. , Kdor ni vidno bolan ali hrom. mora nesti š seboj na volišče spričevalo občinskega zdravnika! Semenj sv. Andreja Kljub velikemu dotoku ljudstva z onstran meje je bil letošnji semenj sv. Andreja bolj klavrn. To so sprevideli tudi kramarji, ki so letos kmalu zapustili nase mesto z upanjem na boljši zaslužek drugod. Največji drenj je bil v ponedeljek po sv. Andreju. Do prvih večernih ur je bil trg sv. Andreja čislo podeželski semenj. Povsod si srečaval samo slovenske ljudi, slišal le slovensko govorico. Vendar ti naši ljudje niso prinesli kramarjem bog-vc kakšnega zaslužka. Dinarjev ni. lir pa še manj, oči pa so lačne vsega. Saj ni potrebna »nobena reakcionarna politika in blatenje matične države«, ti ljudje so nam tiha in vendar najzgovornejša priča »blaginje«, ki vlada sedaj v njihovi domovini. Kje je. nekdanja svežost deklet in žena, kje brezskrbna vedrost otrok? Vsi obrazi so sivi, zaskrbljeni, ostareli, nobene nežnosti in miline ni več v njihovih potezah. V trdem boju za vsakdanji kruh in v morečem ozračju neprestanega preganjanja jim je zamrla sleherna lepa misel. Le vprašajte jih, če so zadovoljni in srečni pod novo vlado. Človeka je skoraj sram, če kaj kupi v trgovini, pa vidi poleg selte zgarano ženico, ki skriva pod predpasnikom steklenico vina ali žganja in jo boječe ponuja trgovcu v zameno za kos prepotrebnega blaga. Okrog stojnic na trgu je isto. Slovencev, so mu povsod z veseljem odprli in ga bogato nagradili. Koliko blagoslova božjega bo sedaj sv. Miklavž razlil na te domove iz svetih nebes! Po končani delitvi daril je bil sv. Miklavž pošteno truden. Pa saj tii čuda, razdelil je skoro tri sto zavojev sladkarij, sadja, pa tudi potrebne obleke in obutve. Otroci so žarečih obrazov ogledovali svoja darila: »Pa prav to je prinesel, kar sem si želel.« si sl i s si 1 njihove vnete pogovore na poti domov. Res, letos je skušal sv. Miklavž vsem ustreči, zato smo prepričani, da ni nihče odšel razočaran domov. Praznik Marijinih otrok Najlepši uvod k popoldanskim verskim manifestacijam na Brezmadežno v Gorici je bil koncert Marijinih pesmi pevskega zbora goriške dekliške Marijine družbe na tržaškem radiu. Marijina slava se je v teh lepih Marijinih slavospevih razlila preko vse dežele in dosegla tudi oddaljenejše kraje, kjer živijo naši ljudje, ki so jim gotovo z veseljem in radostjo prisluhnili. V cerkvi sv. Ignacija na Travniku smo nato prisostvovali veličastnemu sprejemu 28 mladih fantov v Marijino kongregacijo. To je bil pogled, ki je vsakega še tako črnogledega človeka navdal z upanjem v našo lepšo bodočnost. Vneta beseda govornika je sveto razpoloženje mladih fantov dvignila do navdušenja. V cerkvi sv. Antona, kjer ima dekliška Marijina družba svoj sedež, se je tudi izvršil lep obred sprejema v Marijino družbo in med kandidatinje. Letos so fantje v navdušenju do Marije daleč prekosili dekleta, kar gotovo ni v čast goriški ženski mladini. Pozna se, da znajo fantje bolj resno in stvarno presojati sedanji verski položaj in da so se že davno otresli vseh predsodkov, ki se jih goriska dekleta niso še iznebila. Vsekakor čast in priznanje vsem tistim goriškim dekletom in fantom, ki so neustrašeno stopili letos pod Marijin prapor. Dan Marijinih otrok je zaključila lepa akademija v dvorani Brezmadežne. Osrednja točka sporeda je bil temeljit 'in navdušen govor voditelja dekliške Marijine družbe č. g. dr. Humarja. Gotovo bomo njegove iskrene besede še dolgo premišljevali in jiii po svojih močeh skušali tudi udej-stviti. Njegov govor je razvil temo: pomoč katoliških laikov verski hierarhiji. Sledil je pester spored z deklamacijami, nastopom okteta fantovske Marijine kongregacije, zbornimi recitacijami in nastopom tamburaškega zbora. Zlasti je žel veliko odobravanje fantovski oktet s svojima »0 gospa, o Mati moja« in »Zgodnja Danica«, ki jih je tako globoko občuteno zapel. Iz vseh grl je nato zadonela zmagoslavna pesem: »Zmagala .si, Devica slavna!