Današnja številka obsega 12 strani.
„Jvfovi čas"
Uhaja vjafc petek ob iS, uri dopaJdne. Ursd-ništ?o in upravništvo je V (gosposki ulici št 6 drugo dvorišče
N9VIČAS
Itist stane
» ik
za eelo leto . ... H * sa manj premožne 3 , v Jsfemčifo . ... t « posamezne številke S < Oglasi po dogovoro.
Štev. 48.
V Gorici, 29. novembra 1912.
Leto in.
Slovani in Avstrija.
Nemci so sila domišljavi ljudje. V teh dneh prirejajo shode po Dunaju in drugod, kjer na eni strani povdarjajo, da nočejo nobene vojske, ne s Srbijo ne z Rusijo, na drugi strani pa po svojih časopisih z lažmi in obrekovanjem hujskajo proti tema državama in zatrjajo.da so Nemci edini prijatelji Avstrije, vsi drugi, posebno Slovani, pa. nje nasprotniki. Nemci, pravijo, so ustanavljali in zidali Avstrijo, oni so tudi sedaj nje najboljša zaslomba. Kaka nesramna hinav-ščina tiči v teh trditvah, je jasno za vsakega. ki pozna tiste nemške pročodrimovske agitatorje od oseb državnih poslancev do zadnjih propalih študentov, ki rujejo vsi brez izjeme proti obstoju naše države, ki se navdušujejo le za Pruse in vporabljajo pruski denar in luteranstvo. da bi čim hitreje ljudstvo odtujili katoliški cerkvi in Avstriji. Teh izdajalcev Nemci sedaj nikjer ne vidijo; pač pa se z vsemi silami zadi-rajo v avstrijske Slovane in Slovane sploh.
Slovani rešitelji Avstrije.
In vendar so izmed vseh sosedov, ki jih Avstrija ima, edini Slovani, ki so v teku stoletij Avstriji napravili nebroj u-slug. ki so Avstrijo res pomagali ohranjati in zidati, ki so hoteli njeno moč še mnogo bolj povečati, kakor si je ona sama želela. Slovani edini so, ki z Avstrijo do sedaj niso imeli še nobenih bojev. Dočim so Nemci, Italijani in v prejšnjih časih Turki zadajali Avstriji v krvavih bojih silnih ran in io pred svetom poniževali, so bili Slovani oni, ki so naši državi vedno hoteli najboljše. jo vodili do zmag in vspehov ter ji v največjih stiskah kot najvernejši prijatelji stali ob strani.
Slovani so bili, ki so 1. 1683 pod vodstvom kralja Jana Sobieskega iz Poljske prihiteli na pomoč Dunaju, ki bi bil v pogubo in največjo nesrečo cele Avstrije prav gotovo prišel drugače Turkom v roke. Rusi in Poljaki so bili, torej Slovani, s čijih zvezo in zaslombo so avstrijske čete v dobi po osvoboditvi Dunaja podile Turka iz Ogerske in ga prisilile, da se ie pomaknil na jug za Dravo in Savo ter Donavo. Srbi in Hrvati in Slovenci so bili, ki so napravili poslej živo mejo proti Turku,
vojaško granico, ki se je raztezala od sed-mograških karpatskih planin skozi Slavonijo in celo Hrvaško do morja, in ki so tu mladi in stari stoletja stali vedno oboroženi na straži ter varovali Avstrijo in Ogrsko pred turškimi navali in roparskimi vpadi. Oj, kako se je dobro godilo tedaj Nemcem in Mažarom v naši Avstriji, ko so Jugoslovani krvaveli zanje in jih branili! Kdo je tedaj skrbel, da se je Avstrija razvijala in mogla ohraniti?
Slovani so bili dalje, ko so v sedemletni vojski prihiteli cesarici Mariji Tereziji na pomoč. Rusi proti pruskemu kralju F r i d e r i ku H. in ji pripomogli do slavnih zmag v boju proti onemu Nemcu. ki jo je hote* oropali■ prestol;? in podedovane države. Slovani — Rusi —so W'h, ki so v vojskah proti Napoleonu opetovano prišli Avstriji na pomoč in oni tudi, ki so uničili 1. 1812 in 1813 Napoleona, ki je naši državi usekal tako silne rane. in tako povzročili, da se je Avstrija mogla spet opomoči.
Tn ko je 1. 1848 in 1849 revolucija pretresla našo Avstrijo in so se Mažari puntali proti mlademu cesarju Francu Jožefu I., tedaj so bili Hrvati, ki so kot najzve-stejši sinovi Avstrije pod svojim banom Jelačičem pohiteli vladarju na pomoč, bili so Rusi pod generalom Paskievičem. ki so s Hrvati mažarske puntane premagali in ponižali.
Nemci in Avstrija.
Tako vidimo, kako ravno Slovan v najusodnejših trenutkih stoji Avstriji in slavni habsburški vladarski rodovini kot pravi angeli varih ob strani. Prus. to je Nemec, pa je bil tisti, ki se je spravil nad osamelo cesarico Marijo Terezijo. — nad žensko, ki jo v žalosti in nevarnosti v§ak pošten človek tudi z lastnim življenjem brani — da bi io oropal in ji Avstrijo razdejal! Prus je bil spet tisti, ki ie 1. 1866 v svoji gospodstvaželinosti začel vojsko z Avstrijo in jo ponižal. Tn kako so se Italijani v 1. 1848. 1859 in 1866 proti Avstriji vedli, je itak vsem znano.
Zgodovina izkazuje Slovane kot nai-holjšega zaščitnika in nrijatelia Avstriie. Zakai torej tisto sovraštvo do Slovanov? Zakaj tisto zatiranje Jugoslovanov^ ki gre tako daleč, da Avstrija podpira in vz-
držuje v -Albaniji na Turškem italijanske šole, dočim ne morejo najbolj zvesti podaniki v Avstriji, mi Slovenci na Koroškem, ne ene šole dobiti v materinem jeziku? Odkod sedaj tisto silno hujskanje proti Srbiji, ki je uganja strupeno nemško časopisje, ko vendar Srbija Turka podi iz Evrope, kar je že davno, davno zaslužil, in si pri tem hoče zagotoviti le tisto prostost in neodvisnost, po kateri je ljudstvo stoletja hrepenelo in do katere ima že po božjem zakonu vsak narod pravico? Kaj so vendar Slovani Avstriji napravili, da jih Nemci tako sovražijo?
To nasprotstvo proti Slovanom se v Avstriji pojavlja od časov Marije Terezije in Jožefa II.. ko se !e v naš! državi pričelo širiti svobodomteèlsivp in ž njim nazor, da je v Avstriji edinole Nemec gospod in gospodar. Od tedaj je v naši politiki vedno težnja na dnevnem redu, da Avstrija mora ostati nemška in da se ji mora ohraniti nemški značaj. Slovan lahko pomaga, toda vpoštevati se sa ne sme in pravic se mu ne sme dati nobenih.
Od tod prihaja, da se je Avstrija že 1. 1853 pridružila onim državam, ki so začele z Rusijo takozvano krimsko vojsko, dasi ie pri tem morala Avstrija pozabiti na vsa čuta hvaležnosti do Rusije, ki ji je komaj štiri leta prej nanravila največjo uslugo. Od tod tudi prihaja, da se je Avstrija pulila s Prusijo za prvenstvo med nemškimi državicami. dokler ni bila od Prusiie tepena, da si je tudi postojanke v Italiji skušala o-hraniti, dokler ni bila vržena iz njih. Na Slovane na ni hotela misliti, dasi je že nad sto let po večini slovanska država*! Radi tega je tudi nemška vlada v Avstriji tako brezsrčno zavračala prošnie Srbov in Hrvatov. nai iih vendar reši turškega jarma, kakor je bilo že zadnjič to povedano.
Nemci in Slovani v Avstriji.
Nemštvo in povsod le nemštvr striji! In' kdor ne čuti nemško -sko. ta ni Avstrijec. Še ta ted--državni poslanec pri nekem naju povdarjal. da se njih popolnoma krije z avstrr tem, da nimajo ti ljudima o krščanski pra^ vajo najhujše krivi' dé, in da jih celo :
nostjo nad Slovani izvajajo! V Albaniji na Turškem vzdržujejo z denarjem naših davkov italijanske šole; nam pa ne dajo ni ene slovenske šole na Koroškem! Za samostojnost Albanije so pripravljeni zaplesti celo Avstrijo in celo Evropo v boj, na Hrvaškem pa pustijo Čuvaja, da tlači najsvetejša ljudska prava, in se veselijo, da nemška vlada razpušča mestne zastope v Spljetu in Šibeniku, in razkričavajo slovenske poslance za izdajavce, ker so izrazili prepričanje, da bo za Avstrijo prav dobro, tudi če Srbija dobi kako jadransko pristanišče, samo če bo znala dobiti v Srbiji prijateljsko sosedo.
Nemcem je nemštvo vse! Za Avstrijo, ki naj bi bila res pravična in enaka napram vsem narodom, nimajo ne zmisla ne
Težke dneve smo preživeli pravkar. Hvala Bogu. zdi se. da so se temni oblaki porazgubili in da do vojne med Avstrijo in Srbijo ter Rusijo ne pride. Medtem pa se pri Čataldži nadaljujejo pogajanja za premirje, ki pa doslej niso imela uspeha. Turki se krčevito branijo, prepustiti Bolgarom Odrin. Zdi se, da Turke hujska tudi Nemčija. Bojev hudih pri Čataldži ni bilo. Le artilerija se obstreljuje. Bolgari dobivajo nove čete, tudi Grki hite pomagat Bolgarom. Grške ladje iz Soluna vozijo bolgarske čete pred Carigrad. Če se pogajanja razbijejo, bodo Bolgari Turke iznova napadli. Ker pa so utrdbe pri Čataldži premočne, hočejo Bolgari skupno z Grki poskusiti naslednji načrt:
Bolgari bodo na suhem zavzeli močne utrdbe v Dardanelah (ob morski ožini, ki vodi v Carigrad). Iz Dardanel so namreč Turki pobrali najboljše topove in jih poslali pred Čataldžo. Če Bolgari zavzemo te utrdbe, bodo grške bojne ladje lahko preplule morsko ožino Dardanele in bodo tako dospele pred Carigrad. Turško bro-dovje se ne bo moglo dosti ustavljati, ker je šibko in so Turki izgubili že 3 bojne ladje. Grške ladje bodo potem streljale Turkom pri Čataldži v hrbet, vsled česar bodo Bolgari turško črto lahko predrli. Tak je načrt. Če se posreči — ve Bog.
