GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE GLEDE NA IZKUŠNJE, KI STE JIH PRIDOBILI KOT PREDSEDNIK OBČINE SKUPŠČINE DOMŽALE, BI VAS V IMENU KOLEKTIVA VPRAŠAL NASLEDNJE: Kot novi direktor, ki že imate večletne izkušnje na tem delovnem mestu v naši tovarni, v čem vidite in kako ocenjujete spremembe v tovarni za časa vaše odsotnosti? Pred odhodom na mesto predsednika Skupščine Domžale sem bil v tem podjetju skoraj 13 let. Po štiri in pol letni odsotnosti opažam tu do kajšnje spremembe. Neumorno ste 8'radili in nadaljevali z modernizacijo proizvodnje, dopolnjevali ste oddelke z novimi stroji in napravami, ki omogočajo vččjo, boljšo in seveda tudi cenejšo proizvodnjo- Med pomembne pridobitve štejem predvsem tudi novo moderno kotlarno, ki je bila nujna že zdavnaj prej. pa zaradi pomanjkanja denarja ni prišla na vrsto. Izredno potrebno je bilo tudi skladišče, ki omogoča sedaj boljše in varnejše skladiščenje in pre.dvsem hitrejšo manipulacijo. Presenečen sem ob hitrih spremembah v proizvodnji filtrov z najmodernejšimi stroji, ki omogočajo, da prihajamo v korak v mednarodni konkuremci. Ob vašem prihodu v tovarno se srečujete z novimi ljudmi ali smatrate, da so razmeščeni na delovna mesta, kjer bi lahko tovarni najbolj koristili? Tako hitra okrepitev kolektiva s številnim strokovnim kadrom kaže veliko razumevanje samoupravnih organov, ki so videli, da tako veliko podjetje, potrebuje tovarniško organizacijo dela — le-ta pa dobre strokovnjake, Ivi naj bodo kos moderni proizvodnji in zahtevam dobrega poslovanja. Že v prejšnji številki »TOSAME« smo brali predlog o nujnosti dopolnitve oziroma rešitve nekaterih organziacijskih sprememb, ki naj bi prinesle novo organizacijsko shemo podjetja s ciljem Za še boljše delo. Kaj menite kakšno perspektivo ima naša tovarna s sedanjim proizvodnim programom? Kot specializirana tovarna za proizvodnjo sanitetnih izdelkov je dobro znana — vendar ne več edina. Izkušnje današnjega poslovanja nam narekujejo tesnejšo povezavo in sodelovanje z drugimi proizvajalci. Dovolj hitro, odločno in na podlagi strokovnih znanstvenih analiz je treba proizvodnjo usmeriti k sedanjim potrebam domačega in seveda tudi tujega tržišča. Nujno je treba uvajati sodobne postopke, analizirati potrebe trga in proizvajati tisto blago, ki ga kupci potrebujejo. Zavedati se moramo. da je prišel čas, da moramo proizvajalci iskati kupca in ne obral- TRIDESET LET Z razglasom (obznano) 30. 12. 1920 in “zakonom o zaščiti države« 2. 8. 1921 je takratna jugoslovanska bur-žuazna vlada prepovedala dejavnost KPJ, člane KPJ pa začela preganjati, pretepati in moriti. Žrtev preganjanja je bil tudi tovariš Tito. Zaprt je. bil v Sremski Mitroviči in Lepoglavi. Predno je tov. Tito prišel na čelo partije je že prej opravlja! različne odgovorne funkcije: bil je stalni delegat KPJ v Kominterni, organizacijski sekretar CK KPJ Stalinova čistka 1. 1937 je aretirala dotedanjega generalnega sekretarja KPJ Gorkiča, ki je bil frakcionaš in je delal na tem da KPJ razpusti. Ko je bil Gorkič odstranjen je decembra 1937 leta Kominterna zapustila vodstvo KPJ Josipu Brazu Titu in mu dala mandat, da sestavi nov centralni komite Tito se je takoj lotil sestavljanja novega partijskega vodstva, v katerega s otakrat prišli Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Miha Marinko, Franc Leskovšek malo pozneje pa še Ivan Milutinovič. Te tovariše ie Tito poznal še iz zaporov in prejšnjega dela. To je bilo mlado, novo v ilegalnem delu usposobljeno in prekaljeno vodstvo. no, kot je bilo to pred leti. Znano nam je, da s0 zmogljivosti jugoslovanskih proizvajalcev v naši stroki tolikšne, da količine proizvodov presegajo potrebe doma in da je nujna še večja naša usmerite,v na izvoz naših proizvodov in tesnejša vključitev v mednarodno trgovanje. Resno lahko računamo, da se bodo pojavili na našem trgu tudi tuji konkurenti — le-tem pa bomo kos z našim delom in dobrim gospodarjenjem. Vaše želje kolektivu? Ob moji vrnitvi v kolektiv želim prav vsem še ve.