PiblbM Miiistrifcattf nder permit Ro. 208 aattorbeJ by the Actaf Oct. 6, <917, raffle ittte Feet Office ef Chicago, II!. Byerderefthe president, A. S. Burleson, Postmaster General. r _ . ^ Največji slovenski ted. nik ▼ Združenih državah Izhaja min srede. Naročnina: Za dluM, M lato.....$0.96 Za ntdUnt..........$1.60 Za teaaanstva.......$2.00 NASLOV uredništva in uprav-ništva: r 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. V. Telefon: Canal 2487 r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered — 8$eond-Q— Matter January 18, 1915, at the Post Office atChieego, Illinoia, under the Act of August 24, 1912. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued mrmrj Wednesday Subscription price: For members, yearly. .$0.96 For nonmembera.....$1.60 Foreign Countries.... $2.00 OFFICE OF PUBLICATION: . 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. Telephone: Canal 2487 V_J ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FORJN SECTION 1103, ACTQFOCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ONJUNE22. 1918. No. 37.—Štev. 37. Chicago, 111., 17. septembra (September) 1919. LetoV. Volume V. Razne novice. Predsednik Wilson na zapadu. Seattle, Wash., 13. sept. — Na svojem govorniškem potovanju je dospel predsednik Wilson danes semkaj preko Tacome. Ko je stopil predsednik Wilson s svojim spremstvom v Arena dvorano, ga je navzoče ljudstvo burno pozdravljalo. Wilson je kot običajno zagovarjal in priporočal odobritev Lige narodov iz več razlogov. Na-glašal je namene in vzroke, čemu je šla Amerika v vojno; dalje se je oziral na svojo tozadevno poslanico na kongres, katera je bila svoječasno v celoti sprejeta. Ali se ho torej Amerika držala svojih danih obljub, ali bo svoj načrt opustila? Koliko življenj in koliko denarja je veljala Združene države minula vojna? Ai naj bodo vse te žrtve zaman? Ko je predsednik k sklepu priporočal Ligo narodov je omenil, da gleda ves svet sedaj samo na Združene države, če bodo iste to ligo odobrile, ali ne? Od Amerike je torej odvisen bodoči svetovni mir in blagostanje. ameriške mirovne misije naspro t oval odobritvi mirovne pogodbe; tako je tudi nasproten Ligi narodov, za katero se predsednik Wilson tako pogaja. Tega nazi-ranja so bili razen predsednika tudi ostali ameriški delegatje, kakor: kolonel House, sodnik White in general Bliss. Državni tajnik Lansing je naravnost nasprotoval, da bi se dalo pokrajino Shantung Japoncem; za to predlogo je bil samo predsednik Wilson. Tajnik Lansing je še danes mišljenja, da bi veliki narodi na podlagi Lige narodov dali malo pažnje manjšim narodom. Na minuli mirovni konferenci se je naredilo nov svetovni zemljevid edi-nu le po želji velikih držav. Najbolj značilna Lansingova izjava je pa, da, če bi senat in ameriško ljudstvo do cela poznali mirovno pogodbo, bi ista ne bila nikdar sprejeta in odobrena v senatu. Pred veliko stavko jeklarskih delavcev. New York, N. Y., 14. sept. — Za 22. septembra t. 1. določeno veliko stavko uslužbencev U. S. jeklarske korporacije se je preložilo za 2 tedna aH do 6. oktobra, ko se bo vršila v Washington!! in-( Proč s tajno diplomacijo!" dustrijska konferenca, določena Kansas City, Kans., 13. sept. — po predsedniku Wilsonu. Za gene- Senator Hiram Johnson (California), je dospe danes semkaj, da bi porušil načrte predsednika Wilso-na za odobritev mirovne pogodbe in Lige narodov. Kar je pred nekaj dnevi predsednik Wilson tukaj dosegel, mu je senator Johnson danes vse uničil. Velika konvenčna dvorana je bila natlačena poslušalcev do zadnjega kotička. Ko je stopil Johnson na govorniški oder ga je navzoče občinstvo celih 16 minut pozdravljalo in mu klicalo: Živel naš prihodnji predsednik!'' , Johnson j«1 v svojem govoru strogo napadal Wilsonova načela o sprejemu mirovne pogodbe in Lige narodov. Dalje je ožigosal mirovno konferenco v Parizu, ker se je ondi barantalo na podlagi te pogodbe za razne manjše narode. In naša mirovna delegacija pravi, da ni o teh tajnih pogodbah ničesar znala?! 4'To je nesramna laž. O tajnih pogodbah se je v ameriškem kongresu na široko razpravljalo, še predno so Združene države napovedale nemški vladi vojno," je dejal nadaljeval: 'Tako prevpita Liga narodov vedno kriči in sili države k razoroževanju. Ali je Anglija tudi tega mnenja? Doslej je skušala še vedno obdržati si prvenstvo in gospodarstvo na morjn, tako tudi s svojo mornaco. Ali bo Amerika trpela krivico, da naj ima Anglija v vrhovnem svetu Lige narodov 6 glasov, Združene države pa samo en glas?" Splošna sodba prebivalstva našega mesta je, da je naredil govor senatorja Johnsona tukaj desetkrat boljši utis, kakor pa nedavni govor predsednika Wilsona. o mirovni Lansingovo naaranje pogodbi. Washington, D. C. — 12. septembra. — Pred senatnim odsekom zunanjih zadev se je vršila danes važna konferenca, h kateri je bil poklican Wm. C. Bullitt »z Philadelfije, bivši zaupni clan ameriške mirovne delegacije v Parizu. Izjava, katero je podal Mr. Bullitt je razočarala in razburila vse višje politične kroge. Navedenec je izjavil, da je resigniral kot elan te delegacije, ker nikakor ni .odobraval niti točk mirovne pogodbe, niti Lige narodov. Mr. Bullitt je dalje izjavil, da je sam državni tajnik Robert Lansing, mudeč se v Parizu kot član ralno stavko se zavzemajo vs. uslužbenci znane jeklarske korporacije (U. S. Steei Corporation). Tako se poroča iz glavnega stana Ameriške delavske federacije (A. F. ot' L.) Predsednik te organizacije, Samuel Gompers je izjavil, da bo skušal preprečiti to stavko in ustreči želji predsednika Wilsona. Navzlic temu poročilu obstoja John Fitzpatrick, predsednik či-kaške delavske federacije na tem da se mora z nameravano stavke na vsak način pričeti že 22. sep tembra, ako ne bo sodnik Gary, ravnatelj jeklarske korporacije dotlej sprejel in zaslišal posebnega odbora jeklarskih delavcev. S konvencije premogarjev. Cleveland, Ohio, dne 9. septembra je bila y Armory oficijelnc otvorjena prva seja mpjinarodne konvencije premogarj^fc^catero zastopa nad dva tisoč delegatov iz vseh delov Združenih držav in Kanade. Konvenciji načeluje namesto obolelega predsednika Frank K. Hayes-a, podpredsednik John L. Lewis. Glavni namen tega zborovanja, ki bo trajalo do malega tri tedne bo ureditev nove plačilne lestvice, izboljšanje delavskih razmer in znižanje sedanje neznosne dragi-nje. Unijski preuiogarji v Združenih državah so delali zadnje dve leti na podlagi pogodbe, sestavljene meseca nov. 1917. v Washington!!, d! C. Ta pogodba poteče z dnem 31. marcem 1920. oziroma je že potekla, ker je svetovna vojna končana. Premogarji bodo smatra- li konec vojne tedaj, ko senat-ska zbornica potrdi mirovno pogodbo. Novo izdelana plačilna lestvica vsebuje samo 6-urno dnevno delo; 5 dni tedenskega dela in povišanje plače od 25 do 40 odstotkov. V to svrho se bo vršila v kratkem skupna konferenca zastopnikov premogarjev in premogarskih družb iz Ohio, Illinois, Indiana ter zapadne Pennsylvanije da se doseže sporazum glede odobritve nove plačilne lestvice. Dne 13. t. m. je bila na tej konvenciji sprejeta resolucija, da naj zvezna vlada takoj odredi znižanje živeža in obleke za 25 odstotkov ; kdor bi se temu odloku branil, naj se mu zapleni blago. Velike klavnice v Chieagu naj se raz-pusti in postavi državne mesnice in hladilnice; v tej zahtevi je 'dalje označeno, da naj vlada kaznuje vsakega profitarja s smrtno kaznijo. * Za ustanovitev židovske republike Minulo nedeljo se je pričela v Auditorium dvorani v Chieagu 22. letna konvencija ameriških zioni-stov ali Židov. Tega zborovanja se je udeležilo okrog 40(H) delegatov iz vseh delov Združenih držav. Namen te konvencije je izdelati preprečil veliko stavko rudarjev po okrajih trdega premoga. V znamenje spoštovanja so mu poslale številne ugledne osebe ši-rom držav krasne vence na njegovo krsto, predno so jo odpeljat! v Scranton, Pa. bra. — Po dveletni odsotnosti je prebil general John J. Pershing današnji dan zopet v Washingto-načrt za samostojno judovsko re- nu, kot vrhovni poveljnik ameri-publiko v Palestini in s tem usta- Ske ekspedieijske armade, noviti širom sveta razkropljenim Danes je general Pershing raV Židom zopet svojo stalno državo in ,no 59 let star; Pershing je v krogu domovino. svoje družine na domu svojega ta- Tega zborovanja so se udeležili sta senatorja Warren iz Wyomin-vsi znani prvaki in voditelji ju-[ga. — Ko se mudil general Per- kjer sta bila zaprta dva Mehikanca, obtožena umora policaja Jeff Evans-a. Napadalci- so s silo vdrli v ječo in na avtomobilu odvedli aretiran-ea venkaj iz mesta. Čez dobro uro so našli oba Mehikanca obešena. Pershingov 59. rojstni dan. Policija zatrjuje sedaj, da sta Washington, D. C., 13. septem- oha Mehikanca po nedolžnem linčana, ker pravih morilcev I Jose Gonzalesa in Santos Orteza -r- ni bilo tedaj v mestni, ampak v okrajni ječi. Oblasti so ju žc preje I premestile v druge zapore, ker so •se bale morebitnih nemirov. dov kakor: Louis 1). Brandeis, član najvišjega zveznega sodišča; znani ehikaški sodnik Pam in Mack; rabinec Wise iz New Vor-ka, bankir Lipsky i. t. d. V širših političnih krogih je mnenje, da bodo zavezniki ugodili želji judov in določili Palestino (sv. deželo) za njih bodočo in stalno domovino z glavnim mestom v Jeruzalemu. Guvernerjem, oziroma predsednikom te nove židovske republike je določen vrhovni zvezni sodnik Brandeis. shing v mestu, ga je ljudstvo burno pozdravljalo,osobito pred poslopjem vojnega departmental Chikaški Irci so zoper Ligo narodov. V dvorani sv. Ane na Garfielll Boulevard in La Sal le, St. se je vršil minulo nedeljo popoldne javen shod eliicaških Ircev; preči shodom so priredila razna irska društva veliko parado v dolenjem delu mesta. Shodu je predsedoval bivši guverner Dimne, član ameriške irske misije, ki se je zastonj mudila nedavno v Parizu. # Razni govorniki so o^tro napadali predsednika Wilsona, ker nsi-ljnje ameriškemu ljudstvu zloglasno Ligo narodov. Med govori je bilo čuti razne medklice: "Doli z avtokratom!" Guverner Jv'nne je omenjal, da ni Liga narodov samo nasprotnica irske svobode, ampak je tudi sovražnica svetovne demokracije. "Mi smo ravno končali veliko vojno," je govoril Dune, "vojno, katero so izvojevali po zatrdilu feldmaršala Haiga, ameriški vojaki in ameriški dolarji. Ti so pri Chateau Thierry pognali sovražnika v beg, ko so imeli Angleži in Fi 'ancozi sovražnika že za hrbtom. Nato se je pa podal predsednik Wilson na mirovno konferenco v Pariz, odkoder je prinesel listino, ki direktno napada in žali Ameriko. Liga narodov in sedanja mirovna pogodba nam ne zagotovi ja-ta nikake demokracije, ampak hočeta spraviti ves svet pod gospod-stvo dveh velesil, Velike Britanije in Japonske." Govorniku so poslušalci navdušeno ploskali in pritrjevali. Na tem shodu se je odobrilo resolucijo, da vsi, v Ameriki živeči Irci ne odobravajo Lige narodov in da zahtevajo svojo neodvisno irsko republiko v stari domovini. Za prisilno izobrazbo odraslih. Dne 12. septembra se je vršila v Chieagu konferenca državnega odseka za amerikanizacijo, kateri jc predsedoval Maks Loeb. Loeb je slavil pri tej priliki resolucijo, da naj država izvede zakonski načrt za prisilno izobrazbo odraslih. Sleherna oseba v Združenih državah v starosti od 16. do 40 leta naj bi bila postavno obvezana v gotovem času priučiti se nal po tej določbi, bi moral plačali od leta do leta večjo denarno kazen. Otvoritev državne prodajalne. Dne 25. septembra bo otvorila vlada svojo prodajalno na drobno v starih prostorih Siegel in Coop- g0 se Angleži in Francozi umak- ITALIJANSKE ČETE LE REKO. ZAVZS- naj se reško vprašanje takoj reši, drugače se lahko pojavi revolucija. O tem bo vrhovni mirovni svet določil jutri.' angleškega jezika y govoru, pisa nju in čitanju; kdor bi se ne rav- jaštvo je odstavilo vse mestne ob- Ženeva, Švica, 15. sept. — Tukaj sni srbski poročevalni urad je dobil iz Belgrada senzačno obvestilo, da so dne 12. t. m. številne italijanske čete zavzele in okupirale Reko pod vodstvom znanega pesnika Gabriele D'Annunzio. Pn tej priliki je bila proglašena zveza med Reko in Italijo. Položaj v Reki je zelo opasen, ker je nastal med italijanskim vojaštvom upor podoben anarhiji. Pred nekaj dnevi je morala namreč neka laška brigada zapustiti mesto; ravno ista brigada se je pa sedaj s silo vrnila nazaj v Reko in sicer brez častnikov. Uporno vo- lasti ter celo aretiralo italijanskega generala Pittaluga in raztrgalo vse zastave zaveznikov. t- Angleške in francoske čete v Reki so vpad italijanskih upornih vojakov mirno gledale; v strahu pred kakim zopetnim spopadom John Mitchell, bivši preds. rudarske unije umrl. New York, N. Y. 11. sept. — Dne 9. t. m. je umrl v tem mestu John Mitchell bivši preds. zveze United Mine Workers of America in načelnik ne\vyorške državne industrijske komisije. Zapušča vdovo in dva odrasla sina. Danes so pokojnikovo truplo v velikem sprevodu prepeljali na Lackawanna postajo, od tam dalje pa v Scranton, Pa. kjer ga bodo v petek pokopali. Pok. John Mitchell je bil svoje-časno zelo znan in agilen na delavskem polju kot predsednik največje ameriške rudarske strokovne organizacije U. M. W. of A. Zaslovel je osobito 1. 1902 ko je erjevega poslopja na So. State in Van Buren St. v Chieagu. V tej trgovini se bo prodajalo po zelo znižanih cenah raznovrstna živila v škatljah, dalje vojaško obleko, zimske suknje, čevlje, pe-rilno (spodnje) obleko, nogavice, jopiče, odejo, blankete itd. Rekord letalca. New York, N. Y. 14. septembra. — Uradno se naznanja, da je pred nekaj dnevi prekosil ameriški major R. W. Schroeder angleškega kapitana Langa za 2200 Čevljev višine pri zračnem poletu. Kapitan Lang je nameč dosegel letos dne 2. januarja na Angleškem s svojim letalom 26,300 čevljev visoko v zraku; Amerikanec major Schroeder se je pa dne 6. sept. t. 1. pri Dayton, Ohio dvignil 28,500 čevljev, ter s tem dosegel svetovni rekord. Zračni avtomobili. New York, 14. sept. — New-yorska "Sightseeing Aero Taxi" družba je danes pričela s svojim poslovanjem s tem, da prevaža potnike po zraku za $1 na minuto. Stroj je podoben hidroaeroplanu, katerega vodi poročnik Robert Hewitt.. Družba bo prevažala potnike dnevno ob ugodnem vremenu čez reko Hudson in East River. I. W. W. ne morejo postati državljani. Thompson, Ariz. 15. sept. — A. C. Lockwood, sodnik Cochise o-krajnega višjega sodišča je te dni zavrnil prošnjo dvema prosilcema za drugi državljanski papir iz razloga, ker sta člana zloglasne organizacije I. W. W. Prosilca sta bila John Piscerio, rodom Oger in Matto Vukovich, rodom iz Avstrije; oba se je zavrnilo iz sodnije kot nezaželjena naseljenca.