Pred Odrinom se je pret. teden bila huda bitka, ki je trajala 20 ur. Bolgarske in srbske čete so Turke pregnale iz dveh zelo važnih utrdb.
Srbi sijajno napredujejo ob Jadranskem morju in so najbrže že v Draču. — Slabše pa se godi Črnogorcem, ki so še vedno pod Skadrom.
Kakor smo že uvodoma omenili, smo biH že prav blizu vojne z Rusijo in Srbijo, država se je zanašala na Nemčijo. Z Si bili držali Francija in Anglija. — 1 bila vnela svetovna vojna. Pa Drača, male luknje v Jadran-i radi avstrijskega konzula iterem so nemški listi zo-o ga Srbi umorili. No se-"v in zdrav dospel v i poravnana. Ampak aš konzul Procha-*4J krvavo vojno.
pojma. In ker je njih nemštvo v vedno večji nevarnosti, zato zahtevajo vojsko proti Srbiji, da bi Jugoslovane ponižali. --A vojske ne bo! To je sedaj gotovo.
Mi Slovenci, in Jugoslovani ter Slovani sploh bodimo prepričani, da se krivi-ce, ki jih delajo narodi narodom in države državam, na zemlji vedno nad krivičniki maščujejo. Turki so tepli in tlačili nekdaj Slovane. Sedaj se vse nad Turki maščuje. Bog je postavil v življenje narodov zakon, da pravičnost maščuje vsako krivico. — Tudi nemška oholost bo ponižana, in tedaj postane Avstrija velika, a ne po Nemcih, ampak po nas Slovanih, ki so ii že tolikokrat v največjih nevarnostih stali ob strani !
In vendar je to čisto navaden nemški hujskač, ki je v službi naše vlade, hujskal Albance na boj proti Srbom. Da ga ti niso potem na rokah nosili, je umevno. Ni čudno, da nas na Balkanu kmalu še pes ne bo povohal, ker smo imeli doli take ljudi, ki so ljudi hujskali, namesto, da bi jih bili sprijaznili z Avstrijo. Kar so naši diplo-matje na Balkanu sejali, to sedaj žanjejo.
Pohod Srbov.
O prodiranju srbskih Čet na Jadransko morje poročajo iz Skoplja naslednje podrobnosti: Čete so se pomikale po neprehodnih soteskah; hvala gre številnim Arbanasom, ki so se ponudili za vodnike, da so čete srečno prispele do obali, ne da bi jih bil oviral kakoršenkoli odpor. Čete so bile v zvezi s Prizrenom le potom kurirjev. kar pojasnjuje dolgodobno molčanje, ki je pa bilo potrebno tudi z ozirom na končni uspeh operacije. Ko so trupe dospele blizo Leša, so se vodniki vrnili v Pri-zren, kamor so dospeli šele pozno in naznanili. da je imela srbska armada v nedeljo bitko pri Lešu. Vodniki pripovedujejo strašne stvari o naporih in trpljenju srbskih čet, ki so se pomikale po planinah in plazile po terefiu, po kakršnem še nikdar ni prodirala kaka armada. Dozdaj je komaj mala četa potnikov mogla po ti poti, in sicer le z domačimi konji, ki znajo dobro plezati. Izvlačiti je bilo treba topove in konje, ki so se za cel meter udirali v sneg. Moštvo je moralo prenašati mraz 12—15 stopinj pod ničlo in pri tem še zelo štediti s hrano, kajti dasi jim je šlo prebivalstvo v vsakem oziru na roko, so mnogokrat šli skozi pokrajine, kjer po več dni niso naleteli na kako človeško bivališče. Na vsem tem strašnem potu pa se je javil bolnega en sam vojak. Pot, ki so ga čete prehodile znaša v zračni črti 150 km.
Pri tem poročilu je zanimivo to, kako so Srbi prodirali skozi Malisijo. Prave poti tu ni. napori so nečloveški, prebivalstvo divje. Doslej ni nobena armada te poti napravila, niti Turki je niso z večjim oddelkom prestopili, odkar so nad Balkanom zavladali. Dejstvo, da se Albanci niso upirali, zasluži veliko pozornost.
Srbi v Draču.
Kakor poročajo z dne 28. t. m., je srbska vojska zasedla Drač pod geslom: Drač smo zasedli in ga podvrgli srbskemu kraljestvu za vse večne čase.
Med Avstrijo, Srbijo in Rusijo.
Naša država — kakor poročamo v uvodu današnjega poročila, ni hotela Srbom dovoliti, da bi zasedli Drač. Grozila je resna vojna nevarnost. Rusija pa. ki sedaj čisto odkrito ščiti balkanske države, pred vsem pa Srbijo, je nakopičila na avstrijski in nemški meji blizu 1 miljon vojaštva. Vse je z nepopisno napetostjo pričakovalo. kaj bo. Naš nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand se je osebno peljal na Nemško k nemškemu cesarju Viljemu. Gb istem času se je v Berolinu mudil načelnik avstrijskega generalnega štaba Šemva. Očividno so se vršila posvetovanja za slučaj vojne. Ko pa so posvetovanja končala, se je glasilo, da bo Nemčija posredovala med Avstrijo in Rusijo. Nemški cesar je pisal lastnoročno pismo ruskemu carju. Kakor je sedaj precej jasno, je Nemčija pustila našo Avstrijo na cedilu in se noče zaplesti v vojno z Rusi. To ie od strani Nemčije tudi čisto pametno. Če se Nemčija spusti v boj z Rusi, jo zgrabijo od zadaj Francozi in Angleži uničijo njeno brodovje. Taki veliki nevarnosti pa se Nemčija radi Avstrije ni hotela izpostaviti; zato je morala tudi Avstrija odnehati. V Avstriji so Slovani odločno proti vsaki vojni s Srbijo in Rusijo. Edino avstrijski Nemci jo hočejo in Madžari. Stvari stoje sedaj tako. da vojne najbrže ne bo, pač pa bo Avstrija pustila, naj Srbi zasedejo Drač. Razmere pa se bodo uredile na skupni konferenci vseh evropskih velesil, ko se sklene na Balkanu mir.
Od dobro poučene strani poročajo 27. t. m.: Avstrija sicer noče, da bi se vršila konferenca in želi. da se proglasi neodvisnost Albanije: toda Rusija in Srbija sta tako odločni, da se bo konferenca morala vseeno vršiti. Vojna nevarnost pa je vsled nastopa Nemčije odstranjena. Gotovo ic, da bode vsled teh neuspehov naše diplomacije mnogo naših diplomatov moralo odstopiti.
Značilno za boljše razmerje med Avstrijo in Rusijo je dejstvo, da je ruski car sprejel v posebni avdijenci avstrijskega grofa Turna in se ž njim razgovarjal eno uro.
Pa še nekaj je zelo značilno! Tudi La-hi nočejo, da bi Srbija dobila pristanišče ob Adriji. češ ker bi potem Slovani dobili prevelik vpliv na Trst. Tu so se Nemci in Lahi našli.
Kako je pri Bolgarih.
Da se je napetost polegla, sledi tudi iz tega, ker so Srbi že zopet okrog 50.000 mož odposlali k Čataldži na pomoč Bolgarom. Tudi Grki so poslali 30.000 mož.
Danes smo oskrbeli v našem listu lep zemljevid Carigrada in utrdb pri Čataldži. Pred nami je sedaj vse bolgarsko-turško I bojišče. Bolgarske zelo dobro utrjene po-
Vojna na Balkanu in evropski položaj.
>IM
Ci <
I—
icC
>L/
LU CO Qk Cć
CO
r
h-
v/>
o >i/)
VD
CĆ C LS
tojanke se razširjajo od Bojuk Čemedže preko Ćataldže do jezera Derkos. S številkami so zaznamovane močne turške trdnjave, ki jih Bolgari sedaj z močnimi kanoni obstreljujejo, a napadajo ne.
Resnica o bojih pri Čataldži.
Turki so venomer grozno lagali, kako so Bolgare vrgli nazaj. Sedaj se je oglasil dopisnik laškega lista »Tribuna«, ki je bil cel čas zelo zanesljiv in poroča:
Bitka se je začela 17. t. m. in se ]e končala 18. t. m. Bolgari so s sijajnim napadom vzeli Turkom tri forte. Kar Turki prosijo iz glavnega stana vun za premirje. Obenem pride tudi od bulgarske vlade ukaz ustaviti sovražnosti. Bolgarski generali so se branili, a so se morali udati. Pritiskale so tudi velesile. Zato je poveljnik ukazal forte zapustiti, ker so bili preveč izpostavljeni in. obramba nemogoča. Ta čin previdnosti je Nazim-paša obenem, ko je
prosil za mir, raztrobil za uspeh, kar je
pač lopovsko, posebno če se pomisli, kako lojalno so postopali Bolgari. V boju 17. in 18. t. m. so Turki izgubili 6000 mož, Bolgari pa 3000, kar dokazuje, da je boj bil ljut, a Bolgari bi bili, če bi bili prodirali dalje, danes že v Carigradu. Poročila turških admiralov o uspešnem obstreljevanju bolgarskih čet, so nesramne laži. Turške bojne ladje, ki tega imena ne zaslužijo, so tako »izborno« streljale, da je na neki kri-
žarici top počil, se material vnel in je cela ladja bila kmalu v plamenu.
Pogajanja. Kaj zahtevajo Bolgari?