č uspehov pri delu, sodelovanja pri reševanju vseh problemov, ki onemogočajo hitrejši razvoj podjetja in povzročajo težave v kolektivu. Ob novem letu pa želim članom kolektiva predvsem zdravja in miru! fELE PARTIJE To vodstvo se je s tov. Titom takoj lotilo čiščenja partije in povezovanja partije z delavskim razredom- Tito je kmalu zgradil čvrsto kadrovsko partijo -Leninovega tipa«, ki je vedela kaj hoče. Ob začetku vojne jc ta partija imela 12 tisoč članov, ki so bili s Titom n ačelu pripravljeni na vse. Med vojno je tov. Tito vodil NOB, gradil novo Jugoslavijo in bralstvo med jugoslovanskimi narodi. Po o-svoboditvi je bil prvi predsednik vlade. Leta 1948. ko je bila naša neodvisnost ogrožena je bil Tito edini vodja v socialističnem taboru, ki si je upal reči Stalinu, da bomo mi šli po vojni poti v socializem in nam je to pot tudi pokazal. Samo zato. je bil v tem težkem položaju na čelu KPJ in vlade FLRJ tov. Tito, smo se uspeli upreti težnjam Stalina, ki nas je hotel ekonomsko podrediti in okrniti našo neodvisnost. Kot dober vodja, organizator, politik in znanstvenik je spoznal nevarnost birokracije in sam izdelal predlog o samoupravljanju, ki ga na -srečo« še pod njegovim vodstvom uspešno razvijamo, A. I). Proizvodnja v mesecu novembru 1967 Oddelek Enota mere Planirana količina Proizvedena količina V. 1. Trakotkalnica 000 vot 76.020 70.868 93 2. Tkalnica širokih tkanin 000 vot 392.322 292.227 74 3. Mikalnica kg 67.074 63.926 93 4. Konfekcija N din 2,747.451 2,743-649 99 Vložki pkt 498.561 332.800 67 5. Cigaretni filtri 000 kom 39.105 40.420 103 Osebni dohodek in delov, mesto NA KONCU LETA Prebrali smo enajst številk »To-same«, odkar smo si z roko v roki izražali dobre že,lje v nastajajočem Novem letu. Toda nihče ni vedel kaj nas v letu 1967 resnično čaka in kolikšne težave predvsem v podjetju bo treba premagati. Leto gre proti koncu in vsi vemo kako se nam bo končalo. Pogledali bomo ali so se nam želje izpolnile ali bomo v tovarni napravili tisto, kar smo si začrtali. S ponosom bomo zrli na uspehe, ki nam jih je prineslo drugo leto gospodarske, reforme, v katerem smo začeli z obnavljanjem naše belilnice. Kot vemo bomo morali predvsem vsak dinar vložiti v modernizacijo oddelkov v naši tovarni, da bomo delali čim bolj kvalitetno, ker bomo le na ta način lahko prodali naše izdelke. To leto nas je naučilo spoštovati tržišče, zato so bili potrebni večkrat urni posegi v proizvodnjo in menjava te, da smo ustregli tržišču. S takim delovnim zanosom lahko gremo brez strahu v leto 1968, v katerem vam želi uredništvo »Tosame« novih moči za izpolnitev delovnih nalog. Vsem srečno in uspešno Novo leto. Posvetovanje o standardizaciji v Beogradu Po skoraj petih letih, odkar so bili dani predlogi standardov za proizvode sanitetnih tovarn, je le prišlo tako daleč, da smo se dokončna domenili, da bi ti bili dokončno izdani. Do izdaje teh še ne bi prišlo, če ne, bi eni od tovarn že prepovedali prodaje ovojev, ker niso bili narejeni po predpisih Pharmacopoe. Z ozirom na to, ker je tudi Phar-macopoea' zastarela; pripravlja se sicer izdaja nove, ki pa še ne bo tako kmalu, smo bili primorani, da pospešimo vsaj izdajo standardov in dobimo na ta način proizvajalci sanitetnih izdelkov enotne predpise o Cilj vsakega celovitega sisterna nagrajevanja je, da za vsakega proizvajalca skuša ugotoviti čimbolj neposredno odvisnost uspehov njegovega dela, delovnega mesta in osebnega dohodka- To je cilj, ne more pa biti vseveljavno načelo. Ne more biti v tem smislu, da bi na vsakem delovnem mestu ugotavljali normative, ki bi s samo formulo nedvomno jasno kazali, kolikšen osebni dohodek pripada posamezniku. To pa zaradi tega, ker vsakega dela ni mogoče meriti po naravnih pokazateljih, niti ne po časovnih normativih, temveč ga je mogoče le vrednotiti. Predvsem zato, ker z normativi ni mogoče tega spodbujati ali pa bi bilo vsako izračunavanje zelo težavno in gospodarsko nesmotrno. Kakšni naj bi bili, na primer V novih dinarjih 1- Realizacija po izdanih fakturah med letom............ 2. CELOTNI DOHODEK . . . . 3. Porabljena sredstva.......... 4. NETO PRODUKT (2-3) . . . 5. Celotni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek • . . . 6. DOHODEK (2-5)................ 7. Povečanje dohodka............ 8. DOHODEK za razdelitev . . . 9. Za osebne dohodke . . • . . 