- Napad na ječo. — Linčanje. Pueblo, Colo., 13. sept. — Danes ponoči je oborožena ljudska drhal napadla tukajšnjo mestno ječo, nili v svoja bivališča. Srbsko in drugo jugoslovansko prebivalstvo je zbežalo v Sušak, bližnje predmestje Reke. Pariz, 15. sept. — General Ba-doglio, podpoveljnik italijanske armade je dospel danes v Reko. i Vlada mu je izročila vsa oblast, da naj skuša urediti nemire v Reki, nastale vsled nasilnega vpada upornega vojaštva pod vodstvom i stotnika Gabrijela D'Annunzio. j Generala Badoglio spremlja njegov pribočnik gen. Anfosi. Rim, 15. sept. — Število upor-nnih čet, s katerimi je D'Annunzio zadnje dni zavzel Reko znaša o-krog 12,000 mož. Ko je general Robilairtov oddelek zahteval od Annunzia, da naj se uda in da naj njegove čete odložijo orožje, se je vsa ta armada odločno uprla povelju. O reškem položaju je danes v parlamentu poročal min. pred-1 sednik Nitti; izrazil je obžalova- j nje nad temi dogodki: dalje je ob- j sojal Annunzijev nastop, češ, da bo sedaj javnost v resnici mislila, da so Italijani imperialist i. ker se hočejo s silo polastiti ključa do jadranskega morja. • Washington, D. C. — Ameriški konzul Keblinger v Reki uradno potrjuje vest. da so uporne italijanske čete zavzele to mesto. Ves promet v Reki počiva ker so trgovci zaprli trgovine iz strahu pred italijanskimi razgrajači. Pariz, 15. sept. — Italijanska mirovna delegacija je prejela obvestilo, da se nahaja sedaj v Reki 26.000 italijanskih vojakov. Angleške in francoske čete so zapustile mesto vsled zahteve Gabriela D'Annunzio, tako so bile raz raznih poslopij umaknene zavezniške zastave. Nove italijanske čete prihajajo še vedno v mesto. Najnovejši izgredi v Reki bodo skorajgotovo povzročili padec sedanjega Nitti jevega italijanskega kabineta. Signor Tittoni, italijanski zunanji minister se bo jutri vrnil iz Pariza proti Rimu. Mirovni zastopniki Francije in Anglije so odločno zahtevali, da Avstrije ni več. — Jugoslovani niso podpisali mirovne pogodbe. Pariz, 11. sept. — Včeraj so v St. Germain blizu Pariza podpisali avstrijski delegati mirovno pogodbo z zavezniki; s tem se je zadalo bivšemu avstrijskemu cesarstvu zadnji smrtni udarec. Nek-laj mogočne Avstrije ki je štela 50,000.000 stanovnikov danes ni več. Izmed celokupnega nekdanjega ozemlja je ostalo avstrijski republiki samo še sedem osmin in okrog 5 milijonov prebivalcev. Sedanjo avstrijsko republiko tvorijo samo še sledeče državice: Gornja in Spodnja Avstrijska, Štajerska do južnega obrežja reke Mnre, Solnograško, dve tretjini Koroške in severna Tirolska. Jugoslovanska država je trikrat večja kakor sedanja avstrijska republika. Ko so avstrijski delegatje zadovoljni podpisali mir, se je Dr. Renner, načelnik delegacije baje sledeče izrazil: "Če nam Francija pomaga, bomo nosili ime St. Germaina vedno v spominu, kajti baš v tem mestu smo odložili velike težave, katere smo morali zadnji čas prestajati. Avstrija ne more nikogar sovražiti; spoštuje pač danes vsakega moža. s kojim se Je moral boriti. Mi smo premaganci. In vendar nam je prinesla nesreča zlato svobodo; oprostila nas je jarma in dinastije ter nas osvobodila vezij z narodi, s kojim i se nismo mogli nikdar razumeti." Mirovne pogodbe z Avstrijo, pa niso hoteli podpisati Jugoslovani in Rumunci. Prvi trdijo, da bi morala Jugoslavija ščititi narodne manjšine, ki pridejo v okvir novih držav, kar pa krši po njihovem mnenju samostojnost dotičnih držav. Delegati jugoslovanske mirovne komisije so si pridržali pravico, da podpišejo pogodbo morda z rezervacijo kasneje, ko dobijo od svoje vlade natančna navodila. Zavezniki so dali Jugoslovanom in Rumuncem čas do sobote, da podpišejo mirovno pogodbo. Tešinsko vprašanje. Pariz, 11. septembra. — Ker vlada med Poljsko in Čeho-Slova-kijo nesporazum radi razdelitve velikega premogarskega ozemlja v okolici Tešina, je vrhovni svet določil, da naj se vfšj v onem kraju plebiscit. Dalje je vrhovni svet zavrnil člen 61 nemške ustavne pogodbe, na podlagi katere se prepoveduje vsako zastopništvo v nemškem parlamentu od strani Avstrijcev. Bukovina je bila v avstrijski mirovni pogodbi prisojena Ru-munski, tako tudi Sedmograška. Ako Rumunska nikakor ne bo hotela podpisati te pogodbe, bo pripadala Sedmograška Ogrski. Tudi Črna gora je poslala v imenu svoje stare vlade oster protest proti priklopitvi te državice k Jugoslaviji. Kralj Nikita, ki živi že dalj časa v nekem predmestju • Pariza zatrjuje, da še ni odstopil, dasiravno je črnogorski narodni svet lanskega decembra glasoval za prid rži te v Črne Gore k Jugoslaviji. Zavezniki prepustili Rusijo samo sebi. Pariz, 15. sept. — Vrhovni mirovni svet je danes sklenil in določil, da se zavezniki ne bodo več vmešavali v notranje zadeve Rusije; ruski revolucionarji naj stvari po svojem uredijo, kakor hočejo; edina zahteva zaveznikov je, da mora nova Rusija v pošt e-vati in spoštovati pravice njejnih sosedov. Društvena naznanila in dopisi. @ IZJAVA. Društvo sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. Chicago, 111. je na svoji red-, ni mesečni seji dne 14. t. m. sklenilo, da se izreče našemu zastop-hiku sobr. Martin Nemaniehu in nadzorniku K. S. K. J. » zaupnica in da je popolnoma pravilno delal. ko je glasoval proti ..reinsurance" na šestmesečnem zborovanju gl. odbora meseca julija t. 1. v Jolietn. Sobrat M. Nemanich jc v tej zadevi popolnoma pravilno nastopil in ni radi tega noben boljše-vik. Chicago, 111. dne 14. sept. 1919.1 Za društvo št. 47 : Martin Baznik, podpreds. podpisano v odsotnosti predsed. John Wuksinich, tajnik. John Kochevar, zapisnikar. (Društveni pečat.) note, ki so bili zavarovani za $134, 250,00. Na seji gl. odbora dne 1®. januarja 1919 je bilo sklenjeno, da naj ostane posebni asesment toliko časa v veljavi, da se pokrije vsled te bolezni nastali primanjkljaj. Ta doba je preraeunje-na na 13 mesecev; torej bo odpa-edl ta influenčni asesment drugo leto skoraj gotovo meseca marca. O tem vam bo že stfbr. glavni tajnik bolj obširno poročal. — Gornja vaša izjava je došlo za zadnjo številko prepozno. Iz IZJAVA. urada dr. Sv. Jožefa št. KSKJ. Great Falls, Mont. Cenjenim sohratom glavnim odbornikom in cenj. članstvu K. S. K. Jednote. Na naši redni mesečni seji. vršeči se dne 16. avusta t. I. je bilo na dnevnem redu čitanje resolucije, odobrene po glavnem odboru v Jolietn dne 24. julija v zadevi povišanja plače glavnemu tajni lui K. S. K. J., in sicer v znesku $1000.00 na leto. Priznavamo, da so slabi »časi vsled draginje. Ista pa ne prizadene samo glavnega tajnika, ampak vse člane in članice raznih krajevnih društev. Nam se preveč naenkrat povišati plačo gl. tajniku kar za tisoč dolarjev na leto; dosti bi bilo samo .+.">00.— in to samo /.a časa velike draginje. Tudi mi tie bomo imeli čez čas take plače, kakoršno imamo sedaj ko delamo pri kompanijah; čez nekaj časa bomo primorani delati za manj. V tem slučaju, naj bi se tedaj tudi glavnemu tajniku odvzelo nazaj istih $500. Toliko poviška mu naše društvo odobrava in pod takimi pogoji. V "Glasilu" smo čitali da rabi gl. tajnik dva pomočnika. Na ni$o kak način pa? Saj vendar ne šte- NAZNANILO. Pozor člani Društva Vitezov »t. Martina št. 75. K. S. K. J. v L*» Salle, III. Naznanjam, da se je vršila izvanredna seja dne 9. sept. t. 1. — Kakor vam večina že vsem znano, jo je naš bivši brat tajnik g. Joe Barborich kar nemudoma odkuril iz La Salle. — Zakaj? . . . Zatorej je bilo potrebno, da je predsednik zgoraj omenjenega društva sklical izvanredno sejo. 69 da društvo izvoli novega tajnika. in soglasno Predlagano je bilo sprejeto, da prevzame ta posel pr vega tajnika brat Jakob Strukel. Torej se vam bratje jem, da mi zaupate to delo. sam bom gledal na to, da bo dru štvo v najlepšem redu napredova-11,1 lo. Vsaj redna seja tega društva Cenjeni sobrat uredjiik Tudi tukaj v San Bernardino smo letos obhajali Delavski praznik ((Labor Day) na najsloves-neji način. Člani unij različnih poklicev in rokodelcev, tako tudi Santa Fe R. R. "shop" delavci so paradirali po cestah od 10. do 11. dotf. V tej paradi je bilo nad tisoč unijskih delavcev s tremi godbami in več okrašenimi avtomobili. y \ , . Po paradi je nastopilo v parku več govornikov; govor se je sukal največ o železniški družbi, kaj In kako delujejr v svojem kapitali-stičnenj duhu z delavstvom. Bilo je tudi dosti druge, raznovrstne zabave, tako, da se je vsak pri čiijoči zadovoljen vrnil domovr V Štev 34 "Glasila K. S. K. Je dnote" siuo čitali zanimiv in res ničen članek izpod peresa Rev. J. Plaznika. članek je res ta'ko po menljiv, da bi ga moral vsak slovenski oče in mati prečitati od začetka do konca in sicer večkrat, da bi tem bolj razvidel pomen tega članka. Prav zares nam je potreba boljše in višje vzgoje v pravem krščanskem duhu; posebno v dobi sedanjega časa in tudi zato, da se ne bi moglo reči, da smo Slo- i£KA2l DAROV. za b«ritt* Otroke, ali vojne sirote na Slovenskem. in Ana Bluth, Joliet, ft I........ ........... $2.00 Amonija Uikovič, Willard, • Wis.............. Dr. »Tefcus Dobri Pastir št. 32 Enumclaw, Vafth. doposla-no po tajniku Jos. Malne-rtčh.....<....... $10.00 Skupaj . .........13.00 Prisrčna hvala! Živelrdaroval-ci in njih posnemalci!, Uredništvo "Glasila K. S. K. J. Pisma iz stare domovine. zah valju ... faz ve,,(M zaostali za drugimi narodi. Več šole in višjih šol je resnična neobhodna potreba za našo mladino da bi se tako laže povs- pela do višje izobrazbe v razno- se vrši vsako tretjo nedeljo v me- j vrstnih 0ziHh in Pri,ikah vs«kd»* scen ob tretji uri popoldne v dvo- življenja; to bi bilo brez- dvonino velikega , poinena za nas ameriške Slovence. Razume se seveda, da je dostim rani cerkve sv. Roka iu tudi vas prosim bratje in obenem opozarjani, da sc bomo od sedaj za na- jprej bolj redno udeleževali sej in | slovenskim sta rišem skoro nemo; da bomo tudi bolj redno plačevali zdi mesečmno ako hočemo. d» bo dru štvo lepše in boljše napredovalo. Prosim. goče svoje otroke pošiljati v višje šole. ker jim to ne pripuščajo finančne razmere. Vsakdo naj bi da vpoštevate besedej pa vendar le skušal dati višjo izo- našega brata Hrvata, ki pravi: Syi brazbo svojemu sinu, ali nadar- za jednog i jedan za *ve! Z bratskim pozdrvom Jkob Strukel, tajnik. 1240 — Third St. La Salle, 111. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110. Barberton, Ohio. Tem potoni naznanjam vsem o- jcni hčeri, po svojih najboljših močeh. Dečki in deklice bi se morali tudi sami malo bolj zanimati j za to. Čeravno ne moreš v višje šole; priuči pa česa drugega koristnega kajti česar se priučiš, tega ne more nihče ukrasti. Kapitalisti seveda nočejo in j delujejo nato na vso moč, da bi bilo delavcem nemogoče pošiljali ko bi biK^v sedanji vojski zmagali Nemci; potem bi bili popolnoma poraženi.' saj že skoro nikjer j na kmetih ni bilo šole brez nem-1 ščine. Za to pa se imamo zahvaliti posebno Vam. Amerikanci iu velikemu predsedniku Wilso-nu,. ki je s svojo zmago ukrotil posebno zagrizene Madžare in Avstrijske Nemce, ki so nam kra-( tili naše pravice. Kot žrtev za I Jugoslavijo bo gotovo Tvoj bra- ki gredo o!) vsaki uri zvesto zanjo v boj. Drtliili smo v Ljubljani tudi slovensko univerzo (vseučilišče), ki ga od Nemcev nikdar ne bi bili dobili, kar je za nas velike važnosti. Nastala sta še dva druga vseučilišča v Jugoslaviji. Ko se je začela krvava moritev po Evropi, so me dali študirati v starosti 14 let. Najprej sem šel v Dohropolje in sem bil na stanovanju v Kompoljah pri Zajčih in sem obiskoval dve leti ljudsko šolo in nato so me dali v prvo gimnazijo v zavod sv. Stanislava v ftt. Vid, nad Ljubljano. Ako si se peljal k Mariji Pomagaj na Brezje, si videl na desno ta zavod. Tam sem zdelal tri gimnazije povoljno in sedaj septembra meseca grem v četrto gimnazijo. V prvi šoli smo že precej stradali in marsikaterikrat sem bil lačen V drugi šoli šele in v začetku tretje je bilo hudo. Hrano so nam delili po malem in še tista je bila zanič. Pa prišli so časi, ko so se naši polki odpovedali, avstrijske mu cesarju ter pometali orožje proč. In ni minilo l mesec in kruha smo imeli v ozibilju. Sporočam Ti, da so paketi prišli vT Ljubljano in so jih dobili tudi iz Strug nekateri (?) Nekateri pakt ti so bili brez naslova, ker so se zbrisali in te zaboje so razdelili med revno ljudstvo. Zatorej |te opozarjam, da napraviš natančen naslov in siguren. Prav lepo bi te prosil za en bolj niai-lien aparat z vso opravo. Casti-tam Ti, da si dobil tako, mlado iu vneto Jugoslovanko za ženo, ki tako ljubi Slovane in slovenski jezik, da se še privatno uči bolj temeljito slovenskega jezika. Zatorej, Bog živi slovanskega ženina in slovensko nevesto, da se snidemo v boljši Jugoslaviji. gori nad zvezda- » Rojak John Ferkul iz Chieaga, je prejel te dni od svojega brata sledeče pismo. Struge, pošta Videm-* Dobrepolje 15. avg. 1919. Dragi brat! Tvpje pismo smo prejeli z velikim veseljem, ker nam pišeš, da si se živ in zdrav vrnil iz vojske domov k svoji ljubi ženi ,ki Te je gotovo težko pričakovala. Praviš, da imaš dosti izkušenj o se-danji vojski; saj jih imam še jaz ko se nisem nič boril. Pa, ko bi mi bilo dano iti v boj za nilado-Jugoslavijo, bi z veselim srcem zgrabil za meč, oziroma'puško in odšel na bojne poljane in bi se branil do zadnjega vzdiha svojega življenja, dasi mi jc težko zapustiti svoj dom iu drage, ki jih ljubim iz dna duše. Precej naših dragih je ostalo na bojnem polju, kjer mirno pričakujejo svojega vstajenja. Ja, tudi mi smo čakali in naši očetje narodnega vstajenja, ko smo stoletja ječali pod tujiifi jarmom. Gorje pa nam.,^ pa enkrat 1 ' 1 iH^v sedanji vojski zmaga-j Mnogo Jugoslovanskih pozdra vov Vam pošiljamo vsi domači. Z Bogom! Josip Ferkulj, dijak. vdeležili zadnje redne seje, ia jc bil na imenovani seji izvo-jc naša Jednota več članov, ka-|ijeu za društvenega predsednika kor jih je štela pred 3 leti; nas- br. protno pa še manj! Mi smo ume- \236 Melven Str nju, da ima glavni tajnik malo preveč svojega postranskega posla s svojo agencijo. Nikar pa naj gl. tajnik ne misli, da zahtevamo da naj dela v uradu dan in noč; to ni mogoče; ampak stranke, ki kupujejo pri njeni "šif karte" naj prihajajo le zvečer, ko bo s svojim uradnim delom gotov, ne pa čez dan. Kakor smo čitali v "Glasilu" sc je glavna blagajna dobro povz- j dignila zadnjih šest mesecev; to je resnica; in še bolj bi se, ako bi e naložilo samo 50c. posebnega — Na žalost pa zopet vidimo in beremo v "Glasilu", da je bilo zadnjih 6 mesecev več članov suspendiranih, kakor pa zadnjih deset let. To se je pa vršilo le zara-j d i pretežkega posebnega asesmenta. Kakor se je Jednota v finančnem oziru povišala zadnjih 6 mesecev, tako so pa nasprotno društva nazadovala. Vsak suspendirani član je odnesel društvu lepo svoto od 5 do. 10 dolarjev. Nihče se ne da suspendirati preje, dokler ni dolžan društvu že lepo svoto; to svoto mora pa društVo trpeti, ker je založilo zanj asesment iz svoje blagajne. (Op. ured. Čemu ga že prvi mesec ne suspendirate:) Naravno Jednota ne izgubi nikdar asesnientov, ker morajo biti ob času plačani, zgubijo jih pač krajevna društva. svojo dceo v višje'šole; to bi zna-Uraiufc Ferkulj Ant., ki je bil ranim članom našega društva, ki se!,0 kapitaljslom škodovati. Zato|„jeu od Nemcev na Koroškem in nas tudi bolj slabo plačujejo, da leži že tri mesece nepremično v imajo sami oni priložnost dajati ljubljanski bolnici. On je bi svoji mladini višjo izobrazbo. V raznovrstnih zadrugah in v postavi Združenih držav — edino. Alojz Arko; on stanuje na Barberton. Ohio. Zaradi suspendaeije enega n»d-jkar jo delavcu potreba poleg ro-zorn.ka se je izvolilo na njegovo. kodehtvš z„ai)Ju _ jc lualo vef | mesto drugega in sicer i>r. John Soje ju da Sega. Toliko v naznanje. Z bratskim pozdravom Joseph Lekšan, tajnik. bi umel vsakdo vsaj polovico ustave Združenih držav, postav posameznih držav in mesta v katerem živi. Ko bi s? mi delavci o postavah in zakonih (fo-NAZNANILO IN VABILO. bro razumeli, bi nas ne mogli ka-1/. urada društva Sv. Marije pitalisti tako v svojih vajetih dr- .Magdalene št. 162, Cleveland, O., se naznanja pod strogimi pogoji sledeče točke: Naj si vsaka sosestra dobro zapomni dan 28. septembra t. 1., to je zadnja nedelja, na kateri clan žati. Zato pa pomagajmo v tem o žiru vsaj svojim otrokom, ali zanamcem, katerim se bo treba tudi boriti za svoj obstanek. Dajmo ji mmalo več izobrazbe v vseh o-zirih, da si bodo znali iskati več se vrši blagoslovljenje naše nove! Pravice in isto vživati; da se jim društvene zastave. Važna dolžnost i1,0 R° jih izrekli oče in mati so bile: Bog Oče naj stegne svojo mogočno roko na vas; naj rosi. nebeški blagoslov in vama vse povrne sto tisočkrat ko ste nas tako obdarovali da ste nas obuli in o-blekli in še vse kar zraven gre, da si bomo lahko vse naredili!" tako smo vsi veseli, da ne vemo kaj bi začeli: taki čižmi kot so očetovi bi tukaj stali od 300—500 kron. vse obuvalo ko jc bilo v paketu jc bilo vredno nad 2 tisoč Kron; iwiket je bil vreden pri nas 10 tisoč kron. Bog naj vam povrne in vsem Ameriškim darovalcem; nikar nc bomo tega pozabili.. . Pozdravljam vas vse iu tudi tvoja mati vas pozdravlja, in se zahvalijo z ginjenim srcem in solzami v očeh. ker jih tako priporočaš svojim starišem; želijo vam božji blagoslov, na duši in na telesu podajajo vam svojo opešano roko vaša stara mati. Ob sklepu vas še vsi prisrčno pozdravljamo oče, mati. Ančka, Žanova mati in vsi Zalaznikovi. Veselo sprejeto! Bog vas živi mnogo lc4 ! Z Bogom Tvoja sestra Ivana Gregorka, Blatna Brezovica pri Vrhniki. KNJIŽEVNOST. Uredništvo "Glasila" je prejelo knjige Družbe sv. Mohorja za leto 1917, ki so še le zdaj prišle v Ameriko. Knjige so: Koledar za leto 1917. Podobe iz narave 1. Zvezek, Zgodovina slovenskega naroda. 