Iz tega je razvidno, da so se Bolgari umaknili v svoje dosedanje postojanke le na pritisk iz Sofije, kjèr so velevlasti zahtevale, naj se začno pogajanja. Sedaj se pogajanja vrše. Enkrat je turška vlada bolgarske predloge že odbila. Bolgari, ki delajo popolnoma sporazumno z Qrki in Srbi, zahtevajo, naj se najprvo udajo mesta Odrin, Janina in Skader. Turki naj pred Carigradom zapuste Cataldžke utrdbe, katere bi zasedli Bolgari, dokler se ne sklene mir in Turčija plača 1000 miljonov. vojne odškodnine združenim državam. Mir pa bi se glasil tako, da se Turčiji pusti Carigrad z ozemljem, ki bi ga mejila meja: od Midije ob Črnem morju preko Corlu do izliva reke Marice. (Glej naš zemljevid, ki smo ga pred časom priložili!) Turčija pa tega noče sprejeti; ampak zahteva, da se ji pusti še Odrin in Kirkilise. Pogajanja se vrše v Bojuk Cemedže v bolgarskem taboru.
Pred Odrinom.
Kakor smo že v zadnji številki poročali, se je vnela pred Odrinom silna bitka, v kateri so bili Turki vrženi iz dveh trdnjav. Dne 22. in 23. so Bolgari obstreljevali Odrin, ki je začel na več mestih goreti. Dne 24. t. m. so Turki zopet skušali udariti iz trdnjave, a so bili krvavo odbiti: Srbsko poročilo pravi iz Muštafe paše, da če Bolgari pri Cataldži ne vržejo Turkov nazaj, je lahko mogoče, da bo med bolgarskimi vojskovodji zmagala tista struja, ki zahteva, da se Odrin naskoči in uniči turška vojska in mesto. Na Čataldžo je torej obrnjena vsa pozornost. Ako naši zavezniki tam ne bodo uspeli, potem bodo oblegovalci udarili na Odrin, zatem pa na Carigrad, ki se v nobenem slučaju ne more braniti.
Bolgarski junak.
Poveljnik brigade pošlje konjenika s pismom do druge brigade. Dolgo ga pričakuje, da bi se vrnil z odgovorom. Ni ga nazaj. — Oremo naprej. Za nekaj časa najdemo truplo našega konjenika, grozno razmesarjeno ob cesti ležeče. Glavna mu je bila odsekana in razcepana. V bližini okolu trupla našega konjenika pa je ležalo šest trupelj turških vojakov.
Tukaj se je pač vršila pred kratkim grozna tragedija, katera se da raztolmačiti tako le: Konjenik je bil napaden od Turkov, branil se je talco junaško, da je pobil šest sovražnikov, naposled pa je bil sam ubit.
Nad tem junakom so se maščevali potem krvoločni Turki na ta način, da so njegovo truplo in glavo strašno razmesa-rili. —
Turške grozovitosti.
V selu Naderh pri Babi Eskiju je, ko je došla bolgarska konjenica, videla strašen prizor. Na cesti je ležalo 30 mrtvih bolgarskih trupel, ki so pa bili tako razse-kani. da ni bilo mogoče razločiti, so li to moški, ženske ali otroci. Živo deco so Turki nataknili na bajonete in divjali ž njim okolu. V selu Delipetru so Turki oskrunili
osem žena in deklet ter 20 starcev. V selu Vlaki so ubili Turki 25 oseb, nad vsakim truplom so pa zaklali in pustili eno svinjo. V selu Perica s oTurki vse hiše požgali in ljudi pometali na pogorišče, ko so jim prej živim porezali ušesi in nosove ter jezike.
Kolera.
Med turškim četami pred Čataldžo in v Carigradu kolera strašno mori. Poročajo, da vsak dan umre nad 1000 vojakov. Umrla sta že tudi 2 generala in 1 nemški vojni poročevalec. Bolnike, bolne na koleri, nosijo Turki v mošejo Aje Sofije, da bi na ta način preprečili, da bi Bolgari imeli njej službo božjo, če pridejo v Carigrad.
Turki izgubili 3 bojne ladje.
Turki so izgubili prvo ladjo v Solunu. Potopili so jo Grki. Drugo ladjo so zelo nevarno poškodovale bolgarske torpedvke. Ladja se sicer ni ptopila. Privlekli so jo v Carigrad. Toda poškodovana je tako, da ni za rabo. Zadnji del je pod vodo in na vrhu je tudi razstreljena. Toda Grki so kmalu na to potopili tretjo ladjo. O tem poročajo: Torpedni čoln št. 14, je vdrl v pristanišče Aivaly in napadel neko turško topničarko. Ko so Turki opazili grško tor-pedovko, je turški poveljnik z mornarji zapustil topničarko, ko so prej v njo izpustili vodo. Oddelek grških mornariških vojakov je zasedel turško topničarko, a jo je moral zopet zapustiti, ker se je ladja začela potapljati.
Grki.
Grki so zasedli že skoro vse turške otoke v Egejskem morju. Porazili so pod Bitoljem del turških čet, ki so bežale pred Srbi. — Judovsko in nemško časopisje se zelo pritožuje, da so grški vojaki ropali v Solunu jude. Grki poročajo k temu: Ni resnično londonsko poročilo, po katerem naj bi bili grški vojaki razgrajali proti judom. Anarhija, ki je v mestu vsled turškega poraza izbruhnila, je omogočila gotovim elementom prirediti izgrede tako proti judom, kakor tudi proti kristjanom. Odkar se je pa uvedla grška uprava in po dohodu grško-krečanskih orožnikov vlada v Solunu najlepši red. Vsi inozemci v Solunu so se grškemu kralju in grški vladi zahvalili, ker se je v Solunu tako hitro napravil red.
Nam se zdi, da so morda grški vojaki res Jude malo neljubeznjivo strašili. Toda pomniti je treba, da je vojna. Judje so pa v Solunu živila predrago prodajali; kaj čuda, da so jih ogorčeni in lačni grški vojaki šiloma vzeli. Baje je en jud prodajal zastrupljen šnops.
Črnogorci.
General Martinovič se je izrazil: Moja dolžnost je, da zasedem obrežje severne Albanije. Pred štirimi dnevi sem zapustil svoj glavni stan v Muričanu in poveril po-veljeništvo pred Tarabošem generalu Gju-roviću. Ko smo pri Sv. Juriju prekoračili Bojano, smo pri Malem Rencitu zadeli na Turke, ki so se dva dni hrabro borili in se šele po vročem boju umaknili. Nam se bolj mudi, da zasedemo morsko obrežje, kakor pa da Skader osvojimo. Na severo-vzhodu od Skaderskega jezera prodira zdaj proti Skadru general Lazović, general Vukotić
pa maršira čez Zalo za Skader, ko zasedem Leš, udarim proti Skadru čez Zadrin-sko Dolino. Reka Matja bo tvorila končno črnogorsko mejo, ker potrebujemo te rodovitne ravnine, ki bodo tvorile bodočo žitnico Crnegore.
Turki so v Skadru ustrelili 12 krščanskih vojakov, ki so hoteli pribežati k Crnogorcem.
Koliko bi stala evropska vojska?
Predsednik francoskega mirovnega odbora, vseučiliški profesor Charles Ri-chet je proračunil, koliko da bi stala svetovna vojska. Evropa lahko oboroži 20,000.000 vojakov, 10,000.000 bi jih lahko na bojišče postavila. Na dan bi stala ta ogromna armada 3 do 400,000.000 miljo-nov frankov. V 14. dneh ni bilo najmanj 100.000 mrtvih in 500.000 ranjencev. Tvornice bi zaprli. Trgovine bi počivale, države bi bankrotirale. Pol stoletja bi trajalo, da bi se rane evropske vojske zacelile.
Turški sultan — velik revež. Pravijo, da je jokal oni teden, ko so evropske velevlasti izkrcale čete z bojnih ladij v varstvo Evropejcev v Carigradu. — Ko so Turki prevažali nove vojake iz Male Azije v Evropo, da jih pošljejo v Čataldžo, jih je šel pozdravit sultan, da jim vlije poguma. Ko je sultan korakal po ulicah, so ljudje začeli kričati nad njim: »Kdo je kriv, da smo tepeni?« Sultan je skoro tekel, da je ušel množici, ki ga je psovala. — Do zadnjega časa pa sultan sploh vedel ni, kako je na bojišču. Vedno je mislil, da Turki zmagujejo, dokler ni začul bolgarskih topov pri Cataldži. Verjel je vse, kar so mu poročali evnuhi (skopljenci) in ženske v haremu. Ko so Bolgari prišli do Cataldže, je bil silno iznenadjen in prestrašen, pa se je potolažil s tem, da se je dobro napil. — Kadar mu kdo kaj neprijetnega pove, začne jokati. Da bi bila Turčija Tripolitanijo izgubila, tega še sedaj ne verjame in pravi, da to pripovedujejo le tuji, Turkom sovražni časopisi. Ubogi sultan!
Novejša poročila.
Medtem ko se je že včeraj poročalo, da so Srbi zasedli Drač, prihajajo danes iz Drača, te le vesti, ki niso povsem verjetne, namreč vesti o
neodvisni Albaniji.
Drač, 28. novembra. Včeraj ob pol petih popoldne se proglasili Assad-beja za provizoričnega guvernerja samostojne Albanije. S turškega forta se je snela turška zastava, ravnotako vse turške zastave v luki. Turškim uradnikom se je dalo na prosto, ali se hočejo udati ali odpotovati. Turška milica 400 mož je odložila uniformo in orožje. Nato se je razobesila zastava neodvisne Albanije: črni orel na rdečem polju.
Ce se to obistini, bodo zapljetjaji zopet nevarnejši. Srbi so baje še 30 km oddaljeni od Drača in so močni 10.000 mož.
Iz Sofije poročajo dalje, da Odrin gori in da bo mesto kmalu padlo.