10. Ostanek dohodka............... Terjatve do kupcev se tudi v mesecu oktobru 1967 niso spremenile. Izračun celotnega dohodka in dohodka je napravljen na podlagi predpisanega sistema plačane realizacije, delitev dohodka pa na podlagi dolo- izdelavi in kvalitetnih lastnosti le teh. Na tem sestanku so bili navzoči predstavniki vseh štirih tovarn sanitetnega materiala, Zveznega zavoda za standardizacijo, Zvezne tekstilne komore in JLA. normativi za vratarja, skladiščnika, telefonista, uslužbenko v administraciji, čuvaja itd.? Vratarju kakor tudi ostalim ne moremo postaviti normativa, kolikokrat bo odprl vrata, dvignil slušalko, koliko bo opravil še. drugih del. Kajti vsa ta množina (kvaliteta) ni v ničemer odvisna od njega, on ne more prav nič vplivati, temveč to delo mora enostavno — opravljati. In za to opravilo, zato trošenje delovne sile. dobi in mu pripada osebni dohodek. Iz teh skopih ugotovitev lahko povzamemo, da je nagrajevanje režijskih delavcev zelo težavno in ne tako lahko in enostavno kot se večkrat to sliši in ugotavlja. L. M. po planu doseženo Index 35,730.499,69 102 35.056.737,33 34.014.320,54 97 24,338.106,89 22,597.310,63 93 10,718.630,44 11,417.009,91 107 25,662.242,88 .23,882-847,02 93 9,394.494,45 10,131.473,52 108 — 9.513,89 — 9,394.494,45 10,140.987,41 103 7.086.196,79 6,668.431.34 94 2,308.297,66 3,472.556,07 150 čil Pravilnika o delitvi dohodka s tem, da je vpoštevan 6. člen za tiste stroške, ki bodo predvidoma nastali koncem leta. F. R. Tako so bili sprejeti in oddani Zveznemu zavodu za standardizacijo predlogi standardov za medicinsko gazo I in II, kaliko ovoje, muli ovoje in tamponade II. B. Planirani in doseženi finančni uspeh za čas od 1. januarja do 31. oktobra 1967 POTOVANJI; V BASU - ŠVICO IN NAZAJ IN KAJ SEM VIDEL NA RAZSTAVI Podjetje nam je omogočilo, da smo si ogledali svetovno razstavo tekstilnih strojev v Švici — Baslu. V prvih vrsticah bi opisal kako smo potovali tja in nazaj in kaj sem videl na razstavi. Dne 2!i. IX. If)(i7 smo se odpeljali iz Domžal. Mi smo bili priključeni k skupini iz Svilanita. Traka in Pletenine. Prvotna pot je bila določena preko Ljubelja, pa je bil zaradi popravila ceste na avstrijski strani, za avtobusni promet, ta prelaz zaprt. Naša pot je vodila preko Korenskega sedla. Kratke formalnosti na meji in že smo nadaljevali pot proti Beljaku, Špitalu, zgornje dravski dolini, Lienzu, preko Pustriške doline, Toblacka, ob Trdnjavi Franc Jožefa (Fran zen fes te) in dolini reke Elsach. Naj mimogrede omenim, da so to kraji južne Tirolske, katero so Avstrijci izgubili po prvi svetovni vojni, za katero je še danes spor med Avstrijo in Italijo- Avstrijska manjšina zahteva posebno avtonomijo o-ziroma priključitev k matični deželi. Avstrijski Ce(sar Franc Jožef je dal zgraditi močno trdnjavo, katero lahko še danes vidimo in jo tudi Italijani še uporabljajo. Zgrajena je bila, da bi ubranila vdor Italijanov na Tirolsko. Po kratkem postanku na Brenne.r-ju, tu je italijansko — avstrijska meja, spet carinske formalnosti in že smo se peljali po Vipski proti Ins-brucku. Mimogrede naj še omenim, da Italijani kakor Avstrijci gradijo avto-cesto, ki bo povezovala zahodno Evropo z Jadranskim morjem. Po levi strani naše ceste se vidijo 100 — 200 metrov nad nami stebri za novo cesto. Vsa nova cesta gre po pobočju hriba in bo speljana oziroma grajena na mostovih. Po polurni vožnji smo že, na najvišjem mostu Evrope, zato se imenuje ta most Europa Brucke, Se četrt ure pa smo že v Innsbrucku, glavnem mestu Tirolske. Kratek o-gled mesta, nato pa zopet v avtobus in naprej proti Landecku. kjer je moral naš šofer tudi avtobusu dati hrane. Lendeck je važno cestno križišče za Italijo preko prelaza Re-schen, za Švico Martinsbrucka, proti zapadu pa Vorarlberga, Bregenca, Lindava v Nemčijo, Feldkircha pa v Švico. Peljemo se preko prelaza Sant Antona (1800 m nadmorske višine). Naj omenim, da sta Arelberg in Sant Anton zimska športna centra za smučanje v Avstriji. Vsa pobočja so preprežena z žičnicami in vlečnicami, spodaj v dolini pa je hotc.l pri hotelu Marsikaj se bomo morali pri nas še naučiti od naših sosedov za zimski turizem. Pot nas pelje dalje po Klosterski dolini, preko Bludenza in že smo v Feldkirchu, na meji med Švico in Avstrijo, oziroma kneževino Liechtenstein. Ta kneževina je bila prej pod Avstrijo, leta 1917 pa je dobila samostojnost in je bila pod Avstrijo še do leta 1933. Tega leta pa se je priključila Švici kot samostojna