G-ospodarske stvari. X. zboi* društva .Kmetovalec" v Gotovljab. Vspcrpd pri zboru društva »Kmetovalec« v Gotovljah je ta-le: 1. Pozdrav; 2. govor o živinoreji; govori gospod dežel. in okraj živinozdravnik g. M. Jelovšek; 3. vpisovanje novih udov, oziroma vplačevanje letnine; 4. slučajni nasveti. Po zborn prosto razveseljevan.jp. Med in po zboru petje in deklamacije. Zbor se vrši dno 29. presinca t. 1. ob Y»4. uri v prostorih g. .1. Hausenbichlerja v Žalci. Kainit, umetno gnojilo. (Konec.) Kakor v vsaki zemlji, ravna se pa niera kainitu tudi v tej potein, kako rastlino nam je gnojiti. t. j. ena rastlina zahteva večo, druga manjšo mero. Za vsako rastlino v različnih razmerah, v katerih se goji, pa te more tukaj zapisati, zavedlo bi nas predaleč, namen teh črtic je le, kmetovalce opozoriti na to, njim dosedaj morebiti še nepoznano gnojilo, ter v obče naznačiti tudi njega vporabo. Glede na mešanje kainita ?. drugimi gnojili naj še k sklepn omenimo, da bi se mu fosforna gnojila naj vsikdar primetnila. Vendar se te zmesi sme le toliko na enkrat napraviti, kolikor se je more v 24 urah vporabiti; ee jo pa dalje časa pustimo vkupaj ležati, postane zmes trda, ter jo je zatem težko rabiti, pa tudi pokvariti se more. Zmes se pa napravi najbolje na naslfcdnji način: . Na tla se vsiplje kainit ter malo poškropi. Zatem se vsiplje na-nj fosforno gnojilo, a slednjič se vse z lopato dobro premeša. Da se da zmes bolje in jednakomerno zmešati, bodi priporoeeno, da se zmeša tudi nekoliko suhe zemlje vmes. Gnojilo, kateremu je primešano nekoliko zemlje, more se tresti celo pri raočnejem vetru, ne da bi ga veter zanašal. Preostaja nam še, da tudi IV. 0 meri, katera je za različne zemlje in različne zmesi potrebna, nekaj povemo. Po tem, kako se je dotična zemlja do sedaj gnojila, ter z ozirom na to, potrebuje li dotična rastlina več ali manj kalija, daje se 2—-6, srednje tedaj štiri metriške cente kainita za hektar, toraj na oral tri metriške cente. Travnikom se daje 3—6, srednje i1^ meterskih centov kainita, mešanim z 4—8, srednje 6 meterskih centov fosfotnega gnojila za hektar. Kainit stori zemljo vezivno in vododržno, kar razjasnjuje njega vrednost za peščene in sploh lahke zemlje. Vrh tega je pa še prevažna gnojilna snov kali — v kainitu najcenejša. Kainit se pa Se niore na eden način uporabiti, namreč V. Z a st eljo. Ta poraba je zategavoljo priporočilna, ker se na ta način kainit v zemlji najbolje razdeli. Za steljo daje se za vsako odraščeno živinee lL2 kile kainita; mora se pa pri tem skrbeti za to, da tudi gnojnica ne odteka. — Kainit se pa poleg tega rabi tudi za ohranjenje gnoja tedaj, ako morarno istega dolgo časa ležati pustiti; kainit namreč zabrani prehitro gnjilobo gnoja ter veže najvrednejšo snov gnoja: a-nonijak, in mu ne da uhajati. — Vendar ne smemo gnoja premočno potresati s kainitom, inače nam tudi na poiju — v zpmlji — ne bi hotpl strohneti, ter bi bil zastonj Glede stelje kainita v hlovu jp pa zapomniti, da sp inora kainit na tla potrpsti: čoz-nj se potlpj Sp daje druga stelja. Kainit bi namroč živini škodil, če bi inorala sama na njem ležati. Sosebno kravain škodi na vimenu, pa tudi drugi živini vinpči parkljp in kopita. Mora se tpdaj v hlevu varno z njini ravnati. a vozni živini je najbolje, da se stelje drnga stelja brez kainita. Za steljo se more kainit tndi s fosfoti ali z gipsom mešati: vendar to ni neobhodno potrebno, ter omenimo to le mimogrede. Zakaj smo pisali ovo o kainitu? Poznamo dobro naše kmetovalce, ter vemo, da njim je žal, da le malo hasni vsak pouk glede gospodarstva, a najmanj morebiti o gospodarstvu z gnojem, čeravno je pri umnem gospodarstvu gnojišče kraetu prava kasa! Težko je, gospodarju, ki spušča gnojnico v klanjec, govoriti o gospodarstvu z gnojem. Vendar kljubu slabim uspehom našega pouka, govorili smo in še bodemo tudi v prihodnje — kolikor nam bo dopuščal čas — o tej dragi gospodarski stroki, ker se včasih naleti še vendar kdo, kateri take nasvete — sebi na hasen — vboga. Sosebno se nam je pa zdelo potrebno opozoriti kmetovalce na kainit, ker je to zelo važno pa ceno gnojilo. V času, ko ae razširja trsna uš dalje in dalje, ko ta mrčes pokončuje vinograd za vinogradom, — važen je vsak pouk, kateri meri na poboljšanje kateresibode gospodarske stroke, ker se s poboljšanjem kulture povzdigajo tudi doneski iste. Večje važnosti je gnojilo, o katerem smo danes govorili, za vinorejce, in to še posebej za tiste, kateri svoje okužene vinograde zasajajo z ameriškimi trtami. Te trte zahtevajo ne samo dobro obdelano zemljo, temveč ona mora biti tudi dobro gnojena. K temu bi pa vtegnilo marsikateremu gospodarju pomanjkovati gnoja! V današnjpm pouku dan mu je navod, kako si more hlevski gnoj poboljšati, oziroma pomnožiti, dan mu je dalje navod, kako more za eno, dve leti nadomestiti živinski gnoj s kainitom itd. gledč njiv in travnikov, oziroma tudi glede sadnega drevja, da si pri tem prvega prihrani za gorico; pokazali smo mu slednjič tudi, kako more za nekoliko let gnojiti svoj vinograd brez vsega živalskega gnoja s kainitom in dometki. Želimo tedaj v interesu posebno naše, do sedaj imenitne vinoreje, da se kmetovalci v gori navedenih slučajih spominjajo naSih nasvetov. Fr. Matijašič. Cepiče rezati. Sedaj je primeren čas za rezitev cepičev. Gepiči mespca prosinca in do polovice svečana narezani, se lahko do konca maja ohranijo, če se v pesek potaknejo in na senčnem hladnem prostoru branijo. Zavoljo imen je potrebno vsako sorto posebpj zvezati in z imeni zaznamljati. Sejinovi. Dne 28. januvarija v Artičah in v Poličanah (za svinje.) Dne 30. januvarija v Št. Juriji pri Tabru. Dne 31. januvaiija v Dobovi. Dne 1. februvarija v Jurkloštru.