Izpred Cataldži poročajo:
Carigrad. 28. novembra. Včerajšnja pogajanja med turškimi in bolgarskimi pooblaščenci v Bujuk-Čekmedžu niso imela nobenega uspeha. Porta vztraja na tem, da obdrži-ozemlje od Soluna (vključivši) do Lozengrada, balkanska zveza pa ji noče pustiti več kot ozemlje Enos-Saraj-Mi-dia-Črno morje-Marmarsko morje-Eenos. Pogajanja se danes nadaljujejo.
B e 1 g r a d. 28. novembra. Tu se nagibajo k mnenju, da se bo boj pri Čataldži iznova začel, ako ni turško zavlačevanje le manever, da izposluje nekoliko ugodnejše pogoje. Na vsak način je zvezna armada pripravljena. Že zdaj podpira Bolgare pri Čataldži 50.000 srbski čet.
Vprašanje, ali bo vojna, najbolj označujejo naslednje brzojavke:
K ò n i g s b e r g, 28. novembra. Nemški kancler von Bethmann-Hollweg je -brzojavil guvernerju, da razburjenje, da bo vojska, ni utemeljeno, in da je treba ■vestem, da Nemčija proti Rusiji mobilizira, stopiti nasproti. Nemčija je z Rusijo slejko-prej v najbolj prijateljskem razmerju.
B e 1 g r a d. 28. novembra. Tu se vest, da Srbija zbira čete ob avstrijski meji, de-mentira in se izjavlja, da Srbija pošilja vse čete, kar jih je na razpolago, na bolgarsko bojišče.
ŠIRITE „NOVI ČAS"!
Po svetu.
Boj med Nemci in Slovani se sedaj z vso silo bije v naši državi. Naši poslanci obštruirajo v državnem zboru, da onemogočijo vlado, ki nas tako krivično zatira. Nemci dobro vedo, da se sedaj gre za njihovo kožo. Zato so na Dunaju sklicali veliko zborovanje, kjer so našim poslancem, posebno pa dr. Šusteršiču očitali veleiz-dajalstvo, sami pa so ob istem času klicali Živio Nemčija in cesar Viljem! — To seveda ni izdajalsko. — Včeraj so jugoslovanski dijaki priredili shod na Dunaju, da izrazijo simpatije Balkancem. Bilo jih jc nad 600. loda policija je vdrla v prostore in dijake razgnala. Policaji so naše jugoslovanske. dijake psovali s »srbskimi svinjami«. — Državni zbor, ki zboruje, je sklenil, da se drugo leto odpravi mala loterija.
Včeraj je pri seji konference načelnikov ministerski predsednik grof Stiirgkli dobesedno izjavil:
»Vesti, da misli vlada parlament odgoditi so neutemeljene. Vlada bo v jutrišnji in pojutrišnji seji vložila sledeče predloge: 1. Predlogo o oskrbi žena in otrok rezervistov za slučaj mobilizacije; 2. Predlogo o nabavi konj v vojaške svrhe in 3. Predlogo o pripravi bivališč za slučaj mobilizacije. Iz tega nekateri sklepajo, da nevarn-nost vojne še ni odstranjena.
V seji zbornice je govoril pri prvem branju budgetnega provizorija kot prvi govornik dr. La g i n j a, ki je slavil sijajne zmage bratskih balkanskih narodov proti Turkom. Govornik citira junaške slovanske pesmi. Opisuje epos »Smrt Smajil Age Cengijića«, primerjajoč takratni položaj s sedanjim. Govoril je 4 ure, kar znači, da Jugoslovani obštruirajo.
Pri delegacijah, ki so že zaključene, je cesar dolgo govoril z delegatom Fonom o goriških razmerah.
Ogri se boje Slovencev. Iz Budapešte poročajo: Tu se vrši sestanek hrvaških in srbskih poslancev hrvaškega sabora. Preden se je konferenca začela, je prišel v dvdrano policijski svetnik Toth z detektivi. Zborovalci so protestirali. Dr. Toth ie izjavil, da je prišel, ker je ogrska vlada doznala, da se nahajajo pri konferenci državljani tujih držav. Dr. Popović: »To ni res!« — Toth: »Poročalo se nam je. da so povabljeni dr. Š u s t e r š i č, dr. Masaryk in dr. Kramar. Ali so tukaj» — »Ne!« Nato se je dr. Thot z detektivi odstranil. Med člani konference je še dolgo vladalo nad tem činom veliko razburjenje.
Med Rusijo in Kitajsko je nastal velik razpor. Kitajska se "baje že pripravlja na boj z Rusijo. Baje bodo tudi Japonci pomagali Kitajcem. Če vse to ni le pobožna nemška želja.
Listek.
Junaštvo in zvestoba.
Nemški spisal : JOŽEF SPILLMANN D. J.
(Dalj o > XLVI. Zopet v domovini.
Štirinajst dni po teh dogodkih smo srečno prekoračili švicarsko mejo. Legislativa je odpustila vse švicarske čete na Francoskem in jim preskrbela potne liste ter jih odposlala v domovino. To nam je olajšalo potovanje, ki bi sicer gotovo ne poteklo brez velikih nevarnosti. Seveda smo se pač čuvali povedati, da smo pripadali kraljevi straži, o katere „grozovitosfih" so jakobinci kričali po vsej deželi.
Do Luzerna smo potovali skupaj. Tam sta se od nas poslovila Wirz in Kristen, ki sta odšla v Unterwalden, odkoder sta bila doma, prej pa. sta hotela iti k Materi božji gori v Marijo Rickenbach. Tudi oče Sekundus, veliki sodnik in jaz smo sklenili, da gremo na zaob-Ijubljeno božjo pot k milostni kapelici v Maria Einsiedeln, predno se vsi skupaj napotimo v Zug. Brunner in brata Jost so šli z nami. Tako smo se napotili okoli gore Rigi in skozi krasno Goldansko dolino v Steinen. Tja nam je iz kantona Švica prišel nasproti gospod Alojz Reding, Rudolfov brat. Zelo rad bi nas peljal s seboj v svojo gostoljubno hišo v Švicu. Toda nismo mogli več zavlačevati vrnitve in odšli smo dalje čez goro, ko smo mu prej sporočili, kako ganljive smrti je umrl njegov hrabti in blagi brat. Tudi v samostanu Einsiedeln je dobri gospod zaman skušal pridržati Kajzerja in mene za nekaj dni. Vleklo nas je v Zug. Ko smo tedaj v milosti kapelici izpolnili svojo zaobljubo in smo si za en dan nekoliko odpočili, napotili smo se peš, kakor pritiče romarjem, proti domu. Brata Jost pa je dobri gospod opat pridržal pri sebi. Neki pater je kmalu imel iti v Disentis, in bi ju vzel s seboj domov.
Bil je čudovito lep jesenski dan in dospeli smo v zgodnji popoldanski uri v krasen bukov gozd, ki se je do polovice pobočja ovijal goro nad mestecem.
Ko smo skozi med sivimi debli in pisanim drevesnim vejevjem, ki se je blestelo v jesenskih barvah, zagledali modro jezero in nato
vitek vrh zvonika pri sv. Ožbaldu, ni postalo le meni čudno pri srcu, marveč tudi mojemu starejšemu tovarišču, kakor sem opazil Celo živahni Brunner, ki je drugače vedno kaj čebljal, je utihnil. Mirno je stopal nekaj korakov pced trama poleg kapucina, ki je molil večerno molitev.
Tedaj sem se opogumil in dejal : „Gospod veliki sodnik, predno pridemo domov, vas moram nečesa prositi, ^e veste, za kaj. Dovolite mi, da jasno prosim za roko vaše hčere."
„Ta prošnja mi seveda ni nepričakovana," je odgovoril. „Da očitno povem, ko ste prvič prišli s to mislijo v glavi v Pariz, nisem bil voljan obljubiti vam. Toda od tedaj ste se zelo izpremenili in sicer na dobro. Iz nekoliko vihravega mladeniča je v viharju teh par let postal mož, ki mu lahko zaupam svojo Vereno. Seveda, ako ona hoče !"
Vesel sem prijel Kajzerjevo roko in ga zahvalil. .Prizadeval si bom, kolikor je v moji moči, da Vereno osrečim, in da mi je delati noč in dan. Ker premoženja nisem prinesel iz Pariza nikakega, kakor pač veste."
Kajzer se je prav čucko namrdnil in nato dejal : „Kaj pa, če tudi Verena, ne bo hotela ,enookega' kakor neka druga ?"
„Tega se ni bati," sem odvrnil jaz. „Sicer pa je moje oko skoro docela zdravo in, hvala Bogu, vidim ž njim kakor prej. Obvezo, ki je še pokriva, vzamem proč še predno pridemo v mesto-"
„Za nič ne ! Želim, da, ukazujem, da jo obdržite in da se ste ,enook' dokler ne vidim, kak utis napravi to na mojo hčer. Tudi patra Sekunda in Brunnerja sem naprosil, da prej ne zineta ničesar."
Skoro bi se radi preskušnje jezil, ker tako prepričan sem bil, da je Verenkina ljubezen čisto drugačna od Izabeline naklonjenosti, da nisem niti najmanje dvomil o tem. Toda Kajzer je ostal pri svoji zahtevi in moral sem se udati.
Tedaj smo stopili iz gozda in pred nami je stal s prijaznimi, košatimi orehi obsenče samostan s svojo cerkvico sv. Verene. Sivo-bradi samostanski brat je sedel ob potu in pletel iz slame panj. Pozdravil nas je s katoliškim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus !" in ko je oče Sekundus, zaprši svoj brevir, odgovoril: „Na veke, amen ! Brat Anton !" je glasno zakričal veselo preplašen in popustil panj, da je odtrkljal doli po potu. Nato je spoznal tudi naju in radostno smo se pozdravili.	(Dalje pride.)
lz naše organizacije.
Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze".
Knjižnica Slov. kršč social, zveze
bo odslej odprta ob nedeljah od 10. in pol do 12. zjutraj. Knjižničar.