kneževina. (Nadaljevanje, na 4. strani) 1‘olovanje v Basel - Švico in nazaj in kaj sem videl na razstavi (Nadaljevanje s 3. strani) Na meji so nas malo prešteli, enemu odprli kovček in nas vprašali po slivovki, a žal, smo v glavnem tisto imeli že. vsi v želodcih, tako da ni bilo treba carine- Pot nas je vodila preko Rena mimo Valonskega jezera. Valensko jeze.ro je povezano s Ziiriškim jezerom z umetnim kanalom, da v slednjega pride več čiste in zdrave vode. Samo Ziiriško jezero bi smrdelo, ker je v okolici jezera močno razvita industrija. Prvi postanek je bil Horgen, kjer smo dve tovarišici odložili, mi pa smo preje o Ziiricha nadaljevali pot proti Baslu. Lovila nas je že noč, tako da smo še malo zašli in smo končno le prispeli v Langebruch, kjer smo imeli prenočišče v hotelu, to je, 38 km od Basla, oziroma pred Baslom. Vsak dan smo se vozili zjutraj v Basel, zvečer Pa nazaj- Razstava je bila zelo zanimiva. Videl sem različne stroje, od predilnice, tkalnice, apreture, do konfekcije in trikotaže, široke tkalske stroje, super avtomate, previjalne stroje, snovalne stroje in ostale stroje, ki pridejo v poštev za pripravo in tkanje širokih tkanin. Lahko rečem, da je nastalo mnogo izboljšav na teh strojih. Opisal bom par strojev, katere bi tudi mi rabili pri rekonstrukciji tkalnic, če bo do tega prišlo, seveda če ne bo samo pri »če,« ostalo: Križno previjalni stroji različnih znamk in firm, popolnoma avtomatski, kjer lahko ena pre.vijalka streže 120 vretenom. Votkovni previjalni stroji AUTO-COPSER s posamezno glavo. Ti stroji imajo to prednost, če je pretrg ali se pokvari, stoji samo eno vreteno, dočim stojijo pri naših strojih štiri vretena. Obenem je tudi avtomatsko nakladanje praznih cevk. Snovalni stroj avtomat: Ko je o- snova na tem stroju navita, avtomat vse nitke, na cevčici postriže, delavka samo zamenja prazno cevčnico s polno in stroj zopet avtomatično poveže vse niti. Samo pritisk na gumb in stroj snuje naprej. Skrobilni stroji niso več toplozračni kot je naš, ampak zopet na bobne, seveda z večjo kapaciteto in boljšim škrobljen,jem. Videti je bilo razne klimatske naprave, katere bomo morali imeti, kadar bodo obnovljene tkalnice in pripravljalnica. Ogledali smo si tudi razstavo v Sant Louisu v Franciji. Tam so razstavljale v glavnem vzhodno evropske države- Sam Basel je industrijsko mesto, skozi mesto teče reka Ren. Mesta si nismo mogli dosti ogledati, ker smo imeli premalo časa. Veliko smo videli, toda časa je bilo premalo, da bi si vse do potankosti ogledali. Take tekstilne, razstave pridejo vsaka štiri leta in tu so razstavljeni samo stroji, ni pa blaga in konfekcije. Na splošno lahko rečem, da je elektronika prodrla tudi v tekstilno industrijo, skoro tretjino strojev u-pravlja elektronika ali foto celice. Nazaj smo se vračali po isti poti. Spotoma smo si ogledali Ziirich. To mesto je bolj trgovsko, okolica pa močno industrijsko razvita. V glavnem so fino — mehanične delavnice in tovarne tekstilnih strojev in pripomočkov. Zarnik Ciril Snovalo Votkovni previjalni stroj SODELAVCI PIŠEJO TOSAMI Veš Tosama vsi te imamo radi, čeprav kdaj pa kdaj zakasniš. To ti ne zamerimo. No, vidiš, tukaj imaš protekcijo Vendar pa s tem nisi zadovoljna. Tudi ti nam delaš krivico in če ne veš kakšno, ti jo mi bralci povemo. Ta tvoja Filter Filip in Vatka Votek lahko povesta, napišeta in še narišeta kar hočeta, pa vendar ostaneta skrita, nepodpisana. Torej sama vidiš, kakšna si. Ce bi se stalni dopisovalci Tosame skrili pod izmišljeno ime, bi bile skrinjice za prispevke polne in ti ne bi vzdihovala. Dogovorimo se za protekcijo, pa boš imela uspeh- Ti boš že vedela, kdo Da ne. bomo čisto pozabili, da imamo mlade ljudi v tovarni, bom v ta namen napisal nekaj besed. Minil je že čas, ko so se odvijale mladinske letne konference po aktivih. Če že ne drugače, se je vsaj takrat pokazalo, kaj so mladi delali. Rezultate smo lahko zasledili v časopisih, ki Pa niso bili nič kaj razveseljivi. Žal je res, da plevel raste tudi tam, kjer ga je najmanj treba. Tako je tudi. ? mladino. Nekateri so res po- je napisal in komu boš poslala honorar. Za bralca tako ni važno ali ve kdo je sestavek napisal, pač pa to, da je ta kvaliteten. Torej, če se da, se dogovorimo, da si vsak dopisovalec izbere svoje