6. zvezek. Svetloba in senca ((Slovenske vcčcruicc 70. zvezek) in molit veni k Resnice za Večnost. Knjige se naročajo pri Alois Skulj. 323 Epsilon Place. Brook-Ivn, N. V., in stanejo $1.50. Poslužujte se lepih nagrad za pridobivanje novih članov. « • • t*» 91 Ali #te že pridob/li kakega no-vefifa člana (ico) za prihodnjo sejo? ,. ..... r *;M K obletnici. PADLEMU SINU V SPOMIN. Korporal Al. Verbiščar, umrl dne 14. sept. 1918. na Francoskem. Dragi nam pokojni Lojze! Dne 12. t. m. je minulo leto, ko te je smrtno zadela sovražil^ kro-glja v bitki pri St. Mihiel na Francoskem; dva dni zatem, oziroma dne 14. septembra, ti je pa angel smrti z lavoriko v svoji roki zatisnil za vedno oči. Padel si za domovino in dosego svetovne demokracije daleč tamkaj na francoski boni poljani. Kako je potrla ta vest tvojega dragega očeta, ljubo mater, brata in sestre. l)o danes ga ni bilo še k nam tolažnika, ki bi nas do cela potolažil vsled te izgube. Vedno si nam v mislih; vedno stojiš v duhu pred nami, kakor si stal tedaj, ko si jemal od doma slovo. To žalovanje tvojih sta riše v sc pa veča osobito te dni, ko obhajamo prvo obletnico tvoje smrti. Na- KORPORAL LOUIS J. VERBIŠČAR, Co. L., 11th Inf. 5th Div. Član dr. sv. Štefana št. 1. in prvi član K. S. K. J. ubit na Francoskem. Umrl 14. sept. 1918. še misli bite osobito danes preko oceana na oni posvečeni kraj, nad tvoj gro!>, kjer sni vaš večno spanje že leto dni. Ah čemu nama ni dana prilika, danes tvojega groba poškropiti s solzami očetovega in materinega sočutja. Ah čemu nama ni dana prilika, okrasiti, tvojega groba s svežimi cvetlicami yi' zelenjem? Žal, da smo ločeni toliko tisoč milj narazen! Dragi nam pokojni Lojze! Dan tvoje junaške smrti, 1^. septembra bomo imeli vedno v svetem spominu. Ta dan se te bomo tem bolj živo spominjali v gorečih molitvah, da bi ti Vsegamogočrii Stvarnik podelil večni mir in pokoj v svobodni in s krvjo poškropljeni francoski zemlji. Prosi za nas Boga, da bi sc enkrat vsi sešli gori nad zvezdami! Tvoj žalujoči oče in mati: John Verbiščar, Margareta Verbiščar. Chicago, 111., dne 14. sept. 1919. Oboževan otrok. (Rev. J. Plaznik.) Le koliko prepirov je v med možem in zeno Če pogledamo in preiskujemo vzroke, vidimo, da je zelo velikokrat vzrok takih prepirov eden izmed otrok, kateri je posebno oboževan. Kjer je več otrok, navadno postane eden 44ljubljenec" in v hiši se,začno dve stranki. Potem pa je ravno tako mogoče .vzgojit i značaj pri otrocih, kakor dobiti zmago, če polovica vojaštva strelja na drugo polovico, katera je pred njimi. Mati drži s svojim ljubljenim sinom in vsi drugi z očetom vred ne pridejo v poštev. Oče potegne s svojo ošabno hčerko in jo vtr-juje v misli, da je mati surova in preostra; zavist je zasejana. Nato pa sc začne prepir do konca, dokler ni družinsko življenje -vni-čeno. - Zakaj pa ni mati pokazala Johnny je vega spričevala očetu? zato, ker pravi, da hoče biti prava prijateljica ljubljenemu Johnnevju. Morda bi ne bilo dobro, če bi bil oče zvedel, kako je z Johnnevjem. Mati hoče očeta osamiti in tako imeti ljubljenca popolnoma za sebe Tako je osamila z dečkovim znanjem, in njegovim sotrudom ooe-ta. Vse to delo pa je. povedano z eno besedo, sebičnost. ) Kakšne so posledice? Johnny sc ne uči več in ne mara več za šolo. Mati mu pomaga skrivati spričevala in tako oče ne ve ničesar. Med tem časom — se je že seznanil z biljardnicaini in postopači. Z maternim privoljenjem se zbirajo na domačem dvorišču. Kako lepa skupina: Nekaj- cest: "ih postopačev, Johnny in mati! Oce zagleda lepo druščino: Nekaj lažnivcev, tudi nekaj tatičev in mater; najslabša nad njimi je mati. Mati je začela podirati družinsko življenje in nikdo je ne more rešiti . Ali je res pridobila Johnnyja za sebe? Gotovo ne. Johnny se sploh ne briga za njo. Služila mu je, za orodje, kadar je hotel pridi do jedi iii postelje. Služila irfu je za plot,. za katerega je skrival svoje hudobije. Sinovskega spoštovanja pa ni imel do nje. Kako neki? Videl je, kako je goljufala, lagala, se norčevala z očeta, delovala za svoje sebične namene. Kadar sc je bilo treba odločiti, je postavil mater tja, kamor spada. Prištel jo je v eno, vrsto s svojimi ničvrednimi tovariši. Če bi bila mati storila svojo dolžnost že v začetku, bi bile posledice drugačne. Johnny bi bil dober in le malo truda bi bilo z njim in družinsko dobro ime rešeno. Če l)i bila pokazala spričevala očetu, bi bila oba skupaj, oče in mati 'er šola, skupno premislili, kako bi ravnali s Johnny-jeni; tako bi bili napravili okrog njega močno obrambno zidovje, čez katerega bi ne bil mogel skočiti: Johnny sani bi bil zadovoljen s posledicami . ' Otroci ljubijo pravo vzgojo. Vzgoja je največ, kar morejo stariši dati otrokom. Vzgoja je spričevalo njihove zmožnosti. O-troci včasih mislijo, da so stariši sitni, medtem, ko oni samo gladijo ostrino. Globoko v otroški duši pa raste spoštovanje in hvaležnost za trdno in pravo varstvo, da, otroci to celo hočejo. Res je tudi, da mladina zaničuje popustljivost, mehkosrčnost, mehkužnost, sebičnost, neodkri-tosrčnost. Mladina ve, da ta znamenja pomenijo njihovo popolno zmago. Otrok, pa ne mara ničesar, kar lahko zmaga brez težave ."Hočeš — tepen biti?" vpraša prvi deček drugega, ker mu hoče pokazati, da je močnejši od njega, da se ga ne boji. Kadar dobijo zmago, so pravi trinogi. Tako bodo neusmiljeni do svojih sta riše v, ker se jih ne boje in jih ne spoštujejo. Ne rečeni, da morajo biti stariši policaji svojim otrokom, tudi ne detektivi, da bi bili vedno za njimi! Vse to je nepotrebno v družini, kjer so modri stariši. Doma se otroci poikažejo v pravi luči, pokažejo pravi značaj, če jih stariši hočejo opazovati. Bilka kaže, v katero stran veter piha; malo otročje nagnjenje pove, kaj bo otrokova najhujša skušnjava. Iz malega raste veliko, bato je treba male otroke čuvati potrpežljivo, ljubeznjivo, pa tudi ostro. 4 Kaj bo to znamenje pomenilo v življenju mojega otroka čez deset, dvajset, trideset let?" Tako bi se morali vprašati stariši, ko zapazijo kako poseibno potezo v otrokovem značaju, dobro ali slabo. Takoj je treba začeti gojiti to, kar je ddbrega in izruvati slabo. Ravno tuikaj je najpotrebnejše skupno delovanje, med očetom in materjo. Poznej se ne bo dalo popraviti. Samo en migljaj z roko v pravem času lahko prepreči po greb. Sariio malo vzgoje pri otroku, kar bi dostokrat ne stalo več truda, kakor en miglaj z roko, la? hko predrugači celo otrokovo življenje. Ni "treba čaikatj, da do seže starost šestnajstih let. Čakanje ni veliko slabše od.umora Dobro je, če znata oče in mati, da ima vsa'kdo izmed njih drugačno mnenje, vidi drugo *tra». Mati vidi otroka v drugačni luči, kakor oče. Ta razlika je iblagono-sna, če jo razumeta. Oba imata prav, pa le deloma. Tu ni časa za prepir. Resnica mora biti nekje na sredi. Iskati je treiba prave sporazumnosti in z božjo pomočjo jo bosta našla. Predvsem je treba, da oba ljubita otroka, kakor mislila, da ga Kristus ljubi in molita zjuij, kakor mislita, da bi Kristus iholil Na ta način bosta oče in mati najbolj napredovala v otrokpvi vzgoji. Povest« Spisal Ksaver Meško. (Nadaljevanje.) Minilo je opravilo. Mogočen, teman potok se je vsul iz cerkve in se je razlil v večjih in manjših valovih po belih cestah in potili. \v »fed prvimi je bila vdova mizarjeva. Skrb jo je držala za roko med opravilom, od začetka do konca, skrb jo je priganjala iz cerkve. 4'Hiti, Ana! Vedi Bog, če se ni kaj pripetilo deci: Gabrielu morda, najnemirnejši je, morda Roz-ki, naj manjši . . . Hiti!" Skrb jo je držala za i-oko neprenehoma, naj je šla kamorkoli ; go vorila ji je cC domu in o deci venomer. Zato se ji je mudilo vedno. Zato se ji je pogled, komaj da je stopila na cerkveni prag, nemiren in skrbi poln dol na dom, izgubljajoč se skoro povsem v gostem snežnem metežu. I Zadnja je šla kovačica. Stopala je sklonjena, počasi kakor vob-če zadnja leta, ko je hodila neprestano žalost z njo in ji je go vorila. o deci. A še bolj nego druge-krati, je bilo danes žalostno srce. Glava se je sklanjala utrujena, brez upanja je strmelo oko v sneg; v mislih so ji zvenele glasno besede pridigarjeve. 44O tujina, nemila, nevarnosti polna ... O moji dragi, izgubljeni . . ." Vzdihnila je. Po velem licu se je potočila solza in je zdrknila v sneg in se je izgubila v njeni brez sledu ... Tako so šli' in so se izgubili v snegu. Samotna in tiha je ostala cerkev. Komaj so odzajtrkovali na Trati, sta prišla vdovin Rudolf in Gabriel. Bilo jima je nyzlo doma. v družinski sobi na Trati pa je tako prijetno gorko. Gabriel je gledal že vse jutro skozi okno. Šel bi že davno, a mati. je zaklenila duri. Doma ni imel miru nikoli. zabredel jc v vas, ko je bilo le mogoče. Čestokrat je zašel tudi preko na polje, v gozde. Ni i-skal samo družbe, moral je videli kaj. nov sosedov voz, nanovo izkopan ali vsaj iztrejbljen jarek med travniki, rdeči mak na polju ,mravljišče v gozdu. Ko je našel in videl kaj novega, ali vsaj zanimivega, zanj, se je vračal z razvnetim licem, z radostnimi očmi. Res je bil čestokrat tepen in asau zaradi teh pohodov. S solzami v očeh je obljubljal mamici, da ne pojde nikoli več brez njenega dovoljenja. A prišla je priložnost, prišla je skušnjava, in pozabljena je bila obljuba v trenut: vU. liudolf, najstarejši, ki je imel Gabriela posebno rad, se mu je pridružil večkrat, tudi danes. Navrh jc Rudolf denar, dan poprej je dobil tri krajcarje od starega učitelja Močnika. ILodil niu je po tobak na Gornjo Poljano. Komaj je pokazal krajcarje Nandetu, je pričel ta že kupčijo. "Nož ti dam zanje.' Pokazal mu je nož, pipec, lepo rdeč. Ogledovali so ga vsi. Ugajal je. A bili so mnenja, da je vreden k večjemu dva krajcarja. Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) sa K. S. K. J. 4 4 Pa ga pojdi kupit na Gornjo Poljano. Četiri daš zanj." 44Očitna laž! Tri", se je vmešal ilapec Tone. Nande ga je pomeril s srditim pogledom. Tri za novega", je pritrjeval Rudolf. 44A ta je že obrabljen." 'Obrabljen? Bog v nebesih ve, da sem ga kupil šele pred tednom dni." Po dolgem barantanju so se le pogodili za dva novca. Jih poneseš spet v poštno hranilnico?" Pikrost in prikrita zavist je zvenela iz vprašanja Tonetovega. Nande se je delal, kakor bi ga ne slišal. 4 4 Koliko imaš že vloženega fant?" i ; Nande je zardel. .Jezilo ga jc, če je govoril kdo o njegovem premoženjih. 4Več gotovo nego ti." 44 Se ve, ker si skopuh." Nande se je vzgriznil v ustnice, a je molčal. Jakob je gledal in poslušal de-co in je majal venomer z glavo. 4'Odkod ima fant to? Mati je bila tako nežna. O kupčijskeio duhu pač ni bilo v nji ne sledu." Videl je tujko, ko je umirala v vasi, pri cerkovniku, spominjal mu je bil uganka. Gledal ga je začudeno in obenem prijazno. "Fant, ti postaneš še ali velik bogataš ali velik slepar, da prideš še v ječo ali celo na vislice." "Prvo, stric!" Odgovor NandetOv% je bil odločen, kakor bi ne bilo o tem ne najmanjšega dvoma. Jakcib se je nasmehnil zadovoljno: očitno mu je prijal mali, rdečelični dečko in njegova sigurnost. , Zasmejal se je tudi Tone, a porogljivo in nevošljivo. . . Zunaj pa je padal sneg neprenehoma, tiho, enakomerno in v-z trajno. Florijan, mnogo izvedeni v življenju in v knjigah, je sedel ob oknu svoje male izbice in je strmel gor #na gore, ovite v snežni metež. Slabo jo »spal ponoči, in loteval se ga je spanec. A glej, zazdelo se mu je nenadoma, da vidi stati na vrhu gore, ovito v dolg meglen plašč, zimo držečo z obema rokama velik mrtvaški prt, ki ga stresa, da plaheta nemirno med nebo min zemljo in se po-veza na gore in hribe in se spušča dol v doline in ovija ves svet i|i duši vsak glas pod seboj. . . III. Kaj je bilo deci na tem, da ni sijalo solnce, in da se je* ragi-i*-njal beli mrtvaški prt od neba do zemlje? — Dovolj solnca je bilo v njihovih dušah, v njihovih srcih topla pomlad, nič niso čutili, nič slutili o smrti. Ni bilo deci mnogo na tem, da je sedela mati vdova sključena ob oknu, podpirajoča s suhimi rokami glavo, polno skrbi, bolno od skrbi. . . "Dolga bo zima in huda. Odkod vzeti živež za deco, odkod' obleko, odkod drva? Stradati bo treba in trpeti mraz." Skrb je bila v očeh, ko jc pogledala po sobi, kjer sta igrala najmanjša, skrb v pogledu, kos se je ozrla skozi okno na cesto, kjer so se kepali z Nandetom Rudolf. Gabriel in Janezek. Preko čela ji je risala skrb s trdo roko gube. 'ob ustih ji je podaljšala zareze. Staro je bilo v tem hipu njeno lice in temno, tako starikavo in mračno skoro kakor lice skrbi, sedeče tesno ob nji in ji- govoreče venomer: "Dolga bo zima in huda. lu glej, revščina je v hiši. . . lludo bo, Ana." ■ A kaj je bilo deci za skrb! Niso je videli. Ni upala pristopiti k njim, ne se jih dotakniti z mrzlo roko. Kaj je bilo deci za zimo, za mraz in za prihodnost? Jasne, so bile oči, od veselja blesteče, ko so pazile, kdaj in odkod prileti kepa, da se ji izognejo. Radostno jc bilo srce. Nič mraza ni prodrlo vanj, dasi je bila obleka tanka in obnošena, mokra od kep, letečih od vseh strani. Vriskala je duša, nič ni gledala naprej na cesto življenja, nič ni videla žalosti in nesreče, sedečih na kantonih ob cesti, čakajočih, da dospejo do n jih. Vriskala je duša. smejala so se usta, da je odmevalo jasno in glasno pod gostim mrtvaškim prtom. Zavzela se je starka na gori, ustrašila se je srečnega, brezskrbnega smeha in jc pričela pojago-ma dvigati gosti beli pajčolan, da ga shrani za drugo priložnost. Dol po cčsti je prišel Florijan. V nedeljo ni hodil v trg po pošto. Po veČernicah se je porazgovoril pred cerkvijo s tem, z onim, ali je spremljal prijatelja, dobrega znanca kos poti proti domu. A danes ni dobil nikogar, preslabo je bilo vreme. Ono malo vernikov, kar jih je prišlo v cerkev, se je poizgubilo tiho in naglo, kakor bi se poizgubili v novopadli sne^» Komaj so zagledali de?