Lep dan v Šempolaju za razvoj kršč. misli je bil v nedeljo dné 24. t. m., ko smo imeli ustanoviti občni zbor »Katol. slov. iz. društva »Zmaga«. — Govornika iz Gorice ni bilo, kakor se je pričakovalo, ker je bil zadržan, toda g. vikar je v svojem nagovoru, v katerem je pojasnil potrebo, pomen in korist izobraž. društva, tudi to praznoto zamašil, tako, da so bili mnogoštevilni zborovalci vsestransko zadovoljni. K novemu društvu je tedaj pristopilo 56 članov, med temi lepo število uglednih mož in mladeničev; dekleta pa so v tolikem številu pristopila, da smo takoj naredili odsek za mladenke »Bogomilo« z lastnim odborom. - Šempolajski vikarijat kaže, da hoče počasi izbrisati oni veliki madež, ki sta mu ga utisnila liberalna in socialistična protiljudska gonja. — Ljudstvo odpira oči in spozna svoje prijatelje. Mladina, ki je v veliki večini terorizirana od nekaterih izprijencev. se počasi, a gotovo oprijemlje kršč. socialne zastave in pojde z našimi načeli oborožena v boj proti onim, ki so jo izrabljali do sedaj proti Bogu in domovini. — Bog blagoslovi novo delo!
Repentabor. Zadnjo nedeljo se je ustanovilo tukaj katol ško slovensko izobraževalno društvo. Temeljit govor gosp. dr. Antona Brecelj je globoko učinkoval na mnogobrojne poslušalce. Pristopilo je k društvu mnogo mož in mladeničev. Društvu želimo mnogo blagoslova in uspeha. Prihodnjo nedeljo se ustanovi ženski odsek. Po večernici bo jako zanimivo in važno predavanje o gospodinjstvu. Pričakuje se mnogo udeležbe. Le pogumno naprej za krščansko izobrazbo milega nam slovenskega ljudstva.
Novaki. Društvena prireditev dne 24. t. m. je nepričakovano dobro uspela. Ljudstva je bilo dovolj. Vreme ugodno, nam je veliko pripomoglo. Odbor se iskreno zahvaljuje vsem tistim ki so nam pomagali, da se je vse tako lepo izvršilo. Zahvaljuje se tudi g. Gabr. Bevk, kije sviral med odmorom na društveni harmonij. O igralcih ne bomo veliko poročali. Dosti je to, da so vsi dobro izpeljali svoje uloge. Fantje, le naprej po tej potil Da pokažemo, da tudi tukaj v tem gorskem kotu kaj zmoremo. Torej fantje kmalu zopet kaj takega ! Z Bogom za narod !
flaša mladina.
Podzveza Orlov za Primorsko ima
sejo širšega odbora dne 8. decembra 1912 v prostorih Slov. kršč. soc. Zveze. Gosposka ul. 6. II. dv. v Gorici ob 10x/2 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo, načelnikovo, tajnikovo in blagajnikovo. 2. Poročilo okrožij in odsekov. 3. Načrt za delo v bodočem letu. 4. Slučajnosti.
Bratje odborniki in drugi Orli udeležite se te seje v obilnem številu! Predsedniki okrožij sestavite natančna poročila o delovanju odsekov, spadajočih v področje okrožji! Nazdar!
Prvaòina: Dne 10. novembra je imel naš Orel svoj redni občni zbor. In sicer se ponašamo lahko s precej velikim društvenim gibanjem. Omenim naj samo, da se je udeležil odsek «Orel« kakih 15, bodisi javnih prireditev izletov in drugih slavnosti v domači vasi. Po enem članu smo bili zastopani tudi pri evharističnem kongresu. Nadalje moram omeniti, da so se vršili v zimskem času podučni večeri, pri katerih je podučeval preč. g. župnik zemljepisja in nemščino. Omeniti pa moram tudi pevske »aje, ki jih je vodil preč. g župnik Leb'an, predsednik okrožja, za kar se mu tukaj jav-
no zahvaljujemo Ako omenim še prireditev A. Medvedove igre »Stari in madi« skupno z izobraževalnim društvom bo menda vse. Dà, na še nekaj moram opozoriti namreč, da smo srečno pod svoj krov. Sedaj, ko imamo svojo hišo upam, da bode poročilo prihodnje leto še lepše, razveseljivejše. Tako ne-' kam se je glasilo poročilo tajnikovo. Predsednik je pa konštatiral, da imamo manj članov, posebno ra-ditega, ker so odšli trije k vojakom Sedaj šteje odsek samo 22 članov. Po teli kratkih poročilih je sledila volitev odbora, ki je pa ostal po večini po starem, kar nam znači, da zaupajo člani dosedanjem odboru, in da odobravajo njegovo delo. Nato je še govoril g. iur. Vrtovec o vršečej se vojski na Balkanu in navduševal navzoče za našo lepo organizacijo. Ko so se potem napravili še načrti za prihodnje delo, je predsednik zakJjučii lepo uspeli občni zbor z željo, da bi obrodil mnogo lepega sadu in da bi se vsi oprijeli organizacijo in njenega dela in ne samo nekateri, ker »lesni so dnovi«.
Dekliška Marijina družba v Kaualu bo imela 8. decembra t. 1. veliko slovesnost. Blagoslovila se bode nova zastava. Z devetednevnico na čašt Brezmadežne se bo pripravljala na ta veseli dogodek. Popoludne 8. decembra pa bo lepa veselica. Nataničen spored se bo objavil v prihodnjem „Novem Času".
Zadružništvo.
Hudajužna. Kmečka hran. in pos. .v Hudijužni je imela lani skupnega prometa K 161.143.33 čistega dobička je bilo K 419.73. Članov je štela koncem lanskega leta 135, število vložnih knjižic pa je naraslo do zdaj na 427. Hranilnih vlog s kapital. obrestmi je bilo koncem leta kron 202.131.22. Posojil K 12.825. — Obrestna mera posojil je bila 5% hranilnih ulog pa 4^4%; s 1. jan. 1913 se poviša obrestna mera hran. vlog na 4V2%. Kar naznanjamo vsem dosedanjim vložnikom in drugim, ki so radi nizke obrestne mere nezadovoljni.
Proti pijančevanju.
Vojskujmo se! To je boj, ki je hujši ko boji na Balkanu. Ta naš sovražnik nam dan na dan mori otroke, fante, može, žene in dekleta. Ta sovražnik je alkohol. Urednik »Zlate dobe« je nas Goričane, našo »Slov. kršč. socialno, zvezo« in naš »Novi Čas« sicer pohvalil, češ da se pri nas primeroma najbolj zanimamo za boj proti pijančevanju. Toda zanimanje brez delovanja ni nič. Treba je d e 1 a, treba je vojske! Naj navedemo misli, ki jih je »Zlata doba« prinesla kot nekako prijateljsko navodilo v boju proti alkoholu in moralnemu propadanju ljudstva. Prav od srca prosimo vse: Delajmo, delajmo, delajmo, da našega naroda ne bo uničil alkoholizem, iz katerega izvira potem liberalizem, socializem in nravna, narodna in gospodarska propast. »Zlata doba« piše nam Goriča-nom: To zlo (alkoholizem) je na Primorskem zvezano z drugim zlom, ki pokvari še to, česar alkohol sam ne more, s plesom.
Ples — to je posebna primorska strast in grasira grozovito po celem Krasu in tam okoli. Vsi lumpje v deželi imajo v plesu najlepšo priložnost, zvabljati lahkomiselno mladino na te limanice, jih tam moralno kvariti, zastrupljati in uničevati vse delo šole in cerkve. Fant in dekle, ki hodita na ples, sta za dobro stvar, za kako višje stremljenje izgubljena. Nepopisno je, kaj ples na Primorskem hudega naredi in dobrega pokvari. Neki zdravnik, ki pa ni »klerikalec«, mi je pisal pred nekaj dnevi: »Posebna kuga za Goriško je ples, ki tukaj
silovito gospodari. Zoper njega bi morala delati izobraževalna društva z vso silo — brez razlike stranke«.
Ne moremo trditi, da se zoper ples nič ne stori. Nasprotno: mnogo se svari pred plesom. A kakor izkušnja kaže, vse svarjenje malo izda. Zato mislim, da bi bilo treba tukaj moči zastaviti prej in globlje.
Navadno je vsak ples združen s pijačo in oštarijo. Če se tudi pleše sredi ceste in trga, se vendar začne ali konča v ošta-riji.
Zato če hočete, prijatelji na Goriškem, sebi stališče in delo olajšati in kaj uspešnega storiti, začnite dosti zgodaj in pri korenini! K(J«je dečak ali deklina že malo sprijena, ga boste zastonj lovili, da bi ga od slabe družbe odvrnili.
Organizirajte šolarje od 7., 8. leta dalje v abstinente — »mlade junake«. — obenem jih uvrstite v dobre družbe in društva
—	Marijine vrtce in družbe ter izobraževalna društva, — vzgojujte in vzdržujte jih v tem duhu tudi potem, ko odraščajo,
—	pa bo drugače. Če mladi ljudje pili ne bodo, tudi plesali ne bodo. Drugače bo pa vaš trud skoro prazen.
Nekaj malega se je torej že zgodilo na Goriškem za treznost. — veliko več se j mora še zgoditi, bolj sistematično, bolj or-j ganizirano, bolj intezivno in bolj splošno.«
K temu pripomnimo: Naj se zgodi!
Liberalni župan in Marijina družabni-ca. Tam doli na Krasu nekje se je razvil ta le dvogovor: Liberal, župan: Tvoj brat mi pa ne dopade, ker se toliko drsa po cerkvenih klopah. Marij, hči: Meni pa to bolj dopade kakor pa, če bi se drsal pijan po oštirskih klopeh.
Darovi.
Za Rdeči križ balkanskih držav so poslali po našem upravništvu: Andrej Kve-jan. Vrhovlje pri Repentabru 1 K, Amalija Kvejan, Vrhovlje pri Repentabru 1 K, Ivan Purič, Repen 40 vin, Janez Bizjak, Col 20 vin, Fr. Makuc, trgovec Solkan 2 K, Fr. Obrekar, Dol. Trebuša K 3.24, Duhovnija Libušnje 20 K. Izkaza darov, ki so došli odboru danes nemoremo priobčiti, ker manjka prostora. V prihodnjih številkah bomo počasi vse objavili.