izmišljeno ime, pod katerim bo objavljal sestavke v To-sami. Ce se s tem strinjaš, nam ob naslednjem izidu odgovori. Odgovor Tosame Ce kdorkoli želi, da pod člankom ni podpisan, naj mu bo ustreženo, uredniški odbor bo. pa prej članke pregledal in odločil, če so članki za objavo. polnoma nezainteresirani in če teh ni mogoče pravilno usmeriti ni tako tragično Časi se spreminjajo, s tem tudi rri in naloge mladih. Danes imamo že, veliko mladinskih klubov, ki delajo po- nekem delovnem programu, ta pa navadno obsega zunanjo vzgojo mladih. Kot važno nalogo kluba bi bilo treba omeniti oblikovanje samoupravijalca, kakršnega si danes naša družba želi. Mladi se moramo zavedati, da bomo nosili krivdo za sedanjo našo nedejavnost, zato rešujmo probleme že sedaj. Ne bi se spuščal v to, kakšne možnosti ima sedaj naš aktiv v tem pogledu, vendar pa vsa krivda ne leži samo na mladih. Mladega človeka se večkrat zelo hitro obsodi za slabega in tako pride do nasprotij, čeprav jih ne- bi smelo biti- Tu obstojajo tudi subjektivne sile v delovni organizaciji, ki jim ne bi smelo biti vseeno, kar jim verjetno tudi ni, kako aktivni so mladi proizvajalci. Ce je res tako, potem bi se moralo sodelovanje med MO in drugimi obstoječimi družbenimi organizacijami tesneje povedati, kar v bodoče pričakujemo. Ne smemo se zapirati vsak vase, potem ne bo nikoli prišlo do možnosti uveljavljanja mnenj mladine. To bi bila samo ena stran delovanja, rred tem pa n© smemo pozabiti na razvedrilo in druge koristne akcije. V zadnji številki »TOSAME« se večkrat omenja da bi tudi mladinci kaj pomagali pri športnih dejavnostih in vzdrževanju naših počitniških hišic. Tovariši mladinci in mladinke, zavedajmo se, da si kolektiv od nas želi nekaj več in ne samo to, da smo dobri delavci, kar je že osnovna dolžnost vsakega na delovnem mestu. Moramo storiti tudi nekaj več, kar bo v dobro vseh nas in naše družbe. OD ZAČETKA OKTOBRA DO SREDE NOVEMBRA SMO ZA POTREBE PODJETJA NABAVILI NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA: V oddelek belilnico smo montirali ČRPALKO, ki Služi pri polnenju Thiesovega kotla in REDILNI APARAT S PRIBOROM za beljenje tkanin in vlaknin prav tako za potrebe belilnice. CIKLOGRAF — za tiskanje s pomočjo matric je prejelo tajništvo. Oddelek konfekcija je dobil za svoje potrebe dve 5 kg MAXIMA TEHTNICI. Nabavili smo VRTALNI STROJ, ki se bo uporabljal v tkalnici Studa za tekoča popravila. MOGOČE NE VEMO? DEMAGOGIJA zavijanje^ zapeljevanje, ljudi s praznimi obljubami, podpihavanje, slepljenje. DEŽEN risan tkalski vzorec. DEZODORATOR sredstvo za odstranitev smradu, odvzem duha. DEZORIENTI RAN OST zmede- nost, nepoučenost. DIABETNIK kdor ima diabetes sladkorno bolezen. ZAKAJ RESNICE SE BOJIMO Današnji čas, oj čas moderen, nosilec glavne krivde si zato, da ljudje, ki v tvojem času — zdaj živimo, od zunaj in od znotraj slabi smo. Ce nekdo pač izjema je med nami, ga pred sovraštvom našim nič n-es ubrani, prijatelje izgublja, zaman ječi. zakaj sovražni smo mu vsi. Ker drugačen si, se te bojimo, resnice v naši hiši ne trpimo, ‘ to si ohrani sam za sebe, javno ti povedati ni treba svoje mnenje. Dovoljeno je, da po oddelkih za ovinkom, spletkariš lahko tudi pod tujim priimkom, tedaj boš hvaljen ino spoštovan, kot resnični, pravi tosamin državljan. Zato svarim te zdaj poslednjič moj prijatelj, če hočeš v naši hiši kaj veljati, se moraš resnice, ki nam vsem neznana je od vsega najbolj bati. Le eno upanj© ti še ostane, če trdne volje si in zdravega duha, da sam zaceliš si zadane rane, ker drugi za vse tvoje bolečine nimamo posluha. Ce boš premagan bomo te pomilovali, trenutno dihi bodo nam zastali, če zmagal boš pa bomo te slavili, in hitro si uspehe skupaj podelili. M. D. 0 MLADINSKEM AKTIVU 0 Št. 12 — de.ceniber ■191)7 KAKO TUJE FIRME OSVAJAJO TRG Ob sprejetju načel gospodai-ske reforme smo uvedli tudi 'pojem ■'mednarodna delitev dela«, pod katerim razumemo širše in globlje vključevanje našega gospodarstva na mednarodni trg in . s tem vred tudi sprejemanje principov, ki vladajo na tujih tržiščih. V naš gospodarski besednjak in v našo prakso smo uvedli besedo »konkurenca« in vse bolj govorimo tudi o nujnosti proučeya-nja in raziskovanja tržišča. To so pojmi, ki so visoko razvitemu gospodarstvu že dolgo