«a prihajajočega dol po cesti, so zagnali še hujši hrušč in so mu hiteli naproti. "Striček, pojdite k nam? — Nam poveste kako novo pravljico? — Ali ste nam prinesli kaj. striček?" Kričali so kakor vrabci, ki jih podi veter črez polje, in so lačni, ker požeto je polje, sne» je zapadel strnišee. Že so bili pri njeni. Grabili so ga za roke, segali so mu v žepe. "Deca, deca. . ." . Mrmral je, enkrat je celo odmaknil roko, kakor da se jih ho- tu. . . Šc isti dan bi kupil kočijo in konje, četiri vrance, in bi se popeljal skozi vas kakor se pelje včasih grof doli iz gradu ob trgu. In če bi prišel mimo Tone in bi vzel ponižno klobuk z glave in- bi se priklonil globoko, resnično, še pogledal bi ga ne. . . * . 4A zdaj bo dovolj, deca. Moram iti." 44Ostanite še striček." 44 Pridem kmalu spet iu vaui povem novo storijo. Danes moram še k teti kovačevi." Vedel je, da pije kovač Luka na Gornji Poljani, in da je Meta sama, sama z vedno zvesto družico, z žalostjo. (Nadaljevanje sledi. ZA STARI KRAJ. veselja, radost mu je žarela iz oči. Laskala mu je ljubezen otrok, ljubezen resnična in neprisiljena. Sam je stal v življenju, zapuščeno, samotno drevo ob cesti. Tropa vriščečih vrabcev je sedla nanj, in zatrepetalo je od radosti v samotnem deblu. Izvlekli so k žepov dve žemlji sladkorja in rožičev. "Vedeli smo, striček, da nam prinesete kaj." V veselem, glasnem sprevodu so ga vedli po ozki, slabo izhoje-ni gazi s ceste preko k hiši vdo-vini in v sobo. Krenil bi morda Florijan najpoprej med topoli noter na Trato, a zdaj ni mogel; bil je jetnik malih. Skoro polna je bila soba vdo-vina. Porivali sa drugi drugega, stopali so si na noge; vsak je hotel biti bliže stričku. "Striček, pripovedujte ztiaj." 44A kaj, malički?" "O Repoštevu, striček." 'A, kajh'rajši o Zlatolaski. 4Vem, tebi ugajajo zlati lasje kraljičini. A ti bi jih pač odrezal in bi jih prodal . "Prodal? Mislim, da ne." Stric je pripovedoval o Repoštevu. Nande je poslušal raztre-treseno, napol. Ne, zlatih las kraljičinih bi gotovo ne prodal. Skril jih rajši, če bi dobil kakega. V skrinjo, pod obleko bi jih za kopal, povsem na dno, in bi zaklenil skrinjo. A ponoči, v svetli mesečini, bi vstal, šel bi po prstih k skrinji, odprl bi jo tiho, brez-šumno bi vzel dolge zlate lase in bi jih ponesel k oknu, da bi se sipala srebrna mesečina v valovih na nje in bi trepetala na njih božajoče in kakor v začudenju in bi se odbijala od njih kakor v strahu in bi se vračala kakor začudena zopet k njim. . . Čudovito bi bilo. Stric je dokončal o Repoštevu, pripovedoval je že o kralju Matjažu. Poslušali so zavzeti, s široko odprtimi očmi. Gabriel ni upal niti dihati, da ne presliši besedice ne. Poslušal je najrajši izjped vseh. Vse je oživelo pred njim ob pripovedovanja. Vso veliko otlino je videl v domišljiji. Čudovito je krasna, lepša nego cerkev poljanska, da, lepša celo nego ona doli v trgu. ki je bil z mamo že nekaferikrati v nji in se ni mogel pač.uditi njeni krasoti. A še lepša je otlina, kralja Matjaža čudežna spalnica. S stropa vise še večji lestenci nego v cerkvi, iz suhega zlata kovani, kakor, trdi striček. ki je poučen pač natanko o teh dudesih. Skovali in vlili st^jili u-metniki palčki, v kovačnicah, skritih globoko v gorah, ob ognju, hlapčeveni iz zemlje, ko udari kralj palčkov po nji s čudo-tvorno palico. Večno traja, kar se ovari s tem plamenom. Deman-ti vise na lestencih mesto sveč. Planite in bleste svetleje nego sto sveč, da niti pogledati ne moreš v nje. Zabolc te oči, kakor bi strmel v sol nč n i plamen od vročem poletnem poldnevu. . . Sredi dupline spi stari kralj. Ob belo roko naslanja glavo z zlato krono kronano; bledo mu je lice; snežno bela j)rada se vije okoli in o-koli mize; zlat meč leži na mizi in čaka. da ga zgrabi močna roka kraljeva in ga zavihti v znamenje svete vojske, ki naj reši ves ves svet. . . Na vse strani po olini leže vojaki, vsak z mečem v roki, svetlim, kakor bi ga osna-žil jn obrusil pravkar, pripravljeni da udarijo na prvi klic, na mig očesa. . . Kdaj pride pač čas,, . ^ da se odpre gora, in prihrumi j Zadnji cas je bilo sest OSeb •Parniki. — V stari kraj se more potovati. Potni listi se zopet lahko dobe. Vsak teden odpluje po eden ali več parnikov Francoske družbe s starokrajskimi potniki. Tako n. pr .odplujejo parniki: Savoie 13. sept., France 15. sept., itd. Za njimi pridejo La Touraine, La Lorraine, Espagne in Niagara. Za vsak parnik imam še nekaj kart na prodaj. Kdor želi potovati, naj mi piše, ker utegnejo priti kake spremembe. POŠILJANJE DENARJA. Kot z bondom zajamčen zastopnik 18 mil j on dolarske družbe American Express Co. za pošiljanje denarja v inozemstvo, Vam morem poslati denar v vse slovenske kraje za-nesljf^o, hitro in po nizki ceni in sicer: 100 Kron za 300 Kron za 500 Kron za 1,000 Kron za 10,000 Kron za - 50 Lir za $ 100 Lir za 500 Lir za 1,000 Lir za Denar pošljite po Money Order, ali American Express Money Order, ali pa po Bank Draftu. POTNI LISTI.—Onim, ki nočejo sami imeti te sitnosti, preskrbim tudi potni list. LEO ZAKRAJŠEK, 70—9th Ave., New York, N. Y. $ 3.25 9.25 15.10 29.75 294.00 6.25 12.00 58.00 115.00 V STARI KRAJ SE 3DAJ LAHKO POTUJE. Jaz imam zdaj prostora za 10(1 potnikov na spodaj omenjenih parnikih ki odpljujejo iz New Torka na sledeči datum: "MAU-RETANIA" dne 2. oktobra, " RO-YAL GEORGE", "CARMANIA" in "SANOXIA" pa 4. oktobra. . Zatorej, rojaki, če hočete dobiti prostor na omenjenih parnikih javite mi takoj, drugače prostora ne boste zamogli dobiti. Preskrbini tudi potne liste vsiin onim, ki jih še nimajo. Pošiljam denar v staro donio-vinp v vse kraje v Jugoslaviji in sicer sedaj po sledečih cenah: 100 kron za...... 3.25 500 „ ..........15.10 1000 ., „.......29.75 10.000 ........294.00 Joseph Schabaron &*Co., 314 Manhattan Bldg., Duluth, Minn. FirstNationalBank chisholm, minn. sc je njene slabotnosti, in fant če otresti, a lice mu je rdelo od kralj z vojsko na dan. Vse je oživela domišljija. " Mislite, striček, da je krona kraljeva iz suhega zlata':" Nasmehnil se je pot. 'Kaj ne, Nande, bogatin bi bit v hipu, če bi jo dobil?" e dobil od doma od kakega domačega (žene, brata, starišev i. t. d.) pismo, da naj mu pošlje pooblastilo, da bo to ali drugo stvar v njegovem imenu prodal, iztirjal, vknjižil (intabuli-ral) itd. Marsikdo mora poslati tudi V domovino pobotnico glede ded-ščine, plačanega dolga, /adolžnieo ali kako slično listino. V raznih istih smo čitali oglase in priporočila raznih slovenskih notarjev, ki Vam zagotavlajo, da izvršujejo razne v notarsko stroko spadajoče listine in sicer za rojake po celi Ameriki. Marsikdo izmed cenjenih rojakov še danes tega ne ve. da je vsak javni notar nastavljen ali imenovan samo za gotevi okraj (county; in da ima torej pravico potrjevati podpise strank samo iz onega okraja, ne pa iz drugega, še manj pa iz kake druge države. V cel; Ameriki ne najdete notarja, ki bi živel na primer v New Yorku, Clevelandu, Chicagu ali Jolietu,. pa bi on lahko potrdil pooblastilo kaki stranki, živeči v Minnesoti, A\isconsinu, Ooloradu, i. t. d. Sleherni javni notar ima v svoji diplomi natanko označeno, da sme izvrševati uradne posle le v gotovem okraju (county), nikdar pa ne v celi državi, še manj pa v vseh Združenih državah. Javni notar, živeč v Chicagu, ne more torej potrditi podpisa na pooblastilu niti kaki stranki živeči v VVaukeganu, ali Jolietu. Chicago je namreč v Cook okraju, Waukegan je v Lake okraju, Jortiet pa v Will okraju. Tako tudi ne mere kak javni notar iz Waukegana potrditi pooblastila stranki živeči v Chicagu. To naj si sleherni dobro zapomni in naj gre edinole h kakemu bližnjemu notarju v svojem mestu in okraju. Nikakor pa naj ne pošilja pooblastila temu ali drugemu javnemu notarju v drugo mesto, ali" celo di*avo. , .Zadeva je jasna in lahko umljiva. Kako bo notar v Clevelandu potrdil resničen lastnoročni podpis kake stranke iz Pennsylvanije ali celo iz Californije, ko v zapriseženi izjavi potrdi, da je pooblastilo v navzočnosti stranke podpisal.' Noben notar ne sme in ne more kaj takega izvršiti. Potrdi pa le podpis one stranke, katera se osebno pri njem zglasi in v pričo njega pooblastilo podpiše. Ker se je vsled preobrata vlade v stari domovini tudi pri sodnijah zadnji čas dosti izpremenilo, ne moremo žal tu navesti vzorca kakega pristnega in pravomočnega pooblastila, ki je sedaj zunaj v rabi in veljavi. Sodimo pa, da bo besedilo teh pooblastil ostalo neizpremenje-no razun morebitnih premtmb p*i datumu in številki zakonika. Tu navajamo vzorec splošnega^ ali generalnega pooblastila, ki je bilo še pred vojno pravomočno in veljavno. Ko dobimo pa najnovejši vzorec, ga bomo tudi na tem mestu priobčili. ' , PP ■ : POOBLASTILO. i Jaz podpisani dajem s tem gospodu Antonu Kovak, posestniku v Njivicah št. 12; sodni okraj in pošta Radeče pri Zidanem mostu, Kranjsko, Jugoslavija oblast zase in za svoje dediče, da me more zastopati v vseh pravnih in političnih zadevah, in sicer izrečno tudi za-stran odkupljenja in ravnanja Zemljanih bremen kakor pred državljanskimi in kazenskimi, tako pred političnimi oblastnijami in zunaj njih v izvršitvah razdelb in uredb, katere se vrše po zakonu z dne 26 oktobra 1867, dež. zak. št. 2, iz leta 1888 in V izvršitvah zložeb po zakonu z dne 7. novembra 1900, dež. zak. št. 28, ter v mojem imenu pravde začenjati, prve tožbe in kakorkoli imenovane pirve naredbe in odloke, sosebno tudi v rečeh zemlji&onih in deželnih knjig prejemati, pismeno, ustmeno ali skrajšano ravnanje vpeljavati in poslednje opuščati, prisege vsake vrste nalagati, jemati in zavračati, se k temu ponujati in njih, polaganje prizanašati, za obroke in postavljanje v poprejšnji stan prositi in jih dovoljevati, poravnave sklepati, zavarovanja, sekvestracije, prepovedi, predznambe in vknjižbe v javne bukve pridobivati, jih zopet opuSčati in se jih odrekati, zemljiščno-in deželno-knjižne vpisne in izbrisne izrečenja izdajati, pri oblastnijah predložbe delati, vtoke in pritožbe podajati ali zopet preklicevati, za presojo in dosojo prositi, napoved'be in pritožbe ničevosti podajati in teh pravnih pripomočkov in pritožb se zopet odrekovati,- vse stopnje stvarne ali rečne in osebne izvrške pridobivati, opravljati in zopet preklicevati, peneze ali denarje in penezno ali denarno vrednost prejemati in črez to pobotnice ali plačina pisma tudi z izknjižbenim dovoje-nem, ter odstopa pisma za plačilo izdajati, premakljive reči in pravice provice prodajati in pačno ali brezpjačno pridobivati in rejemati, plačila opravljati, društvene pogodbe sklepati, se na razsodbe po izbranih sodnikih sodnikih zedipjevati in razsodnike voliti, vsakovrstna izrečenja izdajati, umrtitve opravljati, pri zapuščinah in zapuščinskih razpravah se pogojno ali nepogojno v mojem imenu za dediča izreko-vati ali dedino nastopati, vse izkaze podpisavati in vpeljavati, kar je s prisodbo vse potrebno, pri zastopanju proti stečajnim ali kantniin in poravnavnim skladam voliti oskrbnika premoženja in odbornike upnikov, in jim oblast dajati za taka dejanja in opravila, za katera so po $ 1008 obč. drž. zakonika potrebna posebna pooblastila, tudi si z enako ali omejeno oblastjo, ako je sam zadržan, imenovati drugega pravnega namestnika, naj si bo odvetnik (pravdosrednik) ali ne, sosebno pa gospoda N. N., ter vobče storiti vse, kjtr se mu po njegovem lastnem sprevidu bode v mojih pravih in političnih zadevah potrebno in koristno dozdevalo. Nasproti mu zagotavljam, da bom odobril vse njegova in njegovega gospoda namestnika vsled tega pooblastila storjena dejanja in Čine, kakor da bi jih bil sam opravil, ter 11111 povrnil vse gotove stroške in (nerazdelno) plačal ves trud brez zamude v Radečah. > V pričbo tega so moj in dveh naprošenih svedokov lastnoročni podpisi. Dano v Chicagu, 111., Združene države amer., dne 1<>. sept. 1919. Priče: • ....'..,,................... gledati in označiti številke parcel, številke in strani v zemljiščni knjigi, plačati koleke i. t. d. Tega ne more javni notar y Ameriki izvršiti, ker ne živi v stan domovini. — Ko je pooblastilo od-generalnega konzulata potrjeno, pošljite ga sami s pismom vred priporočeno pooblaščencu. ' Če je zadeva važna, iste tudi sam Vaš pooblaščenec ne more izpe-lati, ampak si postavi kakega namestnika na podlagi pooblastila. Ti nfestniki so pa, ali notarji ali odvetniki. Kdor je dobil morda iz starega kraja kako pismo, da naj pošlje tej ali oni osebi pooblastilo za prodajo njegovega posestva, ta naj še čaka. — Krone .v Jugoslaviji »o danes tako nizke ,kot še nikdar poprej. V Chicagu je veljalo dne 13. t. m. K 100.00 samo $2.75. Če je Vaše posestvo vredno n. pr. K 10,000, bi dobili danes zanj samo $275.00, v mirnen času pa nad $2,°00.00. Posestvo bi takorekoč ku^cu podarili. • Svetujemo pač slehernemu, kdor ima kaj dolga v stari domovini, da naj ga baš zdaj poravna, ker bo naredil pri tem dosti dobička; naj si bo ta dolg že privaten, ali pri kaki hranilnici, oziroma posojilnici. Krone imajo zunaj še vedno svojo kronsko vrednost po številu. Danes lahko odplačate upniku K 1000.00 za bornih $27.50 ali tako okrog. K sklepu navajamo tukaj, še naslov legacije kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Wsshingtonu, D. C., za slučaj, da bi kedo hotel temu uradu kaj pisati. Naslov v angleščini se glasi takole: Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 1339 Connecticut Ave., Washington, D. C. V slovenščini: Legacija kra-lestva S. II. S., 1339 Connecticut Ave., Washington, D. C. Peter Kranjec, rodom iz Radeč, sedaj živeč v Chicagu, 111., 11a 1951 W. 22nd Place, Združene države amer. a.) konzulata N. N...................... N. N....................... Jaz si postavljam za namestnika gospoda................... •Ia/, sprejmeme namestenje (Tukaj sledi potrdilo javnega notarja.) (Tukaj sledi potrdilo ali legalizacija generalnega kraljestva S. H. S. Ko greste s tem pooblastilom h kakemu javnemu notarju Vas opozarjamo na sledečo važno točko: Pooblastilo, podpisano samo od tega, ali onega javnega notarja še nima prave veljave, ampak mora biti še legalizirano od jugoslovanskega konzula. Ker nimamo po raznih večjih mestih dosedaj še teh konzulov, izvršuje slične legalizacije samo Generalni konzulat kraljestva SI1S., 436 W. 23rd St., New York, N. Y. Pristojbina, katero zahteva ta generalni konzulat za vsako legalizacijo znaša s poštnino vred samo 75e (petinsedemdeset centov) in ne več. Generalni jugoslovanski konzulat potrjuje le listine onih javnih notarjev, ki so pri njemu registrirani in ki so plačali tozadevno takso $2.00 enkrat za vselej. Ko greste k javnemu notarju, ga vprašajte prej, če je v resnici registriran pri jugoslovanskemu generalnemu konzulatu, drugače bo ta konzulat