Za Apostolstvo sv, Cirila in Metoda so darovali po našem upravništvu: Trije ta-rokisti 4 K; Duhovnija Libušnje 20 K.
Za »Slov. Stražo« so darovali po našem upravništvu Mohorjani v Biljah 12 K.
Srčna hvala!
Shod v Kobaridu.
»Slov. kat. politično in gospodarsko društvo za kobariški okraj« je sklicalo shod za 24. t. m. Vdeležba je bila jako velika, cenilo se je približno 300 vdeležni-kov, vsi udje imenovanega društva; mnogo jih je moralo oditi radi pomanjkanja prostora. Za predsednika shoda je bil izvoljen g. Ivan L e b a n, kurat na Libušnjem. Poročala sta gg. Anton Manfreda, dež. poslanec in dr. Anton Gregorčič, dež. in drž. poslanec. Prvi je govoril o novih zakonih, katere je sklenil dež. zbor pri za-
dnjem zasedanju, namreč: zakon glede zboljšanja planin, zakon -glede mirovnih sodišč, zakon glede reguliranja Soče in pritokov itd. Slednji je poročal o delovanju državnega zbora; o političnem stanju radi balkanske vojske; — o finančnem stanju naše države; — o delegacijah. — Razložil je natančneje načrt glede regulacije Soče in pritokov ter zborovavce informiral kam naj se obrnejo, če imajo glede tega kako prošnjo; — razložil je tudi kako stoji vprašanje glede mostu črez Sočo na Kamnem. Grajenje mosta namreč ni tako združeno z grajenjem ceste na levem bregu Soče, da bi se ne moglo grajenje mostu ločiti od grajenja ceste, ampak most se bo pričel lahko graditi, kakor hitro se bo nabralo dovolj prispevkov od države in dežele; (država je določila letos že drugi obrok toraj skupno 50.000 K; dežela 50.000 K in cestni odbor 10.000 K) ne glede na cesto, ki se bo pričela popravljati še le potem, ko bo most že dograjen. Most se pa še sedaj ne more pričeti graditi, če bi bilo tudi dovolj prispevkov, ker železniško ministerstvo še ni dalo izjave, kje bo most za železnico. Oba mosta namreč, železniški in nameravani za vozove in pešce, sta projektirana na enem in istem mestu. Ker je žel. ministrstvo izreklo, da eden most ne more služiti obema namenoma, mora se eden umakniti — kateri se umakne, določi žel. ministrstvo; počakati se mora z gradnjo torej vsaj toliko, da izjavi žel. ministrstvo. Ker je most nujno potreben obljubil je g. dež. poslanec, da bo pospeševal zadevo tako glede dež. pri-spehov. kakor glede izjave ministerstva.
—	Tudi glede železnice Sv. Lucija-Koba-rid, je omenil, da je v dobrem tiru, pa po-pred ne bo prišla naprej, dokler ministrstvo ne prinese lokalhih železnic na dnevni red v drž. zboru; kadar pa pride ta na dnevni red pride gotovo tudi železnica Sv. Lucija-Kobarid, ki se podaljša gotovo do Bovca in dalje, posebno ker tej železnici vojaštvo več ne nasprotuje. Razložil je tudi novi vojaški zakon, posebno njega prednosti za kmeta. — i. t. d. — Govoril je dalje g. vikarij Štolfa in razložil namene, ki jih ima slov. kat. pol. društvo za kobariški okraj v najbližnji prihodnjosti: napraviti namerava korake, da se ne bodo preganjale koze v krajih, kjer ljudstvo ne more brez njih živeti in kjer ne delajo škode, ter da se spregledajo kazni, ki so bile vsled kozjereje kmetom naložene: — da se pospeši zakon o socijalnem zavarovanju: — da se društvena drevesnica zbolj-ša in da bodo iz drevesnice dobivali drevesca le društveni udje; — pozival je zbo-rovalce, da se vsaka hiša naroči na katoliški časopis; i. t. d. — G. Lukežič je o-menil. da le naša stranka sloni na poštenosti. to se je že velikokrat pokazalo, posebno v novejšem času; zgled: ker je propadla krojaška zadruga ni nihče trpel niti vinarja, ker so vse poravnali in vredili možje, ki skrbe za ljudstvo; ko je pa sedaj propadla trgovska in obrtna zadruga
—	vsi liberalni velemožje tišče žepe — in trpeti bo moral le kmet in obrtnik in marsikdo pojde na boben. Pozival je zboroval-ce. da se trdno drže S. L. Str.
Ker se na poziv predsednikov ni nihče več oglasil k besedi, je ta shod zaključil; s pozivom na zborovalce, da agitirajo zato, da vsi posestniki, zavedni možje in mladeniči pristopijo k društvu kot udje; zahvalil se je gg. govornikom in zborov, in slednjič se je izfekla zaupnica gg. poslancem, posebno S*L. Str. — Shod je trajal 3*4 ure. Po shodu se je mnogo zboro-vavcev obrnilo na g. drž. poslanca in prosilo pojasnil o raznih lokalnih zadevah; — vsi so dobili priložnost govoriti z g. drž. poslancem. Vsi zborovavci so bili s shodom zadovoljni in vsi so izrekli željo, da bi ta shod ne bil zadnji, ampak, da naj bi društvo vsaj vsako leto enkrat napravilo tak shod. Upamo, da se to gotovo izpolni!
Orkvena umetnost.
Pretekli teden, od 18.—21. nov., se je vršil v Gorici pod predsedstvom Nj. Ek-scelence Prevzvišenega našega knezonad-škofa podučni tečaj za cerkveno umetnost. Predavali so strokovnjaki P. Velics, jezuit iz Kalksburga, dr. Mantuani iz Ljubljane, prelat dr. Sjvvoboda vseučiliški profesor iz Dunaja, prelat dr. Drexler iz Gorice in konservatorja dr. Dreger in dr. Gnirs, po-( slani v ta namen od visokega c. kr. nauč-nega ministerstva. Vdeležba je bila razveseljivo obilna, okolu 50 duhovnikov, mnogo bogoslovcev in tudi več za to umetnost se zanimajočih lajikov smo opazili med poslušalci.
Predavanja so bila globoko zamišljena in nad vse podučljiva. Stara poganska umetnost, ona iz prvotne krščanske dobe, umetnost srednjega veka iz katere veje globoko verni duh tedanjega časa in cerkvena umetnost nove dobe so se vrstile pred našimi duševnimi očmi. Pri kratkem času. ki je bil gg. predavateljem na razpolago. jim moramo neopravičeno priznati, da so izborno rešili svojo nalogo. Ni je skoraj panoge cerkvene umetnosti, ki bi se je ne bili dotaknili, pokazali slušateljem njenega početka in razvoja in na podlagi tega določili načela po katerih je presojati današnje proizvode cerkvene umetnosti. Kateremu izmed gg. predavateljev naj damo prednost, je pač težko reči. Vsi so se po-, kazali strokovnjaki, ki popolnoma obvladajo svoj predmet. Vendar pa naj bi pov-darili posebno zlate besede g. prelata dr. Swobode. ko je govoril o naših umetnikih, ki stradajo, ki se morajo izseljevati iz domovine in si iskati druge — ker jim domovina ne da zaslužka. »Dajmo jim dela, dajmo jim prilike, da pokažejo svojo nadarjenost tudi na cerkvenem polju, pa bo naša cerkvena umetnost zopet vzcvetela. Proč s tovarniškimi produkti iz naših cerkva, najsibodo že kipi, slike itd. Tovarniški stroj nima življenja in ga tudi svojemu produktu vdihniti ne more. Le umetnik je tisti, ki stvarja s svojim duhom, ki daje tudi umotvorom izraz življenja. Zato raje manje kipov itd v cerkvi, a ti naj bodo umotvori, ki bodo še poznim zanamcem pričali o duhu našega časa.«
Seveda ni tudi prikril velike rane. ki jemlje današnjim umetnikom moč in visok
idealen polet do visokih ciljev cerkvene u-metnosti — pomanjkanja namreč one globoke in goreče vernosti, ki jo kažejo umetniki prejšnjih vekov. Tega niso sami umetniki krivi, treba je pa poskrbeti za način, da se bodo mogli poglobiti tudi oni v globoke zaklade lepote krščanskih resnic, ali z drugimi besedami, dati jim bo treba temeljitega verskega poduka. Kdor ni veren, ta se tudi do popolne ustvarjajoče lepe u-metnosti nikdar povspeti ne bo mogel.
Pač uvaževanja vredna izvajanja, ki naj bi našla odmeva v srcih vseh poklicanih faktorjev.
Novice.
Položnice smo priložili danes tudi tistim poštam, ki Jih zadnjič niso dobile. O-pozarjamo pa vse na sledeče: Zadnjič je bilo na ovitku napisano koliko kdo dolguje in za katero leto n. pr. tako le:K 3.— 12. To pomeni: 3 krone za leto 1912. Nekateri naših naročnikov pa so to tako razumeli, da nam pošiljajo 3 K 12 v. Tistih 12 vinarjev jim bomo vpisali na dobro prihodnjega leta.
Goriški Slovenci Bolgarom. Odbor za nabiranje prispevkov v korist balkanskim ranjencem v Gorici je nabral doslej
2500 K. ki jih je danes odposlal na naslov našega rojaka g. profesorja B e-zenška v Sofijo na Bolgarsko.—Odbor je ravnal čisto pravilno, ker so Bolgari v tej vojni največ trpeli in imajo največ ranjencev in največ potreb. Pomagajmo svojim bratom še dalje s prispevki.
' Goriški deželni zbor bo baje sklican v teku prihodnjih dveh mesecev. — To posnemamo po poročilih drugih listov.