znani- Neizprosni konkurenčni boj znova in znova sili podjetnike v iskanje načinov, kako pritegniti čim več kupcev in iz-podnesti tekmece. Ponudila se; nam je priložnost, da spoznamo nekaj načinov, ki so se jih poslužile tuje firme pri osvajanju trga in zdelo se nam je primerno, da jih v nadaljevanjih objavljamo v našem tovarniškem časopisu. Prvi hip sicer res izgleda, da je, to zgolj komercalna zadeva, vendar pa so primeri tako zanimivi, poučni, presenetljivi, značilni in lahko razumljivi, da smo prepričani, da bodo pritegnili širši krog bralcev TOSAME. S temi objavljanji bomo dali bralcem možnost, da bodo izvedeli za nekaj prijetnih in zanimivih gospodarskih zgodbic, ki jih bodo lahko porabili pri razgovorih ob kozarčku, koristile pa jim bodo tudi kot samo» upravljalcem in kot strokovnjakom. Srečali se bomo z vrsto zanimivih idej, ki so njihovim tvorcem prinesle lepe denarje in ki bi jih utegnile prinesti tudi slehernemu podjetju, če bi znalo pobrati pravo idejo in jo tudi prav izkoristiti. Primere, ki jih bomo objavljali, je izbrala mednarodna organizacija prodaje in raziskovanja tržišča iz Nepv Yorka in tudi vse nagradila za njihovo izvirnost in učinkovitost. Poglejmo, kakšne zamisli podjetnikov so bile deležne njenega priznanja. 1. primer: RAZVOJ SPECIALIZIRANE PROIZVODNJE V MAJHNEM PODJETJU IN OSVAJANJE TRGA Z IZBRANIMI IZDELKI Leta 1949 je podjetnik GROVE ustanovil s kapitalom 1700 $ podjetje TENSOR, v katerem so izdelovali elektronske dele za potrebe, ameriške vlade. Po desetih letih je realizacija sicer dosegla višino 650.000 $, obenem pa je postalo tudi vse bolj očitno, da je bil z državno pogodbo dobiček zelo omejen, kot tudi, da je obstajala pri enem samem kupcu (v konkretnem primeru vladi) večna nevarnost, da bo nadaljnje kupovanje odpovedal. Obenem s tema, pa se je gospod Grove ukvarjal še z enim, domačim problemom. V posebni užitek mu je namreč bilo v postelji brati, ženo pa je motila svet- loba v sladkem snu. Da ustreže njej in sebi, je izdelal posebno svetilko, katera žene ni motila, njemu pa je kljub temu omogočila branje Njegovi prijatelji so bili nad izumom navdušeni in vsak je želel takšno svetilko še zase. Tako se je rodila misel, da bi ne bilo slabo ta izdelek ponuditi širšemu trgu. Preko oglasov v časopisu je po pošti že v prvem letu prodal za 1000 $ svetilk. Težava Pa je bila v tem, da je Grove želel doseči za svetilko ceno 46$, kar je bilo previsoko in zato tudi slabo sprejeto- Toda, odločil se jet da ne popusti. Leta 1961 je dobil javno finančno pomoč za svoje podjetje in opustil izdelovanje petih drugih izdelkov ter se odločil specializirati za svetilke. Kakšni so bili rezultati? Še v istem letu je prodal za 50.000 $ svetilk, leta 1963 pa je dosegla realizacija že višino 850.000 $. Naslednje leto se je odločil prekiniti poslovanje z ameriško vlado in razviti lastno poslovanje. Tedaj je že pokrival 50 % trga za prodajo malih svetilk, propagandni proračun pa mu je znašal 1.5 milijona $. poleg tega pa je uvedel neke nove zamisli pri osvajanju trga. Kupcu je bilo rečeno, da ta proizvod ni svetilka, pač pa »naprava za gledanje«, ki človeku pomaga, da bolje vidi, da postane produktivnejši, da laže študira, da bolje dela itd. Maloprodajaleem pa je, bilo naročeno, da naj svetilko pro- V Jugoslaviji obstojajo štiri tovarne sanitetnega materiala To so: Niva v Novem Sadu, Saniteks iz Velike Kladoše, Ivo Lola Ribar iz Karlovca in Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Najbolj pester izbor sanitetnih izdelkov izdelujemo mi. Izdelek, ki ga pa izdelujejo vse šti-ri tovarne, je gaza in izdelki iz nje:. Ker se je potrošnja v času reforme močno zmanjšala, predvsem v zdravstvenih zavodih in bolnicah, jo gaze na trgu preveč. Izdelovalci so sg znašli v položaju, kjer se je bilo treba odločiti ali ustaviti proizvodnjo in nastale zaloge prodati ali pa se preusmeriti v izvoz. Večina se je. odločila, da gazo za vsako ceno proda doma in to na ta način, da jo nudi kupcu pod boljšimi pogoji kot konkurenčno podjetje. To je na eni strani vsekakor pozitivno, na drugi strani pa ne, kajti gazo prodajamo z izgubo oziroma se nam kopičijo za- dajajo kot gospodinjski aparat in' ne ko! darilo ali kot nekaj novega ali neobičajnega. Pokazali so prodajalcem, kako