pooblastilo naxaj vrnil. Nikar pa Vi ne plačajte notarju pristojbine za registracijo; plača naj jo sam. Pristojbina za ovcrovljenje podpisa na pooblastilu pri javnem notarju je različna - običajno znača 25c ali 5°c; več ne sme javni notar računati. Seveda, če mu pa naročite, da naj on izpiše in izdela vse pooblastilo namesto Vas, 'bo računal več; morda $2.00, $3.00, kolikor časa vporabi. Kdor plača notarju n. pr. $5.00 ali $10.00 za eno stran spisafic listine, ta plača preveč; taka zahteva je oderuška. Se nekaj naj vas pri tem opozorimo. Noben javni notar ali odvetnik v Ameriki vam ne more sam direktno izposlovati kake kupoprodajne pogodbe, vknjižbe (intabulacije), izknjižbe (ekstabulacije) ali kaj sličnega. Kaj takega zamore narediti ali izvršiti le kaka oseba v starem kraju, ponajveč notarji, ki poznajo dobro postave in ki stvar sami pri sodniji ali pri zcmljiščnih uradih izvršujejo. Treba je pre- KONEC HABSBUR2ANOV. (Po "Chicago Daily Journal".) "Na podlagi dne 9. t. m. podpisane avstrijske mirovne pogodbe moramo smatrati bivše avstrijsko cesarstvo v seznamu vojnih žrtev — kot uradno mrtvo. V Avstriji se ni izvršila samo izprememba vlade, kakor 11a primer v Nemčiji.. To ni nikaka revolucija v zvezi z izgubami njenih pokrajin v primeru s končnimi posledicami nemirov 11a Ruskem. Imetje in ozemlje liabsburžanov je namreč popolnoma uničeno iu pokončano. Od leta 1282, ko so pričeli Habsburžani vladati Avstriji in Ogrski s pomočjo Nemcev, se je izpremenilo osobito zadnji čas veliko. Habsburška cesarska družina je izgubila setlaj svojo poslednjo moč in oblast; izgubila je vse kfonovine, ki so se razdelile v samostojne obmejne države, ali pa v nove republike. Seznani habsburških vladarskih naslednikov nam kaže, -kako krivično in nedemokratično so isti gospodarili. Poljska je dobila zapadni del Galicije; Ukrajina iztočno Galicijo; Rumunija bo dobila Sedmo-graško (Transilvanijo); Bosna in Hercegovina in slovenske pokrajine postanejo del kraljestva Jugoslavije; Italija dobi Istro in Trentin; med tem ko bo zavzemala Čeho-Slovakija bivše dele Češke, Moravske in Šlezijc; del Ogrske in ostanek bivših avstrijskih nadvojvodin z nemškim ozemljem bo tvorila nova avstrijska republika. "Deli in,vladaj!" (Divide et impera) je bilo geslo Habsburžanov in sedaj se je v resnici razdelilo \se njihove dežele, katere bodo vladali drugi. Kakršno pravico so Habsburžani delili, tako so sedaj v resnici zaslužili. Za danes je še zelo te,v.ko de'ati natančen zemljevid novih, osvobojenih bivših avstrijskih kronovin; tako je tudi zelo težko govoriti o ekonomskih poravnavah,ker so nemiri v raznih ondotnih krajih še vedno na dnevnem redu; če ne bo Liga narodov pazila na te kraje, nastanejo lahko še resni položaji. Vseeno je pa nekaj le boljše, kot pa odklanjanje človeških pravic in človeške svobode, na kar se je pokojno avstrijsko cesarstvo vedno opiralo." Tako piše danes o padcu Avstrije gori označeni ehikaški dnevnik. Ker omenja pri razdelitvi bivših avstrijskih pokrajin tudi naše slo-; vensko ozemlje, naj bo označenemu listu povedano, da je o celi naši stvari slabo podučen. Kako more pisati urednik lista, da so Slovenci osvobojeni s tem, da je pariška mirovna konferenca priznala samo Istro Italijanom! Kaj pa je s Trstom,'Goriško in skoraj celo Notranjsko, katero so grabežljivi I..ahi s silo zasedli in okupirali? Kake pravice in kako svobodo uživajo dandanes Slovenci v teh okupiranih krajih ? Kako jih ščiti Liga narodov? Šli so iz dežja pod — kap. Kar sc tiče raznih bivših avstrijskih podanikov, so žal baš Slo-venci najbolj 11a slabem in najbolj prizadeti, ker jim pohlepni Italija" z dovoljenjem pariške mirovne gospode krade njih zemljo in spušča pri živem telesu kri. V prihodnji številki bomo priobčili grobna početja, katera izvršujejo Italijani dandanes nad Slovenci v zasedenih okrajih. Barbarstvo polentarjev v sedanjem času premirja presega celo turška grozodejstva. Pa se še piše in govori o Ligi narodov, koje prvo načelo naj bi bilo enakopravnost, pravičnost in svoboda tudi med manjšimi narodi"! Jugoslovani že vedo, čemu niso hoteli podpisati v Parizu miru z Avstrijo. Ako bi storili to, bi indirektno odobrili vse ambicije Italijanov kot I enteiitnih zaveznikov. Tako bodo pa imeli po našem mnenju še proste j roke, da bodo to pereče vprašanje čez čas sami z orožjem rešili in uredili, ker Liga narodov 111 mirovna konferenca nista hoteli priznati Slovencem oziroma Jugoslovanom tega, do cesar so opravičeni. Tri spominske slike. Vešč zgodovinar bi lahko sestavil iz predstoječih slik celo zgodovino našega slovenskega naroda. Te slike smo posneli iz razglednic, Pošlih iz starega kraja. Preidimo tore najprvo k naši prvi spominski sliki, katero je mojstrsko narisal sloveči slovenski umetnik Maksim Gaspari. Ali nam ne kaže ta slika stoletno trpljenje slovenskega naroda pod habsburškim jarmom. Poglejte naše ljudstvo, staro in mlado, s kakim naporom je nosilo težka bremena in tovore---Kolena se jim šibijo in marsikdo že omahuje. Poleg vrste teh narodnih trpinov stoji pa druga primerna sli- ka: grobišče okrog domače cerkve, kjer počiva že številno teh narodnih mučenikov. —v— Kako resen je obraz starega deda, sedečega pod slovensko lipo, ki čuva svojega vnuka, med tem ko kaže mali dečko s prstom na — svojega očeta v vrsti nosilcev bremen. Pod to sliko je umetnik zapisal sledeče ganljive pesnikove besede : "Streti nas moreš, podreti nikdar — Usode sovražne besneči vihar!" Še bolj ganljiva in žalostna je pa druga predstoječa slika, ki nam kaže dva znana slovenska narodna mučenika na mrtvaškem 0-dru: pok. Rudolf Lundra in Ivan Adamiča. Enajsto obletnico njih smrti bomo obhajali letos, dne 20. septembra. Da, gornje pesnikove besede nam danes v duhu govorita pok. Lunder in Adamič. — Če-ravno je bivša Avstrija nameravala streti naš slovenski narod, se ji ta nakana ni posrečila; tem manj se ji je posrečila namera, da bi nas do cela potrla.-- Samo deset let po "smrti teh dveh narodnih mučenikov, ki sta padla v Ljubljani zadeta od nemških krogelj — se je izvršila na Slovenskem velika izprememba. Stara mačeha Avstrija je prejela svoje zasluženo plačilo za umor teh dveh nedolžnih slovenskih sep-temberskih žrtev. Gotovo bodo romale v beli Ljubljani letos dne 20. sept. številne ljudske trume na grobova teh dveh narodnih žrtev, kjer se bodo spominjali krvavih septemberskih dogodkov v Ljubljani pred 11 le- ti. Spominjalo, se bo naše ljudstvo tudi krvavega 4-letnega klanja in končne zmage nad avstrijskim imperializmom. Naj bo ohranjen tudi med nami, ameriškimi Slovenci Lundru in Adamiču trajen in časten spomin! Tretja slika nam predstavlja silo, s katero je slovenski narod pahnil s prestola svoje tirane. To sliko je dobila te dni rojakinja Mrs. Ivanka Terselich v Chicagu od svojega brata, ki služi kot prostovoljec pri jugoslovanski armadi na Koroškem. Slika nam predstavlja oddelek naših fantov z d verna častnikoma pri oddelku strojnih pušk. To so naše gore listi, naši vrli fantje, ki so tudi pripomogli k padcu Avstrije, osobito zadnji čas, ko so se vršili boljševiški nemiri na Koroškem. Siika je bila vzeta v nekem kraju na Korotanu. Čast in slava našim vrlim slovenskim, oziroma jugoslovanksim bojevnikom! V BREZUPNOSTI. Moči, moči, mi daj, moj Bog, Da, ko napade me obup, ne uklonim silam se nadlog, jim stanovitnost stavim vkljub. Moči, moči mi daj, moj Bog! Tak krepke kakor zid gora, da, če se ruši svet okrog, propast me najde še moža! Josip Stritar, ................... :: IC S. K. i ♦MIMIMUMMMI Ustanovljen* t Jolietn, DL, dne 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. QLAWI USAD: JOLIET, tt.t. 1 Telefon 1048. od ustanovitve do 1. septembra 1919 skupna izplačana podpora $1,691,394.37. GLAVNI URADNIKI: Začasni gl. predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, 111. 31avni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chieago St., Joliet, ni. Glavni blagajnik: John Grahek, 4012 N. Broadway St., Joliet, I1L Duhovni vodja: Be v. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph P. Kom pare, 8206 Commercial Ave., So. Chieago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Jesip Dunda, 704 North Raynor A\e., Joliet, HI. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chieago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler 8t., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. the word enemy" In the correspondence of tfo& AHen vnrd "enemy" is used as meaning " Property Custodian _ ______enemy" or "ally of as defined by the Trading with the enemy Act. V slovenščini: PRAVNI Anton Burgar, 82 Cortlandt 8t.j New York, N Joseph ^uss, 6517 Bonna Ave., N. E ODBOR: Y. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. 8. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111. Telefon Canad 248: Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav-nega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chieago, 111. URADNO NAZNANILO. Zadnje čase je bilo veliko število vojakov odpuščenih iz dejanske službe. Med temi je bilo tudi več članov-vojakov naše Jednote. Vsak-teremu društvenemu tajniku je znano, da elani-vojaki niso opravičeni do operacijskih in poškodninskih podpor od strani K. S. K. Jednote, dokler so v vojaški službi. Zaradi tega tudi niso taki člani vojaki plačevali in ne plačajo poškodninskih asesmentov. Kakor hitro pa je član-vojak odpuščen iz dejanske službe, pa ima vse pravice do vseh podpor predpisanih potom pravil in vsled tega mora plačati Jed-noti tudi vse na odiagi pravil predpisane asesmente. Zato prosim in opozarjam vse društvene tajnike, da so previdni v teh slučajih in da naznanijo na urad Jednote ime vsakega vojaka, ki se je vrnil za stalno domov. Nekateri tajniki so to storili in poročali imena vrnivših se vojakov, toda če kateri izmed bratov tajnikov tega še ni napravil, prosim, da naznani ime vsakega vojaka takoj, kakor hitro se vrne domov. To je zelo važno in se mora vpoštevati, kajti če društvo ne naznani člana-vojaka, ki je odpuščen iz službe strica Sama in se poškoduje pade v takih slučajih vsa krivda in odgovornost do poškodnine na tako društvo samo. Da se društva izognejo takim odgovornostim, prosim, da se po tem navodilu ravnajo in to vpoštevajo. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, glavni tajnik. Joliet, 111., 11. sept. 1919. Z ozirom na sklep glavnega odbora z dne 24. julija t. 1. izplača se $1.00 nagrade za vsakega, po 1. avgustu 1S19 pristopilega novega člana ali članico. Z veseljem naznanjam, da so bile prve nagrade v ta namen izplačane dne 6. septembra in sicer naslednjim društvom: Društvu sv. Štefana št. 1, Chieago, 111. Društvu sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo. Društvu sv. Jožefa št. 12, Forest City, Pa. Društvu sv. Roka št. 15, Allegheny, Pa. Društvu sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio. Društvu sv. Frančiška Seraf. št. 46, New York, N. V. Društvu sv. Jožefa št. 56, Leadville, Colo. Društvu Marije Pomagaj št. 78, Chieago, Tli. Društvu sv. Cirila in Metoda št. 9<), So. Omaha, Nebr. Društvu sv. Barbare št. 92. Pittsburgh, Pa. Društvu sv. Ane št. 120, Forest City, Pa. Društvu sv. Ane št. 150, Cleveland, Ohio. Društvu sv. Jeronima št. 153, Canonsburg, Pa. Društvu Marija Majnika št. 154, Peoria, 111. Cenjenim društvom izrekam v imenu glavnega urada najlepšo hvalo in upam, da bodo njih lepemu zgledu sledila tudi druga društva K. S. K. Jednote . . .?? Next!?? Z bratskim pozdravom, Josip Zalar, glavni tajnik. Joiet, 111, 6. septembra 1919. Na vsestranska vprašanja od strani krajevnih društev, kaj bo denarjem v stari domovini živečih dedičev, ki je bil izplačan oskrbniku tujezemskega premoženja (Custodian of Alien Property). Washington, D. C., in kdaj se bo denar dedičem izplačal., odgovarjam sledeče: 1.) Kar se denarja tiče je popolnoma v varnih rokah, dokler se isti nahaja v oskrbi ameriške vlade. 2.) Kedaj se bi denar izplačal dedičem, na to vprašanje pa ne morem odgovoriti, ker mi ni znano in tudi oskrbnik tujezemskega premoženja sam ne zna, kakor dokazuje priloženo pismo. Ker sem tudi sam hotel vedeti, kedaj se bo denar dedičem izplačal, pisal sem 4. avgusta 1.1. za pojasnilo in dobil odgovor kakor sledi: ALIEN PROPERTY CtJSTODIAN Sixteenth and P Streets NW. Washington, D. C. Mansfield Ferry, General Counsel August 9. 1919. Grand Carnolian Slovenian Union, Attention of Joseph Zalar, Sup. Sec'y. Gentlemen: , . . . .. In reply to vour letter of August 4th, you are advised tha the Alien Property Custodian is authorized at this time only to release funds in accordance with Section 9 of the "Trading with the Enemy Act". That section specifically states that claims may be filed only by persons not enemies or allies of enemies. When a claim is filed, it is referred to the Attorney General his final decision, and in this connection you are advised that Attorney General has already ruled that a change m territory brought about by the Treaty of Peace does not work a change in enemy status within the provisions of Section 9 of said Act It would therefore appear that the final disposition of all such property resfs with Congress, inasmuch as Congress has reserved to itself the right to ultimately dispose of all property of^ enemy na^on, als not heretofore returned under the provisions of Section^ ™ no legislation has been enacted by Congress at this time with respect to such property, I am unable to advise you further. F F J Very truly yours. -......-Bureau of Law By Geo. S. Ward. G°SPVoligovor na Vaše pismo od dne 4. avgusta se Vas obvešča, da je oskrbnik tujezemskega premoženja (imetja) opravičen sedaj izplačati sklade samo v smislu točke 9 postave za trgovanje s sovražnikom. Ta točka določa jasno, da se zamore vlagati zahteve samo po osebah, ki niso sovražniki, ali zavezniki sovražnikov. Kadar je vložena prošnja za izplačilo, se isto izroči generalnemu pravdniku v končno rešitev. V te j zadevi Vam omenjamo, da se je generalni pravdnik že izrekel, da prememba v teritoriju, izvršena v mirovni pogodbi ne tvori premembe glede naziranja o sovražniku, kakor je to označeno v točki 9 navedene postave. Vsled tega se more smatrati, da je končna dispozicija (razpolaganje) vsega takega imetja v rokah kongresa, osobito ker si je kongres sam vzel pravico do končnega razpolaganja vsega imetja sovražnih narodov, koje imetje doslej še ni bilo vrnjeno nazaj na podlagi določb, točka 9. Ker dosedaj v kongresu ni bilo se nič sklenjenega glede tega imetja, mi je nemogoče dati Vam še kako nadalnje pojasnilo. S spoštovanjem " Za Pravni odsek: po Geo. S. Ward-u. Iz predstoječega pisma je torej razvidno, da oskrbnik tujezemskega premoženja sam ne ve, kedaj^ravno se bo izplačal denar. Cela zadeva torej odvisi od kongresa. Kakor hitro kongres odloči in določi, se bo denar izplačal. Pripomniti moram, da Jednota nima nobene pravice do denarja. Vlada je prevzela na podlagi zakona vso oskrbo čez denar in je v to izdala Jednoti za vsako izplačilo pravomočno potrdilo ali pobotnico. Radi tega tudi dediči ne morejo zahtevati denarja od Jednote, marveč od ameriške vlade. Vsakteri pa sme "biti uverjen in brez skrbi, da denar ne bo izgubljen, ker je v varnih in poštenih rokah in gotovo prinaša obresti, ki bodo skupaj z glavnico izplačane dedičem kakor hitro bo odločila kongresna zbornica. Da mi ne bo treba ponovno odgovarjati na zgoraj omenjena vprašanja, prosim, da vsak društveni tajnik to naznanilo vpošteva in se v smislu tega poročila ravna. Za obširnejša pojasnila in informacije naj se blagovoli pisati naravnost na urad oskrbnika tujezemskega premoženja, "Alien Property Custodian", Insurance Division, Sixteenth and P Streets, Washington, D. C. Z bratskim pozdravom, 3 Josip Zalar, glavni tajnik. 