« Božična proslava v stolnici Vsi preč. gg. duhovniki ter organisti štandreške dekanije so dohiti povabilo Du-hovske zveze ter SKPD iz Gorice, naj hi se udeležili ter sodelovali na božični proslavi, ki bo zadnjo nedeljo v letu 30. decembra ob 3 popoldne v goriški stolnici. Na sestanku, ki se je vršil dne 2. dec.., kot je bilo sporočeno v povabilu, smo ugotovili, da se je prijavilo k tej proslavi lepo število cerkvenih zborov. V seli pevcev bo okrog 150 po številu. Prosimo vse priglašene zbore, naj se pridno in temeljito učijo določenih pesmi, ker bomo <^elo proslavo snemali no zvočni trak in nato na .plošče. Da bo izvedba koncertnih pesmi čim popolnejša, smo določili, da ho ena skup-nt vaja 23. decembra oh 3.30 v cerkvi sv. Antona na trgu sv. Antona za zbore goriške okolice; 26. dec. pa vaja v Doberdobu oh 3h za kraške zbore. Organiste opozarjamo na sledeče pomote, ki so se vrinile v povabilo: a) pesem »Transeamus« je za mešani zhor. ne pa za moški zbor. Prosimo organiste, da vmlijo to pesem z latinskim besedilom. Zaradi izgovorjave naj se organisti obrnejo do preč. g. župnika v vasi. b) Isto tako pesem »Počivaj« je za mešani zbor, ne pa za moški. Organisti naj vedo, da Tantum ergo. ki ga bomo skupno peli, je številka 28, str. 31 iz Svetih pesmic. Če želi še kdo imeti organistovsko partituro pesmic: »Transeamus«, vEmanuel«, »Slava Bogu«, naj se obrne do g. prof. M. Fileja v Gorici. Opozarjamo vse organiste, da bo božična proslava v stolnici oh 31i popoldne in ne ob 3.30. Vljudno prosimo točnosti od vseh. ker je čas odmerjen. Vsem organistom in pevcem pošiljamo lepe pozdrave. Duhovska zveza in SKPD Gorica Pevma V četrtek 6. t. m. je v Pevmi umrl g. Valentin Uršič, naš najstarejši sovaščan, saj je dočakal zavidljivo starost skoro 91 let. Še pred dvema letoma je v krogu svojih otrok in vnukov praznoval svojo zlato poroko. Bil je dolga leta tudi cerkveni pevec ter celo svoje življenje skrben in pošten gospodar in vzoren oče svojim osmprmi otrokom. Kljub visoki iHarosti ni nobeno nedeljo zamudil sv. maše, vse dokler ga bolezen ni priklenila na posteljo. Kako je bil obče spoštovan in priljubljen, je ,pokazala tudi številna udeležba pri pogrebu ter žalostinke* ki so mu jih v zadnje slovo zapeli ob grobu. Naj mu v plačilo za njegovo zgledno življenje sveti večna luč, preostalim sorodnikom pa naše sožalje. Števerjan Preteklo nedeljo nas je bogato obiskal sv. Miklavž. S pomočjo Slovenskega katoliškega prosvetnega društva in Dekliškega krožka je razveselil prav vse solske otroke. Prireditev je bila letos nekoliko izredna: Nastopili so šolski otroci z Valerisča in so prav lepo zabavali polno dvorano gledalcev. Lep prizor so nam nudili naj- mlajši z rajanjem v narodnih nošah in deklice v belih oblekah. Največ zabave pa sta nudili zadnji dve točki: Prizor s petjem: Ribničan in Ribničanka ter enodejanka: Vedež. Tu smo spoznali bodoče igralce in igralke. Prav lepo so se »odrezali«! Za to pa gre največja zahvala gospodični učiteljici Dori Maraž. Veliko se je žrtvovala, a z nedeljskim uspehom je gotovo