Božičnih in novoletnih razglednic ima
bogato zalogo prodajalna Kat. tisk. društva v Gorici. Prodaja tudi na debelo. Sor-timent 100 komadov mešane za 4 K in 6 K.
Varnost hranilnih vlog. Povsod se dobi dovolj neumnih ljudi, ki se dajo nafar-bati od raznih brezvestnih hujskačev, naj pobero denar iz hranilnic, češ ker bo vojska. To je nespametno in škodljivo! Deželni odbor kranjski je izdal v tem oziru dolgo okrožnico na županstva, v kateri pravi med drugim:
Pred vsem mora ljudstvo vedeti, da le popolnoma izključeno, da bi kedaj država segla na hranilne vloge denarnih zavodov. To se še nikdar ni zgodilo. Celo če je sovražnik prišel v tujo deželo, se je polastil morda državnih denarjev, pustil je pa pri miru vloge privatnikov v denarnih zavodih. Zato je izključeno, da bi se sovražnik polastil denarja, ki je v denarnih zavodih. Država je sama najbolj interesirana na tem, da so hranilne vloge varne in da ima ljudstvo popolno zaupanje v varnost denarnih zavodov, kajti vse državno življenje je danes osnovano na varnosti osebnega kredita .Saj je država sama s strogo in natančno zakonodajo vse storila, da se preskrbi za varnost vlog. Ako ima torej kdo svoj denar naložen v hranilnici ali posojilnici, kateri stoje na čelu zaupanja vredni možje, je lahko gotov, da se ne mo-
Za zimsko sezono
so došle zadnje novosti za ženske in moške obleke. Preproge, zavese, koce (odeje) itd. itd. itd, mmis«
Manufakturna trgovina
TEOD. HRIBAR
v GORICI, ul. Giosuè Carducci št. 6 (prej Gosposka ulica)
re od njegove vioge noben vinar izgubiti.
Podobno je izjavila tudi vlada te dni.
Torej nič strahu! Kdor pa hujska in straši, naznanite ga sodniji!
Božićnica v Devinu. Devin: »Slov. straža« napravi tudi letos veselo božićnico, zato vabi slovenske zavode in društva in radodarne rodoljube, da bi — ne pozabili »Slov. Straže v Devinu.
Volitve gospodarskega sveta v Kron-bergu so se vršile v torek 26. t. m. popolnoma mirno. Izvoljeni so soglasno kandi,-datje S. L. S. Le v III. razredu se je vrinila pomota pri nekem kandidatu radi krstnega imena. Piše se Ivan; ker pa mu po domače pravijo »Nino«, so ga volili za Antona. Kakor smo poizvedeli na merodaj-nem mestu, bo dotičnik vseeno ostal izvoljen. - Liberalci se volitev niso udeležili.
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico
so razpisane. Volilni imeniki so razpoloženi od 20. nov. do 3. decembra. Časa je malo; požurite se!
Oglas. C. kr. okrajno glavarstvo naznanja: Daje se v splošno znanje, da so od danes naprej po noči po vojaštvu zastražene in z vojaškimi stražami z nabitimi puškami zavarovane vse važne železniške zgradbe, katere leže v okrožju goriške posadke, in sicer predora in galeriji v soški dolini, južno od Sv. Ahaca, solkanski most, prehod pod železnico na severnem koncu državnega kolodvora, predor kostanjevi-ški in most južne železnice pri Podgori.
Po teh zgradbah muditi se smejo edino le železniški uslužbenci.
Prehod preko železniškega mosta pri Podgori je prepovedan.
Vojaške straže imajo ukaz, da streljajo na vsakega, ki se ne ustavi na prvi poziv ali ki bi se na sumljiv način vedel okoli omenjenih naprav.
Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je po kratki bolezni umrl v Gorici gospod cesarski svetnik Franc V o d o p i v e c, bivši dolgoletni okrajni šolski nadzornik. Rajnik je bil vzor rodoljuba, ki je vkljub visoki starosti 77 let do zadnjega vneto deloval za slovensko šolstvo v Gorici, ki se ima med drugimi, baš njemu zahvaliti, da tako lepo uspeva. Pokopali ga bodo v soboto ob 2h popoldne v St. Andrežu. Naj počiva v miru! Njegovi c. rodbini naše sožalje! — V Ljubljani je umrl znani zemljepisec in planinec profesor Franc Orožen. Po njem se imenuje Orožnova koča na Črni prsti.
Včeraj popoldne je po dolgi bolezni iz-dahnil v Gorici g. Ivan P o d m e n i k hišni posestnik v ulici Mattioli 19 in c. kr. pol. nadzornik v pokoju, star 55 let. Pokojnik je bil odlikovan z več redi tujih vladarjev. Pogreb bo v soboto ob lOh dopoldne. Truplo prepeljejo v Kanal. Rajnik je bil dober katoliški mož in član Marijine kongregacije. Bog mu daj večni mir! Njegovi cen. obitelji izrekamo iskreno sožalje!
Miklavževega večera letos Slov. kršč. soc. zveza ne more prirediti. Odbor se je trudil zato dobiti primeren prostor, a ga ni dobil. Težko nam je to poročati, a radi povpraševanja od raznih strani smo si šteli v dolžnost občinstvo o tem obvestiti.
Redka slovesnost. Na Gradišču pri Renčah sta obhajala v soboto 23. t. m. po vipavski dolini občeznani, bivši zidarski mojster Miha Saksida in njegova spoštovana gospodinja Katarina dijamantno poroko, kar je dandanes prav redek slučaj. Oba sta še krepka in zdrava in opravljata še vedno vsakdanja opravila. Omenjeno bodi, da slavljenca štejeta 5 otrok, 39 vnukov in 7 pravnukov. — Bog jih živi!
POiOČil se bo v soboto 30. t. m. pri
Sv. Luciji gospod deželno-sodni svetnik Matija Kabjan z bivšo učiteljico Ljudmilo Gerželjovo.
Napad pri Podbrdu. V nedeljo zvečer se' je vračal tesarjev sin Kalovčan s Planine pri Cerknem na delo v Podbrdo. Pod Kukom, sredi ceste med Hudajužno in Podbrdom sreča dva vandrovca. Prašata ga, če ima kaj denarja. Ko je odgovoril, kje naj ga dobi, mu rečeta, da uro pa ima gotovo, in skočita k njemu. Prvi ga zgrabi. Kalovčan pa naglo seže v žep po nož in zamahne ž njim okoli sebe. To je videl, da je enemu brizgnila kri v rokav in slišal, da je zavpil po nemško »O moj Bog!« V tem pa priskoči drugi napadavec in vzame ranjenemu tovarišu iz žepa samokres ter vstreli trikrat za bežečim Kalovčanom. Dve kroglji sti mu žvižgali mimo ušes. V velikem strahu je Kalovčan hitel čez Kuk v stržiški Kal, kjer je zapazil, da ima na prsih skozi obleko do kože prerazano 4 cole na dolgo. — Naše hribovske ceste so zelo zapuščene in ni čuda, da si upajo brezposelni vandrovci napadati ljudi. Zato bi bilo pač želeti, da se ceste zastražijo.
Vojašna straža je streljala — tak^ se govori — pri državni postaji predzadnjo noč na dva sumljiva človeka, ki sta zbežali, ko ju je vojak poklica!.
Ogenj je izbruhnil pret, soboto v Bi-ljah v hlevu g. Jož. Fornazariča. Hlev in senik sta zgoreia. Živino so rešili. Forna-zarič ni bil zavarova.
Velik požar je bil pret. teden v Gra-dežu, kjer je zgorel hotel »Lido«. Sedaj so zaprli solastnika hotela nekega Quaranta-to, ker ga sumijo, da je sam zažgal.
Prodajalne bodo odprte v Gorici vse nedelje od 1. do 22. decembra.
Prodaja golovbov — prepovedana. —
C. kr. okr.. glavarstvo razglaša, da je prepovedano kupovati, prodajati in rediti go-lobe-pismonoše. Kazen je 2 K do 200 K ali 6 ur do 14 dni zapora.
Izgubljeno. Na svetogorski poti je v nedeljo 24. t. m. 1912 izgubila neka gospi-ca volneno ruto (šal). Prosi se dotične ro-
marje, ki so jo našli, naj jo prineso v trgovino Kat. tisk. društva v Gorici Gosp. ulica štv. 2.
Blago za obleko s podlago je pozabil
nekdo letošnje poletje v trgovini gosp. Fr. Makuc p. d. pri Palačevih v Solkanu. Dotičnik še do danes ni prišel po pozabljeno blago. Naj se vendar zglasi, da dobi blago nazaj !
Dolg jezik tolče sam sebe. »Soča« je pred časom grdo psovala č. p. Bonaventura Savca, a sedaj je morala prinesti naslednjo izjavo:
Podpisano uredništvo obžaluje, da se je v listih »Soča« (z dne 21. V. 1912.) in »Primorec« (z dne 24. V. 1912) priobčil članek »Mladeniška Marijina družba«, ki je žaljive vsebine za osebno čast preč. gosp. P. Bonaventure Savec, preklicuje vse one žalitve in izjavlja, da ne more preč. g.u B. Savec nič nečastnega ali nepoštenega očitati.
V Gorici, dne 26. novembra 1912.
Uredništvo »Soče« in »Primorca«.
Obsojena zlikovca. V ponedeljek sta bila obsojena pre.d tukajšnjo okrožno sod-nijo ona dva zlikovca, ki sta v Oseku nekaterim posestnikom porezala trte. 19 letni Leopold Toplikar je dobil 4 mesece; 31-letni Anton Ličan pa 2 meseca težke ječe.
Vojsku Qù mi uiuaiì J 1312 I. zvezek je ravnokar izšel. Naročila sprejema prodajalna Krtt. Tisk. društva v Gorici.
Trst ia Istra.
Trst. Dne 1. decembra ob 5. uri popoldne bode v »Marijinem domu« ulica Risorta št. 5 redili občni zbor Marijine druž-I l e, s tem sporedom: 1. Nagovor č. g. vo-! ditelja. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo bla-! «ajničarke. 4. Volitev novega predstojni-i štva. K zborovanju imajo ustop le družbe-nice.______Odbor.