1919. 180. m. 132. 188. 134. 185. 136....... 139....... 140....... 143....... 14 4....... 14 5....... 14 6....... 14 7....... 14 8....... 15 0....... 15 1....... 15 2....... 15 3....... 15 4....... 156....... 157....... 15 8....... 15 9....... 16 0....... 161....... 162....... 163....... 16 4....... 16 5....... 16 6....... 167....... 168.______ Skupaj ...... ...... Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec avgust 1919. Assesment 8-19. Dr. štev. 1. . 2. . 3. . 4.. 5. . 7. . 8. . 10. . 11. . 12.. 13. . 14.. 15. . 16. . 17. . 20. . 21. . 23. . 24. . 25. . 29. . 30. . 32. . 33. . 38. . 39.. 40.. 41. . 42. . 43. . 44. . 45. . 46. . 47. . 49. . 50. . 51. . 52. . 53. . 54. . 55. . 56. . 57. . 58. . 59. . 60. . 61. . 62. . 63. . 64. . 65. . 67. . 69. . 70. . 71. . 72. . 73. . 74. . 75». '77. . 78. . 79.. 80.. 81. . 83.'. 84.. 85. . 86.. 87. , 88. , 89. , 90. 91. 92. 93., 94., 95. 97. , 98. . 100. 101. 103. 104. 105. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 118. 119. 120. 121., 122. 123. 124. 126. 127. 128. 129. Plačali na ases. 8-19 Smrtnine. Izplačali Poškod. ....... },ti»Ur 464.51 850.83 316.22 232.08 296.54 1,017.51 280.60 38.96 134.43 ' 589.50 121.92 437.71 340.00 286.07 47.96 98.40 * 129.36 88.58 18.39 918.98 706.61 630.68 138.32 . 339.17 190.26 31.78 246.47 207.00 286.24 290.81 482.46 108.69 73.32 213.78 127.87 622.27 107.83 133.30 398.02 127.98 201.81 380.67 212.07 145.95 434.09 113.97 238.64 56.56 411.47 218.41 290.68 126.80 50.93 206.83 45.81 176.67 74.41 117.47 214.63 . 390.76 385.57 148.93 * 351.89 361.56 85.85 38.61 110.18 111.62 245.18 80.70 292.25 45.24 260.63 160.80 289.36 78.81 149.51 60.00 148.47 16.40 112.89 175.86 148.70 108.25 184.93 69.52 93.89 71.35 175.85 119.81 66.17 196.56 71.96 318.70 73.62 49.73 120.90 19.46 40.35 149.44 97.68 , 30.99 $1,500.00 1,000.00 13.63 294.18 144.95 68.42 ( 56.13 213.33 133.80 81.87 69.05 70.71 232.45 . 68.55 187.89 110.57 112.79 118.41 72.70 170.51 124.91 28.13 153.10 80.14 28.47 53.84 43.05 354.41 191.14 83.06 42.59 76.27 24.20 22.15 250.00 50.00 $7,830.00 j $ 1,025.00 $ 25,673.11 || *Y,eau.uu | Prejemki tekom meseca avgusta 1919. Preostanek, 1. avgusta 1919............................ $574,514.12 Plačanega od društev.........................$25,673.11 Obresti ........................-........... 2,181.78 Najemnina . ................................ 79.50 Povrnjena premija od poroštva..................................6.38 Dobiček pri nakupu obveznic................... 1,260.00 Izdatki: Plačana posmrtnina...........................$ 7,830.00 Plačana poškodnina....................................................1,025.00 Upravni stroški............................................................1,815.89 $ 29,200.77 $603,714.89 $ 10,670.89 Preostanek 31. avg. 1919........................... $593,044.00 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. GROZDEJ! GROZDJE! / r»n nn 50.00 50.00 1,000.00 50.00 Rojakom, ki niso mogli minuli teden kupiti grozdja pri meni neznanjam, da ga boste lahko dobili v par dneh —ker ga bom dobil čez nekaj dni zopet več kar. Zgla-site se torej pri meni pravočasno, da ne bo zopet prepozno. MARTIN NEMANICH, 1900 W. 22. St., Chieago, 111. Telefon: Canal 80. Kila umori 7000 Ijndij na leto. Sedem tisoč oseb umrje na leto kilo,—tako se glasijo namreč mrtva*ki listi. Čemu? Ker bo nesrečniki sami sebe zanemarili, ali ae pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrgan j a, ali kile. Kmko je pa s Vami T Ali se tudi Vi zanemarjate s tem. da nosite le kako obvezo, ali kaj družeča T Taka obveza je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne po-ruiL Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Ce se preveč stisnete s obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi: taka obveza drgne tudi oslabele milica. ki potrebujejo največ prehrane. Veda in umetnost je pa iznašla načut. ki vsemu temu od pomaga. Vsak da, ki nosi sedaj kako obvezo, aii pas tmp*i kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspekna pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je ie svetovno znan. PLAPAO BLAZINICA, kadar •• jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teii. Ta blazinica ja mehka kot fta-met, lahka pri nolnji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavlja, ti naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno tetilo. Pošljite svoje ime in naslov še danes na naslov: PLAPAO CO., Block 3267, St. Louis, Mo., da Vam pošljemo ZASTONJ na poskušnjo Plapao in vsa potrebna navodila. 500.00 K lOO Samo $2.75 POMAGAJTE SVOJCEM V STARI DOMOVINI! Nikdar preje niso bile cene kroncam tako nizke, kakor ravno sedaj. Pomagajte svojim dragim v stari domovini. Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. K. 1000 — VELJA SEDAJ SAMO $26.00. Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba". JOSIP ZALAR, Joliet, IU. MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne _ r Liste (PAŠOŠE); Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvriuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela že polnih 10 let na istem mestu. Pozorj^ Kadar potrebujete nova društvena pravila. Učno izdelana pisma, knverte vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite m aa največ i o slovansko uuijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bloc Island Ave., Chicago, DI. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljno«! glede cen ©točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne M kniižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in' tr do v e zane. P a^ e ima m o v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla-ib trao ve^u j - ---------j---k drugih izdatkov, ter po- inike za izplačevanje bolniške podpore hni« ?e Tiskane imamo tudi Bolniike list .------ ™ e vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled Števila članov po skladih, ali razredih. tr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-brvaftka mlekarna 1818 W. ttmd Street Chlcaflo, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvaiam strankam po hišah točno vsak dan. rax ^ vele6poStovmjem Frank Grill, alovensko-hrvaiki mlekar OSVOBODITEV PBEKMTJBJA Izvirna poročila 'isi. Narodu". . Zagreb, 12. avgusta. Današnje "Novosti" javljajo: Včeraj ob 16. uri je začel pohod jugoslovanskih <-et, da osvobode jugoslovanska Prekmurje tujega jarma. Maribor, 12. avgusta. — V soglasju t očrtanjem naših niej na pariški, konferenci, .so čete kraljevine SHS prekoračile začasno de-markaeijsko linijo naspr6ti Madžarski, da rešijo preko Mure se nahajajoče slovensko prebivalstvo tujega jarma hi boljše viških grozot in da prineso tudi tej doslej zapnščeni veji našega naroda tako dolgo in težko pričakovano svobodo. Na pohodu je ljudstvo ......_ z dvomijivim, bodisi' heja&fiim necifljivijn. aH žaftrisaniin,. nziro-roma nepopolnim jugoslovanskim žigom, v kolikor ni upravičen sum, da gre za očitno neveljaven žig • Cene živini padajo. Hrvatski listi poročajo, da je padla cena živini za 1 clo 3 K,-pri kilogramu. Sedaj plačujejo na Hrvatskem za vole žive vage 6 do 7 K za kilogram. medtem ko je bila cena še pred kratkim, mnogo višja, Povod temu je, ker prodajajo veliki posestniki svojo živino. Mnogo živine .je bilo prodane zadnji čas v Sloveniji. , • Češka deca v naših krajih. 7. avg. je dospelo v Daruvar v ^la- — kar v dol i najdeš vse, kar si človek želi, va mislil sem, da sem prišel v kako nemško mesto. Povsod slišiš "Muetterhen, kam gremo danes? ijd; Vem, da se mbra imeti srce, He pravem mestu, saj oni tudi trpe na revmi, a če človek zasliši in ve, da vsa tista gospoda, katera se sprehaja ob lepem vremenu ob vznožju hriba, govori lepo slovenski, ga jeza prime, in je s težavo se brzda, da jim kaj v o-iiraz ne zaluči. Gospe, vprašani vas, kaj bi porekli u. pr. ko bi se Slovenci sprehajali v kakem nemškem kraju n. pr. Beljaku govoreč slovenščino? Toliko so mi že razmere znane, da brez kakih saper Josip Retužnik, rojen 1892, zi Konjice * saper tAl o jz Križanec, takoj uk rojen 1896, Zahcnberg, okraj m Ptuj „ t Župnik Martin Krajnc. Na Sladki gori je umrl dne 2.* julija tamkajšnji č. župnik Martin Krajnc, rojen leta 1872 v Maj-špergu. Rajni gospod je po dokončanih gimnazijskih študijah obiskoval bogoslovje v Mariboru, kjer je bil leta 1896 posvečen v masnika. - f Anton Slander. V Štarenitr-gu umrl V nedeljo zjutraj, dne 20. julija, tamkajšnji častni kti-nonik, dekan in župnik č. g. zla-tomašnik A. Slander v visoki starosti 74 let. Rajni je bil sicer ve- oblasti, daf da jav-sramoto slo- NAZNANILO IN ZAHVALA. voniji 528 čepkih otrok z 20 spre naše čete sprejelo povsodi najpri- mljcvalci vred. Vzrok bratskega j° odkurite > srčnejše " " * ..... " * - nasproti zastavami tudi posledic bi ne bilo! Ako Vam je regant, dosedaj nadučitelj na go, so pridržane uradnemu poroči- laveev v Ameriko, ki šo bili v A- razreda. Keblju pri Konjicah, lu, ki izide še nocoj. Gotovo bomeriki. čaka poslaništvo navodil, j Pogreb francoskega oficirja v Velik požar. V nedeljo, 6. juli-radostna vest vzbudila po vsej j ki jih je zahtevalo od Svoje via- Ljubljani. Dne 4. avg. jc v svo- j« zvečer so pogorela vsa gospo-Sloveniji in Jugosaviji ščenje in navdušenje, kakoi vzbudila v osvobojen >ami, v Mariboru, Radiom, oio- rau/.iu iji- it nad Vse sijajen. Udeležili so volov. Škoda je ogromna. Zagorju. Osvobojenje prekniur- inadaljnega uslužbovanja v naši j se vsi člani tukajšnjih vojaš-j En milijon zlatega denarja za-skih Slovencev je nov važen korak vojski, razen slučajev, da so po- i kili cmentnili misij, zastopnik plenjen. Maribor, 7. avgusta. Dne k u jedinjenju in konsolidaciji Ju- ložili prisego zvestobe Srbiji pred j dravske divizije, vsi francoski v 1f,- avgusta je pregledoval v Špi-goslovanstva. ^ ■ Tukajšnji "Turnverein" je deželna vlada razpustila in premoženje društva postavila pod še&vester. Telovadno orodje so Nemci odpeljali v Maribor, kjer so menda čakali u-godnega treiiutka, da ga spravijo v Nemško Avstrijo. Pa za enkrat jim in uspelo. Orodje sc že zopet nahaja v Slov. Bistrici in da bo. služilo tudi vnaprej svojemu namenu, za to bo skrbelo tukajšnje Sokoistvo. Nemčursko gnerdo. Na celem Spodnjem Štajerskem ni večjega ncničurskega gnezda, kakor so Konjice in okoliš. Neničurji še vedno mislijo, da so v blažeifi Avstriji. Tako se pri gostilni "Grue-nen Baum" zbirajo gospoda: Sutter, Ilausenbuechel, NVesen-schegg. Detitschegg i. dr. ter zabavljajo čez Jugoslavijo in vzne-irjajo tukajšnje Slovence ter a- gitirajo proti našemu ujedinjenju „ .. . . č- 1 • t> -4 • a 1- lw2 k. S. Iv. J. v Iroutenae, z brati Srbi. Postni urad v Ivo-1l atero 'i e riredrl I njicah še vedito uporablja nemški lls*; tl(> Jt ^"f6,.1 0 v . r , . i*«« , , sc zalosn po katoliškem obredu Hmelj. Na hmeljskem trgu v kjer smo jo izročili materi zem-Žalcu so dosegle hmeljske cene i 1 ji 11a pokopališče Mount Carmel. višino, kakor še menda nikdar po- j rf, prej, kajti za limelj plačujejo po,,. Tem Potom se prav lepo zaliva- 780 lo 850 K za kg. Po tujem huie-i^1 Jim°1} .1°razmu:i ^reds' 'rr. brznozniku. tajniku za njih Fpal sem vedno, da se mi vrne zdrava ali vse je bilo zaman u-grabila jo je smrt in zapustila jc meue žalujočega soproga in dvoje še ne doraslih otrok, hčerko slaro 12 let in sinčka 5 let starega; mater, brata in dve sestri tukaj in v stari domovini pa eno sestro in več drugih sorodnikov. Bila jc članica društva Sv. Roka ia škoduje luueljski ,lm»ten -Mariji Masa .Mat rrelcu 1 mrčeš, primanjkuje ;,n Jen,eJ Albertu, ki so bdeli ob jenje tobačnega eks- »jenem odru 1.1 me tolazik nada- rastlini razen pa za škropljenje .......... . . . trakta. Stanje hmeljskih nasadov l1^ ,eP? ^vala John Tratarju 1.1 je v Savinjski dolini, kakor se l1**0" z» ves njih trud i/- -i mi- • 1 1 - .1-- - "------ * c----— -» - ' „n,,(1|:„n 111 pomoč. Hvala bratu Simoitu (».aprilom 191 f. A primeru, da se Ljubljani se nahajajoči vojaki, ,ju fi!lančni nadp. Josip Zabukov- Poroča. po% oljno. ^ ^^ ^^ ti vojaki izgubili s to prisego a- zastopstva naših oblasti in 111110- &k prtljago pri popoldanskem Naliv ali poplava. V nedeljo,jGinardi in' drugim sosedom za , mens ko podamstvo pred tem da-jgo ljubljanskega občinstva. Pred vlaku Maribor-Dunaj. V kupeju j dne 3. avgusta, popoldne se je nad I vse podarjene krasne vence in Ljubljana, 12. avgusta. (Urad- s^žit^jo^ * ^ ^^ 8 *°P' r^reda S° je "ekd° ^'^Un delom županije Sv. Mar-'cvetlice kakor tudi vsem, ki so jo Naše čete zavzele Mursko Soboto. 110.) — Na podlagi odločitve v;prisege ameriški vladi po formaF Parizu nam jc konferenca prizna- nosti. določeni z zakonom kon-la Prekmurje in sporočila ofieijel-j gresa od 1. maja 1919. Srbski vo-110, da ga okupiramo. Danes so seljaki,'ki so preje bivali v Ameri-pričele operacije za zavze'je Pick-! ki in ki so obdržali svojo srbsko murja. Bela garda se je umaknila, j podaništvo, se morejo vrniti v rdeča pa razpršila in odložila orož- Zedinjene države, ko predlože o je. Narod z navdušenjem priča-j tem potrebne dokaze. Dobrovolj-kuje osvoboditeje. Naše čete so i ceni, ki se vračajo v Ameriko, bo-zavzele Mursko Soboto ob 8. uri I do izdajale naše oblasti potne li-zjutraj in zaplenile 4 topove. ne-]stine, vpoštevajo« -navedena »-kaj tisoč pušk, mnogo municijc. javo ameriškega poslaništva. 1 o k omot i vo itd. V Pattyaiuli, se-| ^^ ^ ^ ^ popot^ !!!ki, potujejo preko Italije^ I morajo za vsak potni list plačati nadaljuje dokler ne prispo h^e zui se nam. da scIPerior g. Kokalj podal kratek ŽH -jvračajo stari časi, ko so se pov- votopis pokojnika 111 ocenil njc-KRANJSKO. sod favorizovali sinove materejgove vojaške vrline, v imenu to- Promet z bankovci. V uradnem Germanije. Neverjetno — toda listu z dne 26. julija t. 1. je izšla Pri nas v Sloveniji je mogoče vse. 0111. francosko trobojnico, in re-; timiral kot kurir z angleško legi- ,lina na Štajerskem utrgal oblak, obiskali ob mrtvaškem odru in jo dom pokojnega je korakala naša timaeijo, ker se e pa kontroli zde! Dež je lil s tako.silo. da je bila I spremili k zadnjemu počitku, vojaška godba in en voj. 26. peš-j "kurir" zelo sumljiv, je pregle- mahoma vsa _ _ sa okolica v vodi. Naj-[Hvala vsem! Veeni Bog naj Vam polka. Ob šest v prežnem gala v o- dala njegovo prtljago iu našla v hujše so prizadete občine Sp. in.|K) plačnik za vse storjene dobro- zu je spremljala svojega mrtvega površniku precej zlatega denarja Gor. Duplek, Korena in del Sv. ;tc. Tebi draga soproga p* želi predstojnika v polni meri opremi jui\\ v predalu pod sedežem je Murtina. Pred vasjo Sp. Duplek da počira« minio v hladil an častna straža francoskih vojakov. I l,i]0 mnogo zlata. Zaplenjenega jjc tekla voda meter visoko nad o-lriški zemlji. 