naj prodajajo svetilko u-službencem, ki delajo za pisalno mizo in kako ljudem, ki sede in študirajo. Cena pa je bila še v naprej visoka, na čemer so vztrajali zato, da bi maloprodajalcem dali več dobička in bi se tako le;-ti bolj potrudili pri prodaji. No, leta 1964 je prodaja narasla na 4 milijone $, neto dobiček pa na 300.000 $, naslednje leto pa je prodaja dosegla že skoraj 7 milijonov $, dobiček pa je, narastel na 540.000 $. Udeležba firme pri prodaji malih svetilk se je pri tem povečala že na 6’5 %. Podjetje še naprej troši mnogo denarja za proučevanje in razvoj novih proizvodov za osvetljevanja, kajti odločili so se, da se za to področje specializirajo Zadnji čas pripravljajo majhen model, ki bo znatno cenejši in bo imel tudi drugo ime, s čimer ne bo vplival na ustvarjeni vtis o dragih TENSORjevih svetilkah. Ta novi model so pripravljeni prodajati tudi istim podjetjem, ki že,-le nanj dajati svoje lastne etikete, niti ne vztrajajo pri imenu, ki so mu ga dali. Tako se torej bore proti konkurenci z nižjo ceno, obenem pa drže visoke cene za dražjo in privlačnejšo svetilko. T. L. loge le te v skladiščih- Zato je pozitiven predlog, ki je bil dan na skupnem sestanku izdelovalcev sanitetnih izdelkov, da bi skupno obiskali vse večje potrošnike in se. domenili, da v naslednjem letu nudijo svoje izdelke vsi pod istimi pogoji. Na isti način naj bi sodelovali tudi na licitaciji za JLA. Od štirih podjetij so se tri odločila za ta predlog, med njimi tudi naše podjetje. Zaradi tega, ker tudi izdelovalci med seboj niso enotni oziroma nočejo biti enotni, je ta kaos na trgu še večji. Potrebno bo skupno prizadevanje Vseh v podjetju, da bomo izdelali čimveč in čim ceneje ter kvalitetno, dvignili produktivnost, največje breme bo pa na komercialni službi, ki bo morala najti kupce, da bomo izdelano prodali in še živeli ter ustvarjali naprej. H. B. Kaos na trgu sanitetnih izdelkov Problem žena v podjetju V našem podjetju je zaposlena v Pretežni večini ženska delovna sila. Zato bi bilo prav, da se ozremo na težave in probleme, ki tarejo našo delovno ženo. Iz dneva v dan so zahteve do nje večje tako doma, kot v tovarni. Vse to psihično in fizično negativno vpliva na njen organizem. Marsikatera je preobremenjena ne samo s fizičnim, ampak tudi s kulturnim in političnim delom. Vodstvo podjetja in družbeno politične organizacije v podjetju se zavedajo, da je, treba našo delovno ženo razbremeniti, ji nuditi vse olajšave, ki so možne, ker le na ta način bo vzdušje v podjetju zdravo in s tem tudi produktivnost večja. Ker je bilo otroško varstvo do nedavnega resen problem je naše podjetje, prispevalo denarna sredstva za izgradnjo otroškga vrtca na Viru-S tem, da je vrtec zgrajen in da že sprejema otroke v varstvo, še vedno ni lesen ta problem. Za nekatere naše sodelavke lokacija vrtca ne odgovarja, ker je preveč oddaljen tako od tovarne, kot od doma, za druge pa je predrag. Problem za našo ženo je tudi delo v treh izmenah. Nočno delo jo utruja — posebno še če ima doma otroke, ki -ji ne pustijo spati in mora opraviti vsa gospodinjska dela sama. Tisti teden ko dela v nočni izmeni njen organizem, oslabi in je bolj dostopen bolezenskim klicam. Da bi čim hitreje nudili pomoč obolelim in pa opravljali preventivno službo pri zdravih, je bila ustanovljena ambulanta v podjetju. Nekaj časa so bili rezultati dobri, kasneje pa se je pokazalo, da ambulanta takšna kot je. ne odgovarja namenu. Zaradi tega so bili organi samoupravljanja mnenja, da se ambulanta ukine in da si člani kolektiva prosto izbirajo zdravnika. V našem podjetju je veliko zaposlenih žena, ki ne morejo opravljati vseh del zaradi stalne bolezni (invalidnosti), kar je problem za njih kakor tudi za podjetje. Da bi vsaj delno izboljšali stanje, pošilja sindikalna podružnica podjetja vsako leto nekaj sodelavk na okrevanje, največ na morje (Izola, Novigrad) ali pa na Veliko planino, kjer imamo svoje koče. Problem, ki je zelo pereč je tudi pomanjkanje stanovanjskih prostorov. Precej je žena, ki nimajo primernega stanovanja, pa se mučijo na vse mogoče načine, da nekako urede prostore, v katerih živijo in delajo. Podjetje sicer vsako leto dodeli nekaj stanovanj takšnim, ki so najbolj potrebni, še vedno pa ostane precej interesentov, ki so potrebni stanovanja in nimajo možnosti da bi gradili hišo ali pa jim pomanjkanje finančnih sredstev onemogoča nakup lastnega stanovanja. Nekateri Za vraga, otrok, zunaj lije, da bi nihče, niti psa ne poslal iz hiše. Naj gre oče!