imela tudi veliko zadoščenja. Sv. Miklavžu se moramo Števerjanei še na poseben način zahvaliti, ker je letos^ hotel obdariti in razveseliti ne samo otroke, ampak tudi odrasle prijatelje društva! Prav lepo je bilo: veselja, zabave in smeha za dva meha! Sv. Miklavž, hvaležni smo Ti z vso briško iskrenostjo in Ti kličemo: Na svide-’ nje! Podgora Na praznik Brezmadežne je naša Marijina kapelica doživela, da se je v njej ob lOh prvič darovala sveta maša. Številna je bila udeležba, ubrano je bilo petje in pobožno se je dvigala molitev vseh navzočih. Za visoki praznik sta bila izdelana in postavljena tudi dva lepa kamenita podstavka za zaobljubljene sveče. Splošno občudovanje pa je vzbujal tudi novi izvirno izklesani nabiralnik za darove. Popoldne ob 3h je v cerkvi bil ganljiv sprejem v Marijin vrtec, ki se je tako pomnožil za novih 11 članov, 6 dečkov in 5 deklic. Sprejem je bil tudi prijetno po- < življen, ko je ob lepi spremljavi orgel iz združenih, otroških grl, lepo zadonela znana Schubertova Ave Marija v Mavovi priredbi z lepim slovenskim besedilom. Le tako naprej: da bo zunanja zgraditev kapelic in spominov kaj veljala, naj jo spremlja tudi notranja izgraditev in ra«t v srcih in dušah nase mladine. Miklavževanje v Sovodnjah Požrtvovalna in dobra dekleta iz tukajšnjega Dckl. krožka so nam tudi letos omogočila, da smo uspeli s prošnjo pri glavni Miklavževi pisarni in izprosili za obisk nam dragega in starega znanca in dobrotnika naših otrok. Na predvečer, točno ob 17.30 je vstopil v šolske prostore sv. Miklavž v vsem svojem sijaju, spremstvu in kar je glavno, z darovi. Po primernem pozdravu deklice Hajke Hmeljakove je sv. Miklavž najprej pozdravil vse navzoče in nas vse potolažil s tem, da letos ne bo prehude zime in niti ne preveč mraza ter da se bodo nič-kaj dobro obetajoče in zmedene razmere po svetu vendarle pomirile brez hujših posledic, seveda, je pristavil, če bomo dobri in pametni. ■L akLlne Otroke pa je opominjal k ubogljivosti in učenju; nekaj jih je celo pohvalil, precej porednežev pa grajal. Spomnil jih je, naj sočustvujejo z dobrimi in nedolžnimi otroki tam v ogrski deželi, ki ten* bi tako rad obiskal, pa jim vsled hudih razmer, ki tam vladajo, tega veselja ni in© JS POZOR! Na glasovnici je lipova vejica tretja po redu in zraven nje so štiri črte. Prekrižajte lipovo vejico in s tem boste volili pravilno za celotno našo listo Preferenčnih glasov imate pravico dati štiri. Prosimo vas, da daste preferenčni glas samo prvemu in drugemu. — Ko greste na volišče vzemite s seboj osebno izkaznico s sliko in volivno izkaznico! Pojdite na tisto volišče, ki je označeno na vaši volivni izkaznici! Javite nam pismeno v pisarno v Gorici, Riva Piazzutta 18/1, imena in bivališče vseh volivcev in volivk, ki ne bi mogli na volišče, da jim preskrbimo pomoč. Slovenci, Slovenke, če niste še prejeli volivne izkaznice, stopite nujno na županstvo in zahtevajte, da vam jo izstavijo! Javite se v naši pisarni v Gorici. Riva Piazzutta 18/1 vsi volivni upravičenci, ki smatrate, da vam delajo krivico, ker vam niso dali volivne izkaznice, potem ko ste jo osebno ali po zaupnikih iskali in zahtevali! "Vi , FAC Sl MILE , r....i L:...i r....i ih...d r....i L_J r.... k...A F' '1 k...J .© er+- © P 02< ©< © O« HI l •c "5 3 © © S s p N P Zu S S © Sorica, Štandrež, Lečnik, Gradiškuta, Podgora, Pevma, Oslavje, Šentmaver storite svojo narodno in demokratično dolžnost GLASUJTE ZA LIPOVO VEJICO! V goriško občinsko hišo slovenske demokratične zastopnike!