1111. ame- ki so dospeli iz Zagreba z deputa- ' denarja je en milijon, in sicer an- krajno resto. Ravno tako tudi ni-i vemo jNIurske Sobote, je prišla naša konjenica ter zaplenila velika municijska skadišča. Pohod sc ^•ete na določeno mesto. Jos. cijo tamošnjega francoskega vo- gleškega, francoskega in druzega ž je od Gornjega Dupleka. Valovi Žalujoči ostali: jaštva. Sprevod, ki ga je vodil ^]atega denarja. ] so poplavili celo ravnino, odnesli J()S Ambroač sopro" mornariški superior g. Kokalj je, iz.Mariboma. Slovenski napisi!snopje z njiv in sploh ugonobili!^^ Jr ^ j0ne Ambro-zakljueil zopet oddelek našega r^j se vi(Hjo po Mariboru, so tako! imirigim posestnikom vse poljske h-erka ^ msa mati vojaštva. Pred cerkvijo je častna f^kc(h.puit da ^lovek upravičeno | pridelke. Koruza je do naliva po-' ' straža prezentirala. naše vojaštvo i irtmneva< da so napravljeni iz polnoma zbita k tlom, oves pa iz-j F je oddalo zadnji pozdrav in naša f z]0biiOKti v svrho izzivanja slo- luščen. Akode je zelo veliko, godba je zaigrala marzeljezo. V | vensko c-ut^ega prebivalstva. Po-1 Dalje na 7. straul . slovenskem jeziku je nato g. su- __ ! ____ Vontenac, Kaus., Box nova naredba o kazenskem pre-ganjaju zlorabnega žigosanja in razpečavanja bankovcev ter o denarnem prometu z inozemstvom. V zinislu naredbe je kaznivo predvsem zlorabilo žigosanje bankovcev z globo do 50.000 K. ali /. zaporom do 6 mesecev a'i pa z obema. Isto velja za razpečavanje zlorabno žigosanih bankovcev. Razpečavanje nežigosanih bankovcev se kaznuje z globo do 20.- Kot čujemo, nameravajo 11a ljubljanski tehniki prej' kot ne ustanoviti iznova staro burševsko "Carniolio", ker le tako si razlagajo imenovanje nekega inženirja Weinbergerja za predavatelja oziroma asistenta pri strojnem risanju. Kdo j<* neki spravil tega gospoda 11a našo tehniko? Kot nam je znano, se nahaja inženir Weinberger v kurilnici južne železnice, kjer v družbi z iiiženir- 000 K. ali z zaporom do treh me- iem (lr- Koerblerjem tudi bivšim secev ali pa z obema. Zamenjava predsednikoB^'Carniule ' pa-takih bankovcev za jugoslovansko žigosanje dovoljuje v ozira vrednih primerih slej ko prej delegacija ministrstva financ. Prepovedan je nadalje uvoz nežigosanih in seveda tiuli zlorabno žigosanih bankovcev iz inozemstva v kraljestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev ter se preiranja kol tihotapstvo. Naredba zabranjuje konečno izvoz vsake vrste denarja, bodisi tujezemskeg;; ali inozemskega, kovanega ali papirnatega. Prjst je samo iz\oz papirnatega denarja v popc'neni in obmejnem prometu do vrednosti 1000 K, drugače pa treba za vsak slučaj posebnega dovoljenja ministrstva financ. Manjši prekrški te naredbe se kaznujejo z globo zaradi nereda do 5000 K ali z zaporom do 14 dni. Kdor se spozna krivim kakega po tej naredbi kaznivega dejanja, mora razen kazni pričakovati, da se mu v korist države zapleni ves denar, ki je bil predmet kaznivega dejanja. Do- šujeta nad našimi ljudmi iu to sedaj ko imamo takozvano slovensko ravnateljstvo južne železnice! Vprašamo, ali je kuratorij naše ljubljanske tehnike kar tako 11a hitro oddal to službo, ali se je razpisala iu ni bilo morda jugoslovanskih prosilcev? Po našem mnenju bi se bil gotovo dobil kak slovenski inženir, ali pa starejši j inženirski kandidat, ki bi bil lahko to mesto prevzel. Kdo je podpiral inženirja Weinbergerja, bivšega predsednika "Carniole',' — društva nemških buršakov iz Kranjske — za asistenta na tehniki? Kakšna je vez med južno železnico in tehniko?! Upamo, da mahoma ukrene kuratorij yse potrebno, razpiše službo ali pa jo odda kakemu Slovencu ter odstrani iz naše visoke šole Nemca — Carniolanca — drugače bodo Slušatelji sami ukrenili isto — kar delajo v Nemški Avstriji z našimi ljudmi —• spoditi ga lastnoročno nazaj k južni železnici in ločbe te naredbe so torej, kakor: po njej y Nemško Avstrijo. Pi-videti, precej ostre in se občin- ka! Besedo ima sedaj kuratorij! stvo v naprej opozarja, da se bo-1 Iz Dolenjskih toplic. Zadnje do strogo izvajale. Dolžnost vsa- čase se je že veliko pisalo o žalo- varisev pokojnikovih pa se je od njega v francoskem govoru poslovil načelnik francoske deputa-eije iz Zagreba. Naj v miru počiva v naši sveti zemlji. Senzacijonelna afera na Vrhniki. Kakor že poročano, sta bila dne 6. avgusta aretirana na Vrhniki oudotni občinski tajnik Seliškarjj ter župan Tršar in še dve drugi osebi in sicer na izredni ukaz vlade. Stv.ar je v zvezi s 3 vojaškimi blagajnami, v katcriti je bilo pdr milijonov denarja in katero je ob I razpadu Avstrije rekvirirala on-dotna Narodna straža. Te blagajne niso prišle v vladno posest, marveč so obtičale pri gori omenjenih gospodih, ki so postali na ta enostaven način milijonarji! Zadeva je iz mnogih razlogov zelo iu-teresantlia in bo zbudila še veliko lir upa. Našli so imeniten način, da postanejo brez posebnih težav milijonarji. 'Sreča pa jim ni bila Ido konca. < Pravijo nadalje, da je sploh 11a Vrhniki med fakozvanimi "boljšimi in inteligentnimi" krogi dosti takih, ki imajo po 6 do 8 konj, ne da bi živ krst vedel odkod in od koga so jih dobili. • Dodati moramo še" da se je ravno 11a Vrhniki odvzelo meseca januarja županovi oblasti bolniško blagajno, ker jo je jirav po domače upravljal... Veseli na.^, da se je pravočasno rešilo to ustanovo, četudi se sedaj straši z rezolucija-mi, ki so proti temu, da bi prešle bolniške blagajne v delavske roke. O tej 'sodobni" aferi se bo naj-tyrže še veliko pisalo. Milijoni so pač milijoni! ... POZOR! ROJAKI! POZOR! Ova slika Vam predstavlja poštno potrdilo naše jugoslovanske državne pošte, katero smo dobili s par sto drugih z današnjo pošto. Potrdila pričajo, da jc pošta v domovini dobila in izplačala vse nakaznice, katere smo do zadnjega junija odposlali. Vsako potrdilo je lastnoročno podpisano od naslovnika. »UM* rit I'OSTATCAZGATAS. UPUAVA 0QARSK15 FO&TE. :rt8ši(es Krtett utalvanyrol, Obavloat o Izpiaoenoj doznačniol. Doznačnic«, Izdana k< _ ____-i postahlMfšlndl dne ..ki ---------- poff brol ^ S*, m sa našlo vom- kega posameznika je, da si tudi sam ogleda denar, predno ga vzame, in se s Iem obvaruje gmotne škode. Pri tej priliki se z ozirom fttnih razmerah ki vladajo/v dolenjskih toplicah — le 11a eno se je čisto pozabilo. Gotovo bo marsikdo radoveden, kam neki zaha- na razne pritožbe v časopisju po- jajo ljubi j. švabači. kje neki išče- vdarja, da je državnim blagajni-eam izrecno naročeno, naj spreje jo zavetja, da še lahko malo odpočije jo --a nič,»ni skrilo, da majo v plačilo takisto bank6vee bi ne bilo — očito, — odgovor la- cnmire ktdllHoti na avotu dae...^____ ...... 4 -. 1? tlč posla*tahdny 1§J ... Hi propisno ie isplačcna ..-» s-abalysA*«n kinutteUlt, 3? 24Š A magy. Idr. postabivatal: Kr. lig. poŠt. ured: — I. H|l J/WSVI UIVU . (Ala nas. r- Podpia) M il u a u kovcrtUi n, me aialt elOre ki lett fizetve. az uAvinyt klflzatS poatohlvatal a klfizctts napjin illitja s Isvtlkint mccKQIdi az ulalvinrt kibocs*j(6 hivatalnak. Hd _ unapred isplačeaom pristojbom, ioude laplatnl «ir*«l na dan iaplate Izpostaviti, te isti onom uredu odaslati, kojl Je doznainicu Izpostavi o. |»|/n az. nyomtatviny |.UsU«» klflxctttt M»»l»«nyr4l KT Ji/a Dr. tiskanica: ObavlMt o IzpJačsnoJ d«anatal«i ŠTAJERSKO Padli junaki za svobodo Koro-tana. Dne 15, junija so utonili pri vzdigovanju sidra vsled preveč /ie-roče'Drave pri mostu sv. Ane na Koroškem !slcdeci vojaki saper-skegti bataljona: desetnik Karel Težak. 1-hjen 18{)5, Ormož; saj Karel ^iauc, rojen l^OO, Konjiej Upamo, da Vas ta dokaz prepriča, da mi ne le samo obetamo, ampak tudi izpolnimo, kar rečemo. Ako pošljete denar domov, obrnite sena: 1 **IS JOHN NEMETH STATE BANK, i. 1597 SECOND AVENUE, NEW YORK, N. Y. MINERS STATE BANK CHISHOLM, MINN. S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DR2 A V. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev. ♦ Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vase uloge so pri nas absolutno varne. Za pojasnila nam pišite v slovenščini. 9 Občinski xastftp v %ilju je ra* rtfen. Za gerenta je imenovan jtuveden Slovenec Ignacij Tišler, potnik v Spi I ju (ne v Špiljah, kakor »c glasi v uradnem listu za Slovenijo). PRIMORSKO. » Roparski uboj.: V občini Rovte, biku sela Medvedje brdo, ne daleč od demarkacijske črte so popravljati 8. 8. delavci posestniee (Jantar iz omenjenega sela pot. Neznosen smrad, jih jc privedel do tega. da so prišli na sled in na-jli v travi ležeče gnijoče in razpadajoče človeško truplo.. l>ne 9. av-»Muita je prišla na lice mesta sodna komisija iz Logatca in dognala nasi ed p je. Mrlič je ležal na trebuhu. Zdi se, da je bil privlečen ali da se je sam pridrsal z bližnjega grička. Bil je ves poln črvov in v razpadu. Ko so ga obrnili, mu jc odpadla glava, od katere pa ni drugega ostalo kot lobanja, tako da mrliča ni bilo več mogoče spoznati. Pri natančni preiskavi so našli v žepih majhno denarnico z nekaj lirami.. V njej je stal tudi listek, na njem pa s svinčnikom napisane besede: Alojz Rehar, Vipava 188, čevljar. Po moji smrti dedič Antonija Rehar 188: 3 tisoč kron. Pri njem so našli tudi legitimacijo glasečo se na ime: Jožef Frol, Vipava 255. Legitimacija je veljala za pot Vipava-CJodovič. Izdana je bila v Vipavi in potrjena dne 20. julija od karabiner-jerv (Jodoviču. Vojaški zdravnik jc nadalje konštatiral, da je čelna kost razpokana in kost ob levem sencu udrta. Kakih 20 korakov od mrliča so našli njegov dežnik in klobuk na okoli pa sledove konjskih kopit in sledove čevljev, onih m* in tadislišal? vsega ne bom tukaj opisaval. ¥o je bilo ravno oni večer, ko se je 5 parov v Old Kouj tuki kurt hsuan v Kolfeejumu poročili, .pa ne za Spas, aitijjak za res. — Vsakdo izmed teh parov je bil zastonj pritisujen na konj tra fee, pa Se v list^ so jih dali. Poleg te^a je dobil vsak par vso balo zastonj, furni čes i. t. d. in fri rajd v ata mo-bilu. Seveda so imeli vsi I pari lajsense s siti hala s sabo ; poročil in v za konjski jarem jih je pa zvezal neki žoč. Tako me je že imelo pri fraku, da sem jo mislil tudi jaz v oni kurt gaus mahniti, ko so jim delili prezente. Pa kaj se hoče? — Brez neveste se ni Se ni k (lo na svetu oženil. Ko je ta ofcet minula, sem jo pa mahnil same jeze v Kau boj dei> eing halo, kjer so plesali Indijan ci, Meksikanci, Kauboji pa tudi Indijanke, Meksikanke in Kan-bojsovke, pardon — Kau girls, se ; ji mpravi. — Plačal sem en dajrr, admišna. Pri vedeževalki. Na vseameriškij tam v nekem kom ves raastavi. Kronce padajo. 'Dva I zamišljen čudne plesalce, ne zn-nova prijatelja in boarderja. neka mlada debela Meksi-_ kanka ter me s silo tira na plesišče. "Naj bo", sem si mislil, čc- —- miti. Podobna sta si p« t h moja border ja oba tako, kokor dva krajcerja. Obleko imata bolj ruja-vo z obroči po dob li inn pasovi ob-fcito. Da sta v resnici lačna sklepam iz tega, ker držita vedno rtd-prta usta, ali bi pa morda rada kadila f Mislim, da se bomo sčasoma eden drugega privadili in da si bomo dobri prijatelji; Zdaj sem ju malo očistil, umil; jutri ju pa pre-mufam na svoja mesta. Da jima ne bo dolg čas, bom vsakemu zataknil veliko leseno--pipo v usta; da pa ne-bosta več lačnih in žejnih trebuhov, ju bom pa napolnil z doma prešano kapljico grozdja. ali vinom. * S pozdravom Vaš Mike O. POZOR ROJAKI! Dragi mi gospod urednik L Škoda, da Vas nibilo predprodzadnjo nedeljo v oni dvorani na naši jugoslovanski veselici? To smo Vam! polentarja za fencom, ali šaneami i z bolami bombardirali. Mislim, da | ima vso glavo, kosti in rebra raz- ] bita, ter da jo bo kmalu z dej ravno sem se je malo bal. — "^aj nisi v svojem življenju še nikdar plesal s kako mehikansko Tndijan-ko. &li smo vam okoli, kakor 4ajnc\ enkrat na desno, enkrat na levo: enkrat naprej, enkrat nazaj. — Marka mke pa or.cmlja na Polen-j"V» stovoril« po amcritai.- sko, pa ne dosti. — Samo enkrat tarsko paškampiral. Tako piko,pa sem že imel na njega,.da bi ga bil najrajši iz kože potegnil, če bi je kaj imel. Ko se mi je malo jeza ohladila, sem jo pa mahnil naravnost k for-čen telerei, ali k vedeževalki Kleo sem malo zastokal, ko je ta plesalka stopila s svojimi škornji na mojo nogo, in ravno na kurje oko malega prsta. — "Never egen", sem si mislil! Raje plešem z našimi Slovenkam Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti. Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da ka/lahko začnete kmeto-vati. Prodajajn farme in neobdelano zemljo po nizki ccni in na lahke odplačilne obroke. Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si bo ste gotovo prihranili precej de-Viarja. Pišite na naslov: Ignac Česnik, Willard. Wis. POZOR! Rojakom, ki žele doma delati hmelovee naznanjamo, da naši za- patri iz slavnega Egipta. Pravijo, z žeblji, drugih s podkovijo okova- jda so vedeževalke od tam najbolj nih. Nahrbtnik je bil prazen. I bi- prebrisane in učene. Veselilo me ti je torej Alojz Rehar iz Vipave, je, da naš jezik tako napreduje, ki je prišel onstran demarkacijske da je že tja v jutrovo (egiptov-rrte na tostran z legitimacijo iz- ! sko) deželo prodrl. Kaj si mislite, posojeno si od Frola. Pri sebi je kako je govorila ta vedeževalka? moral imeti tritisoč kron. Nekdo Angleško? Franeesko? Cigansko? jra je moral prve dni avgusta, ko se je vračal domov, napasti, ubiti Egiptovsko? — Kaj še? — Prav po slovansko oziroma, po kumljan- in on.pat i.Morda so je sam privie- sko. Rekla mi je celo, da pozna kel grička kakih 200 korakov i naš slavni trg Raci, Štajnprik, in proti bližnjemu potoku, kjer je pa tudi naš slavnoznani sv. Kuni, obležal in umrl-.mogoče pa je, da tam, kjer sem jaz pred toliko leti je bil od ubijalca zanesen. Smrt < 0v<;e^in krave pasel. — To se mi je moža je na vsak način zavita v te-[tako "dopadlo, da sem ji naročil, ino, v katero bo težko kedaj ali da naj mi pove ta veliko srečo za pa nikoli posvetila luč pravice. da avstrijskega cesarja ni vef. 25e namesto za 10c. |Tako sva se precej časa pričkala, ' Kaj vse mi je povedala ta vede- j?6k.ler *a ni^m vJra5al- so ževalka, ne bom tukaj pisal, ker!b,™e kronce tako n.a ne smem; drugače se njeivo proro-!u,(' favdle? ]ok«fa le*{[ kovanje ne bo uresničilo. Vseeno od Gasparje^ banke, ko je p^lal kako štajeriš ali polštertanc; če stopniki, pri katerih se dobe "Pumi že Slovenka s svojim lahkim ritait. Malt Extract" so: Igna«-čevljem ali šolnom stopi na prste, Benkse, za De Pue, 111.; Leo Ku-že človek iz ljubezni do domovine kar, za Gilbert, Minn.; Anton Ra-potrpi. Ako te pa debela Meksi-| dišek za Wickhaven, Pa.; Josef kanka butne s "'-ornjem na prsle,|KacUSek za Smithton, Pa.; Matt pa vid« vse repate zvezde na ne-1Staucluhar, za Crested Butte, Co-bu, pa šc luno, meftec in solncc'10- 'r<)sef Ambrožič, za Canons-zraven. Tako sem torej sklenil, da.bur*» P.a- Anton Kravanja, za ne grem več z Indijankami na ple-1 NokqmiJ, 111.; John Poveha za lli- bbing, Minn.; Anton Turk, za Sparkland, 111.; John Debelak, za New Dnluth, Minn.; Josei' Haupt-man. za Witt, 1.11.: Frank Mravlja. se. Rekel je. da AVatHja ie o(,sto- »Jos Grol,plnik- » . . j . i » i * w'rH :-KSpfimrfield, 111. ja m da je vse laz, kar ste pisali, ■■■.