Trgovina
z mešanim blagom, zelo dobro vpeljana, na glavnem trgu v Ajdovščini, odda se z 1. januarjem 1913 v
= NAJEM. =
Isti lokali so tudi pripravni za trgovino na deb.elo.
Nadaljna pojasnila daje
g Alojzij Sterle,
trgovec v Ajdovščini.
Ignacij Suligoj, urar,
Sv. Lucija ob Soči
ima v
uràe,
zalogi raznovrstne zlatine in srebrnine — po naj nižjih cenah in z večletnim jamstvom. — Za vsa popravila, ki jih izvršuje po nizki ceni, jamči eno leto.
Gostilna na prodaj
Proda se gostilna Konsumnega društva v Dolini pri Trstu z vso gostilniško opravo; nahaja se v jako lepi legi, zraven glavne ceste, krasen razgled, precej obilen promet. Pogajanja in primerna cenitev dobiva se pri načelstvu zgoraj omenjenega društva v Dolini h. štv. 61.
Pri nakupu
zimskega oblačilnega in modnega blaga za možke in ženske obleke obrnite se do narodne trgovine
f	V • V • 11 • v • v
Iva« in Hupincic
GORICA
Gosposka ulica št. II.
V salogi krasna izber potrebščin za cenj. gg. Šivilje in krojače, katerimi se da primeren popust.
Opreme
za cenj. gg. neveste in ženine v bogati izberi; kakor izgo-tovljene blazine iz zmeti (šušte) volnene in bombažeste odeje, raznovrstna tkanina in platno itd.
Važno !
Velika zaloga moških in stenskih (letnikov. Cene naj niš je. Postrežba poštena in točna.
V Bukovici bode v nedeljo dne 1. decembra 1912 ob 10. uri zjutraj v prostorih duhovskega doma
zmanjševalna dražba
za zgradbo ograjnega odnosno podpornega zidu okrog duhovskega doma.
Pogoji so razvidni iz listin nahajajočih se v občinski pisarni bukoviški.
ANTON VETEIH,
mizarski mojster —>BATUJE p. lRNIČE
priporča svojo
mizarsko delavnico
n0V0p0r0Čer\CQm in drugemu si. očinstvu, ki si hoče nabaviti dobrega in solidnega pohištva po zmernih cenah. Enako sprejema stavbena dela.
Anton Krušic,
krojaški mojster.
Corso Franca Jožefa štev. 89 oz. Tržaška cesta 16
se priporoča č. duhovščini in si. občinstvu iz mesta in dežele.


H Zaloga usnja jj,
/j J; DRUFOVKA^
H Gorica Gosposka ul. 3 A
Ž1	(nasproti Monta.)	fj
H	V
jj«j Velika izbera čevljev m Jj] za moške, ženske in ^ ^	otroke.	fjj

- Najboljše stroje--za rezanje mesa, izdelovanje klobas.
Peči, štedilnike ve-
like kotle	in vse v
- - železno	stroko - -
spadajoče	predmete.
•	
Le pri naši tvrdki	trgovina z železnino
Pinter & Lenard Gon ca, Raštelj 7-9.

Najboljše precizne ure, ki jih imam vedno v 1 zalogi so : I
Schaffhausen.
Srebrna od K 46 naprej.
i Zenith od K 32 naprej.
Ornega I od K 27 naprej.
Za vsako jamčim
pismeno — 3 leta —
Cenejše ure:
Srebrna
cilinder Remont, zaprta s 3
pokrovi, na 6 kamnov
močna za K 11
Anker s finim, natančnim in močnim kolesjem s 3 pokrovi za 18-—
lepa in na 6 kamnov
za K 9 50 fine/ša za K 11. — s 3 pokrovi na 10 kamnov za K 13 — finejša za K 17-—
Anker brez bitja za K 5-80 Anker z bitjem za K 7'60
S tekom 10 dni, primerna za pisarne in gostilne K 7'— Na uteži K 5'80.
z ljetnim jamstvom K 3-—
finejši K 4-40
z 2 letnim jamstvom.
V zalogi imam raznovrstnih zlatih in srebrnih verižic Vse po
====== nizki ceni. Priporočam se	1—
JAKOB ŠU LIGO J,
c. kr. državnih železnic, sodni cenilec,
Gorica — Gosposka ulica št. 25 — Gorica.
A. DRUfOVKA,
GORICA — Raštelj štev. 3 — GORICA priporoča
svojo bogato zalogo usnja in čveljarskih potrebščin.
Svoji k svojim I	Svoji k svojim
M1HAELJ TURK
Gorica — na Eornu štev 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah.
MIZARSTVO
odlikovana z električnim mehaničnim obratom
5JNTJ. CE^JVIQOJ
GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18.
Izdeluje : Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna. vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, poštenje, stolice, okvirje, blazine in šuste. — — — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov. — — — — — — — — —
M.ANDERWALD
trgovina kolonjalov in delikates
Gorica, Tekališče Jos. Verdi 32
(hiša si. Centralna posojilnice in „Goriške zveze")
priporoča prečastiti duhovščini ter si. občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo : kave, riža, olja, rozin, dišav, čaja in ruma. Vedno sveže najfinejše delikatese, meso, sadje in vsakovrstne marmelade v konzervah ; velika izbera vina v buteljkah in najboljših šampanjcev.
Cene najnižje.
Solidna in točna postrežba.
* ~ * < Y»i_n >i li i .n V*_»«"lì"iii.iii ni
Trgovcem na deželi
= se priporoča -
PRODAJALNA Kot. tisk. društva v Gorici
Gosposka ulica štev. 2
Prodaja na debelo šolske zvezke, papir, kuverte, razglednice in vse v to stroko spadajoče predmete.
— Konkurenca v cenah izključena ! —
Vsi, ki ste skrbni možje In očetje!
Ali hoćete \ saj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma /,a prihodnjoat svojih otrok '! Potem pišite „Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj
»Slovenska Straža« v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slovensko Stražo v Ljubljani.
Učenca
poštene družine z zadostno šolsko izobrazbo sprejme prodajalna Katoliškega tiskovnega društva v Gorici,
Odlikovana delavnica z električnim obratom brusač in nožar
ANTON TEMIL
Gorica - Verdijeva tekališče 1 - Gorica
nasproti centralnega semenišča (Marzinijeva hiša.)
Zaloga britev in brivskih varnostnih priprav od 2 naprej. Škarje in noži vseh vrst. — Izdelki slav svetovno znano tvrdke Solingen. - ZMERNE CENE
V. Znidarčič & dr.
stavbena tvrdka
v G O RI 61 */l A MATTIOLI.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst izdeluje tudi Wesfal.-trope
patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu vot i blok ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z ved >o isto temperaturo.
Po celem svetu je znan najboljši-pomnoževal-
nt aparat	3
Šapirograf
Pomnožuje iz ročne pisave ali iz pisalnega stroja ka-• - - kor tudi načrte. - - -
Prav la h h a uporaba!
Dobiva se v 5 velikostih.
GENA za kvart ali i ,fol[Joformat
30 K.
Naročila sprejme
^Fro
Prodajalna Kat. M društva v Gorici, Gosposka ulica štev. Z.

60RIŠKA ZVEZA
GOSPODARSKIN ZADRUG IN DRUŠTEV V GORICI
REcSlSTROVANA ZADRUGA ZlOMEJENO ZAVEZO
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov.
zaiola je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE"
v Gorici,
TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32.

ft


liufilafiea In p«s®filai®® v Unto, i
registrovana zadruga z neomeje o zavezo.
Urad v lastni hiši, štev. 21 ulice TORRE BIANCA (ob ulici DELLE POSTE). ft
Sprejema hranilne vloge v bakoršnihkoli H, in 1 flH ctll stalne vloge z ozlrom na svito in dobo £ zneskih In jih obrestuje s čistimi t III 2 Uli điUf neodpovedlji
_ . .	„ --------------------------------------z ozlrom na svito in dobo
zneskih In jih obrestuje s Čistimi	T III 2 «U □ iU, neodpovedljivosti po dogovoru tudi višje.
/f} Uraduje se vsak delavnik: od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoludne.	- ■■.	. .-
>r* £r"~•**'■ ' <**■ ~ i 'h ' M *	'	-i*tJ*nj *II I.I *y_i n_.Qi.w~i ij "!«>_« n./mjir» ^'.ijrw


.o
VINO,
motno, zavreto, pokvarjeno se popravi kakor tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu mostu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov pove upravništvo .Novega časa".
Zooozdravništi ii mm\tt\ atelje
Dr. 1. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone /Jate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrs e.	19
Ordinira v svojem ateljeju
«d 9. ure dop. do 5. ure pop. št. 20
—^ Prave —~
v
Cebelno-voščene sveče
in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč.
^ j ^ za pitanje čebel in za zdravilo
priporoča udani
J. Kopač, svečar v Go rici.
IVAN KRAVOS
Sedlarska delavnica eORieA - na Kornu št. 11 - G0RI6A
Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različni-' konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, to bice, denarnice, listnice itd. -- Izvikuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije.
Popravila se izvršiijejo toòno. — Cene zmerne.
ČEVLJARSKA ZADRU6A V MIRNU.
rž
		s H s ulj i	KJ ■ |
	"te-., - _		
			
			
Priporoča svoje prodaj alne čevljev.
L,
V	GORICI trg sv. Antona štev. 1 (Stari trg). — V TRSTU Barriera vecchia --štev. 38. Via dei Rettori štev. 1. — V SPLITU ulica Staroga suda--
ki so preskrbljene z najboljšim blagom vsake vrste.
V	prodajalnah se dobe raznovrstne potrebščine ssa čevlje, kakor gumi pete, vrvice, Mastin
liŠčilo itd. itd.
j
Jb
Lastnik „Kat. tiskovno društvo" v Gorici. — Tiska »Narodna Tiskarna" v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.