• . .. sisce. ' • — Včeraj sem govoril z nekim Slovencem, ki še danes ne Veruje, da je bila kaka vojaka zadnje ča Pripominjamo še, da so vkljub težavam, zlasti ker je poteklo že toliko časa po umoru, vendar ka-rahinerji že na sledu storilcem. Tatvina v Tomaju. — Pred ne- Pa ta šmentana ženska uganila kaj dnevi so tatovi okradli "tlra- v Tomaju. Aretirana sta ■■■■■■■ bila 2 krivca. Eden teh, Ciak, je eno pismo - Takoj drugi bil mojster v svojem poklicu. Bil eel° P° jc že večkrat zaprt radi tatvine. V Puli je dosegel rekord: ukradel je . ■ | i/ neke blagajne 24.(K)0 lir. rSelNajveč je bilo kart od mojih znanje že večkrat iz zapora in je to po-!**. kl 80 ^ premufali. izkusal tudi sedaj. Ko je videl, da! Dalje mi je omenila, da me ima iz marjaš kart več stvari. :— Rekla mi je, da bom dobil v kratkem dan deli veri; popoldne jih je pa prišlo cel kup, kakor jih dobivam običajno. ne more drugače, je hotel podkupiti stražo, toda tokrat ni imel sre-•V. Medtem so je našla še ena so- neka oseba "na piki"; da me o-pravlja in vedno zbada, kadar je ne vidim. — Bajgaš, to je \m res! krivka na tatvini v Tomaju, in si-j— Takoj sem se zinislii na-Peter eer Marija Bubnič, stara 34 let, iz; Zgago iz Naj Jorka, ki me večkrat Pod g rada ( ?), ki je imela v svo-j dregne in špikne v svojih Zgago- jem stanovanju z Zg. Čarboli 429, gramih. Za tako zbadanje jaz toli- skritih 7000 lir in veliko zlateni- ko porajtam, kot za predlanski ne. Oblasti iščejo druge krivec. sneg. Pri enem ušesu notri, pri n • i At o »-i i« ! drugem pa vun. Samo da me ne Poizkusen samomor. — Marija, ® f . . , „_ i. . -ni* ^ 2ii .Ima T zbada s kakim šilom od blizu; na llecek stara .»0 et. je sla dne t. . . . .... • .,. a peresno zbadanje m tako kikanje avgusta na pokopališče pri s\. A- 1 - " rii. da obišče svoje nepozabne po-Nm P* ze navaJen" kojnike. Klečala je dolgo na grobu in jokala. Revica se kar ni mo-gla potolažiti. Čim daljše je gledala na cvetlice na grobu, tem grenkejša žalost ji je stiskala srce. — Bila je 1«. ko je občinski stražnik Pretner videl ubogo revieo. kako se previja v groznih bolečinah po tleh. Prihitel j« bliže in Še eno stvar mi je prorokovala: da bom na stara leta neznansko bogat. — Čudno i Star sem že precej, moj finančni minister pa vedno bolj in bolj peša. Če bo ta draginja še nekaj o#sa držala, bom kmalu bankerot napovedal. Prosil sem jo prav spoštljivo, da naj mi pove, kje, kedaj ju od kod takoj zapazil da je uboga žena iz-j bom dobil toliko tavžentovf Ob-pila strup Hitel je v pokopališčui; ljubil sem ji celo polovico kar na-nrad, odkoder je telefoniral rešil-i prej, sanio da bi prišel Človek saj nipostaji Zdravnik je dal Marijo izdaj do par stotakov. — Kaj sem llceek odpeljati v bolnišnico, kjer; hotel? Ker ni bilo v kartah označeno ji izprali žcjodec in jo sprejeli v nega naslova one bogate osebe. 2. oddelek sem se ves potrt domov vrnit s - t. troštom na boljše čase na stara le- Zopet avtomobil. — Dne 14. av- gusta se je vračala neka Ana' Le- ?>ša z gozda, kjer je nabirala dr- va, domov v Sv. Križ. Med potjo jo je povozil neki vojaški av- tomobil. Nesrečnici je šlo sprednje No Jfrez prsa in jo močno poško- dovalo. Prenesli so jo takoj v vo- jaško bolnišnico v Sv. Križu. Zdravniki so našli tudi na glavi rane. Njeno stanje se je sedaj zboljšalo in zdi se, da je vsaka v^čja nevarnost izključena. ta. Ker mi moj žlahtnik po Adamu, pokojni Mr. Carnegie ni nič zapustil, pa čakam sedaj na testament Mr. Roke felerja; ta ima pa še več meljonov kot prvi. Če ne bo kaj, bo pa — nič. Celega meljona tudi ne maram. Je preveč! — Tako, enih 50 tavžent dolarekov bi pa rad imel v luinki, aH pa v li-berti bondih. • _ Ker mora Mike C. imeti povsod svoj nos zraven, sein jo minuli teden mahnil v Coliseum na vseanieriško razstavo, ali eks po- Dobro delo boš storil, če prido- 7Jšn Rekel sem, da sem za rept> kakega novega člana (ico) 2a,rterja m vaš llst,^pa so me kar B. K. Jednoto. • zastonj notri spustili. ^ Iščejo se nadaljni zastopniki. M. Mladič J. Verderbar Co. 2603 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. nekdo K 300.00 za $8.40, ali , . $2.80 za K 100.00. Rekel sem mu : Le poglej tukaj: Avstrija je fuč. Friucel je fuč, Korel je fuč in tudi kronce bodo kmalu fuč če poj-de tako dalje. — Šele nato mi je oni avštrijak verjel; naredil je ta ko kisel obraz, kakor da bi ga sami škorpijoni po trebuhu ščipali. Da, da! Avstrija je šla na boben; zato so pa kronce sedaj tako po ceni. Nekdaj so se cesarji faj-tali za avstrijsko krono, dandanes se pa ameriški šifkartaši pehajo za avstrijske kronce, kdo jih bo ceneje in več prodal. Jaz nikakor rte razumeme, da imajo te kronce različne cene. Ali so one u. pr. po $3.50 boljše, kot pa one po $2.80? Če pojde še tako dalje, bodo kronce kmalu po centu aH peniju (le). Daijes so še manj kot po tii cente. Jaz bom še malo počakal. Morda dočakamo prilike, ko bo dobil vsakdo še kako premijo na banki če bo hotel poslati zastonj kaj krone v staro domovino. — Naj Vam še na kratko opišem. kako sem dobil te dni dva nova prijatelja, ali boarderja. Zdaj, ko bo dolgčas po zimi, sen*, si mislil, da bi bilo prav, če vzamem koga k sebi; saj imam v pritličju, ali bezmentu, dovolj prostora. Zvedel sem za dva, katerih bf se rad nek salonkipar na Med dej sem štritu iznebil, ker bo svoj biznes zaprl. Da naj ju jaz vzamem k sebi, mi je priporočil moj sosed, dobro poznan z onim salon-1 kiparjem; omenil je, da mi bosta delala po zimi veselje, če ju bom dobro tendal, .... C.* All right — sem si mislil in po-sal Kosmače vega Johni ja z ata-mobilom ponje, ker nista mogla tako daleč hoditi po cesti. Sprejel sera ju z velikim veseljem, ker sta bila prav po moji volji: dobro razpoložena in precej rejena. Zvedel sehi,-da sta oba Amerikanea, doma i/. Kentucky države. Samo to me je jezilo, ker stft bila oba mutasta. Ako ga malo po hrbtu človek poboža. da od sebe le nek čuden vo^ tel glhs; to pride pa od tega, ker imata oba še prazen trebuh in želodec. Treba ju bo torej dobro na- KIŠTE V STARI KRAJ. V 4iekaj dneh se bodi4 začela druga kampanja za pošiljanje zabojev v stari kraj. Da se pa prepreči izkoriščanje rojakov od strani Židov, se bodem založil z raznim blagom, kakor: platno, blagrt za obleke, čevlje itd. Prodajal bodem ceneje kakor drugod. Povrh bodem pa še vsakemu brezplačno za pokal, ker sem izvedenec v tem delu. Vsa natančna pojasnila izveste v moji trgovini? Ivan Gottlieb, 1821 W. 22nd Str. Chicago, 111. Telephone: Canal 307. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOST1" ŠT. 60. K. S. K. N. S. PITTSBURGH, PA. ima itojo redno meicino »«jo »«kt drug« nedeljo r mesecu V Kxaaj»kc Slovenskem Domu, 57 in Butler St. Pittsburgh, Pa. Uredniki xa leto 1919t Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslape Ave., N. S. Pittsburgh, P* I. tajnik: Frank Trempus. 614« Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Gregurai, 4517 Butler St„ Pittsburgh, Pa. DraŠt. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865- Lockhart St., N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v društvo od 16..do 50. leta; posmrtnina je 11000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore•na teden. Slovenci in Hrvati, kteri ie niwe pri »Obenem društvu^padajočem h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenesm društva. Za vsa pojasnila se obrmte na «fO-raj imenovane uradnike društva, v slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobič, 6621 Carnegie Ave., Pitt^ burgh, Pa., i«ti dan ko »boli in ravno takh zopet ko ozdravi. —: za KRANJSKO. STAJERSKO, HRVATSKO SLAVONIJO, BOSNO r i- i ni i 1 pošilja po pošti in kablju pod naso garancijo. DANAŠNJE CENE: Kron 100............$ 3.00 1,000............ 28.00 10,000........ ... 265.00 fcTATC COMMERCIAL Q A || |# 91 Al L ANO SAVINGS D M n l\ 1935-37 Milwaukee Ave., blizu Western Ave. CHICAGO, ILLINOIS. Odprto dnevno od 9—6. Ob pondeljkih in sobotah od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—12. ■ Marija Sluga 2b4 SI • lilo 1810 W 22ii Cfcleaf* Telephone Cane! 47» izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA , ■e uljudno priporoča slovenskim in hrv»ikim nam in o*wkim Slo-imAkmm. PRODAJAMO NA MALO IN DEBELO PURITAN MALT EXTRACT IN HMELJ i« katerega si lahko vsak naredi doma najboljše pivo. Kdor naroči več blaga ob enem, damo popust. Za 6 galonov stane brez poštnine $1.50. Naročila za manj kot $1.50 sč ne pošilja. Z vsakim naročilom pošljemo potrebna navodila. Z naroČilom vred pošljite money order, bančni ček ali draft. Vse pošiljatve se naj naslovijo na: M. MLADIC, J. VERDERBAR COMPANY, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. (uninc.) Iščemo zastopnike. Bodite previdni z denarjei n! Nalagajte ga v zanesljiv e banke! Polj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. 'Mi plačujemo na hranilne uloge ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naia banka je pod nad-' zoritvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas xa nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino! x Ako imate domk Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 0. dop. do 3. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK ■:■.. - . r t JOLIET, ILLINOIS Kapital $150.000.00. Prebitek $360.000.00. Emit Bachman me. 2107 So. Hamlin Ave. CHICAGO, ILLINOia Največja slovanska tvornica an-štvenili zastav, znakov, r_¥ -- * JaL aaXIK !. imiaLa %ia»4»ftaa4fc IiIama a« aAama * - - ■ - * % . __ - Va I • • V 1726 S. RACINE AVE., vogal 18. ceste ILLINOIS ■rf M|*mi »oHi« writ mino H«j» » tiiro d«—vi«o. U poH— pwtovMjc j««nSi mej« 2$ letna uspešna skrinja »tej Irtevini. ......................................................................................................................................i..................iiimiiimŠ Severov.« / OEUflf KAP« o s IOWA Čuvajte se pred zopetno influenco. Pravijo, da se naši deželi bliža zopet ni povratek epidemične influence. Lansko leto je umrlo v Združenih državah za influenco o-krog 500,000 oseb; vsled tega naj bi letos vsakdo skušal braniti tej bolezni, da ne bo zahtevala zopet tako številne svoje žrtve. Inflicenca je zelo nalezljiva; napadla yas bo, če ne boste zadostno skrbeli za svoje zdravje. Bodite torej pripravljeni ; nabavite si pravočasno Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina pri bližnjem lekarnarju. To zdravilo drži .črevesje odprto ter odvrača vse škodljive snovi, ki še zbtrajo v čreve-ju. Priskrbite si tudi Trinerjev Antiputrin, ki jo izborilo sredstvo za grl j an je, izpiranje ust in čiščenje nosnic. Influeno.a se baš v teh organih najraje naseda. Ce vas napade mrzlica, oziroma vročica, vzemite Trinerjevo Angelica gren-kotoniko, to zdravijo je po svoji vsebini neprekosljivo za take slučaje. Trinerjeva zdravila ima na prodaj vsak lekaniar. — Joseph Triner Company, 1333—1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Copy-rigth, 1919 bp Joseph Triner Company.) — Adv. IŠČETA SE brata Josip in Franc Marinčič, doma iz Št. Vida. Za natančneje obvestilo naj se obrneta na Rev. Vincent Božja. Shakopee, Minn, hgungi smo jih potisnili nazaj; toda strelivo nam je pošlo in morali smo se umakniti v mesto nazaj. Od vseh strani so prihajala žalostna poročila. Lahko razvidi-te iz zemljevida, da smo bili skoraj ravno v središču vstaje; od vseh strani se ni slišalo nič drugega ko o požiganju, morit vi in drugih grozovitnostih. Mesto Agra je veliko; tu kar mrgoli indijskih verskih fanatikov, pa tudi najhujših in najbolj divjih hudodelcev. Peščica naših mož bi se bila kar izgubila v ozkih ulicah. Zatorej je sklenil naš laste teh vrat, se bo morala vdati vsa utrdba in z ženami in otroki se bo ravnalo neusmiljeno. Pri tej priliyi sem že odprl lista, da bi klioal na pomoč, četudi zadnjikrat. Toda mož, ki me je držal, je moral vedeti, kaj se godi v moji duši, pa mi je pošepetal tiho na uho: "Ne delajte vrišča: trdnjava ni v nobeni nevarnosti; na tej strani reke ni nobenega vstaša." (Dalje prihodnjič.) NE POZA1UTE. LEPIH NA GRAD K. 8. K. JEDNOTE! TOl rdin POZOR! POZOR! Iziel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po žapniku Kneip-po). Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi. Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju. Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno. Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta., New York, N; Y. g m m MOHORJEVE KNJIGE za leto 1917 vseh skupaj pet knjig, Koledar, Zgodovina slov. naroda 6. zv. Slov. Večernice, Podobe iz narave in molitvenik "Resnice za večnost* $1.50 s poštnino vred se dobi pri: cena ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspeino rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega two-ka. ker zaupnost izdelovatelja zasluii popolno zaupanje in tislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povijanje cen je sedanja potreba, da se ohrani sanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh itevilnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil fie zadnji steber in morali smo cene nekoliko povi&ati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v eedanjosti, ko moramo veliko vel plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno —Grenko Vino = T torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker očini, da bol zgubi svoje atališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek: so prosti vsakorine nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasuo šareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnoeti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih nepriiikah, ki rade nadlegujejo šenake ob premembi žit ja ali rudarje in arvga delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j4 v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi ▼ zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je ▼ vseh lekarnah. Tnnerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; is to tak o za čiščenje ran, izpuščajev in dragih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TRINEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MED Ali BAN FRANCISCO 1915, GRAND FREE—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists i 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS ODDA SE * na 2547 S. Halsted St., Chicago,1' stanovanje z 8 sobami. Zelo prikladno za dve družini. Primeren prostor za najemnike in boarder-je. Samo $20.— renta na mesee. Ključ je v prodajalni v ravno isti hiši. Henry P. Maun, 3227 W. Madison St., Chicago, 111. Telefon: Garfield 2564 t POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana | J leta 1864 ® ROJAKOM NA ZNANJE! Prihajajo zopet dolgi jesenski in zimski večeri. Da se Vam pa ne bo treba dolgočasiti, ko bo pričela burja briti, si naročite že sedaj krasen roman "Milijonska nevesta", ki izide ta teden že v 19. zvezku in stane zvezek samo 12 centov. Rojaki l Sezite torej po tem zabavnem čtivu, ki se dobi pri: JOSEPH T0MIC, n . ŽE 60 LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček maša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaše prihranke ▼ 2424 So. Harding' Ave., Chicago, 111. .TP/' "V" NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU. Narasti« obresti si pillitni pripisujejo k glavnici, 9ql ill pi Izpltitijtji u hranilne uloge od $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET Joliet, Illinois. "LJUDSKA BANKA"* '