« - ♦ — »Vselej, kadar se smejete, gospodična Julka, bi vam rad rekel: Pridite k meni...« »Ampak, gospod Milan, vi ste ce,l Don Juan!« »Ne, jaz sem zobni zdravnik!« - ♦ - »Torej, kakšna je letos bilanca, tovariš knjigovodja? Sijajna, deficit je za 100 dinarjev manjši kot lani. - ♦ - Žena nekega moža je bila ze,lo togotna. Pogosto se je razburjala in v jezi tako kričala, da so se celo zbirali sosedje Ko je postalo možu tega dovolj, je, na rokah odnesel kričavo ženo v kopalno kad in ji nad glavo namestil pršilec z mrzlo vodo. Po petih minutah v hiši ni bilo več kričanja. Vendar je čez nekaj dni žena na to zopet pozabila in spet pričela kričati Mož je, ponovil svojo metodo kopanja in po večkratnih mrzlih prhah je ženin glas tako utišal, da je v trenutkih togote le še pri sebi godrnjala. - ♦ - Dva reveža hodita po pokopališču. Ušla vita se pred razškošno grobnico nekega bogataša in eden reče: »Vidiš, to li je življenje!« Prispevek za prijeten konec leta Poglavitno je, če prihod novega leta proslavljate doma v krogu svoje družine in prijateljev, da vnesete v praznovanje svojo osebnost in svoj okus, združen s šarmom. Se vam zdi. da si lahko pričarate poezijo silve-strovske noči edino z okrašeno jelko? Mar ni čeden šopek smrekovih vejic, dopolnjen z vejami jesenskega listja, če mu dodamo še nekaj bele vate, da ponazorimo z njo sneg. Ali pa visoka smrekova veja, ki smo jo posrebrili in obesili nanjo rožnate okrasne krogle? Idej je veliko, še več jih boste odkrili sami, zato je to le nekaj napotkov za dopolnitev vaše domiselnosti. Za okrasitev lahko uporabite med drugim navaden lesen obešalnik za obleke, če ga ovijete s smrekovimi vejicami in naj obesite raznobarvne okraske na enako dolgih nitkah. In kako boste pogostili? Po možnosti pripravite vse dobrote na eni sami veliki mizi in pustite gostom na voljo, da si sami izberejo zaželjeno jed. Mizo pokrijte z belim prtom in če vam čas dopušča, okrasite prt s smrekovimi vejicami, lepo povezane s svilenimi pentljami ali drobnimi svetlečimi okraski. Vilice, nože in žlice naložite na en krožnik ali pladenj. Naj si jih gostje sami jemljejo po potrebi. Ce imate na voljo večjo sobo in mizo. si lahko omislite »ježa«: čez polovico prerežite veliko pomarančo in v njeno skorjo zabodite plastične raznobarvne zobotrebce, nanje pa nataknite kockice sira. olive, očke šunke ali salame in podobno- Če vam denarne zmogljivosti dopuščajo kupite skromna darila za vsakega gosta. Če ne bo ostalo časa za obisk pri frizerki, potem si sami umijte lase, da se bodo bleščali in po kopeli, kateri ste dodali kopalno sol. boste nadvse ljubki in dobro razpoloženi za nekaj naslednjih ur. ZAHVALA Smatram za prijetno dolžnost, da se v Tosami zahvalim sindikalni podružnici podjetja in tovarišicam iz konfekcije za plemenito dejanje za izkazano izdatno denarno pomoč. To vaše humano dejanje in resnično tovariški odnos do sočloveka mi je v veliko uteho v moji bolečim. Jenič Malči N A S VETI — Robove jopice, ki so prepoteni, izperemo z raztopino salmijaka in vode v enakem razmerju. — Sir pod steklenim zvonom ne plesni, če |x>ložimo zraven kocko sladkorja Sla d kor \;'Ri'ka vso vlago. ■ \ V meglenem jutru pred tovarno! NAJDALJŠA POT V SLUŽBO Žalostna sem stopila v pusto megleno jutro. V službo sem. se napotila peš, kajti moje kolo si je ».sposodil« neznani prijatelj. Prijatelj vse.h nas, ki hodimo rano na delo pa je tudi LJUBLJANA TRANSPORT, mi je šinilo v glavo in takoj sem se odločila, da se popeljem z avtobusom. Vožnja je bila dokaj udobna, pač pa nekoliko predolga- Zaradi tistega nekoliko sem izstopila na postaji, kjer ni nihče drug izstopil, v avtobus pa s ose gnetli, kot bi bila vožnja brezplačna. Po krajšem preudarku sem po po dobro izhojeni stezi mahnila v megleno jutro. Po osamljenih in skritih stezicah sem se pošteno ogrela predno sem zagledala pred seboj znano osvetljeno pročelje, ki me je. prijazno vabilo, vso trudno in zaskrbljeno od dolge neznane poti. J. R. REŠITEV NAGRADNE ENAČBE Sedemnajst matematikov,je spodbudila naša nagradna enačba. Od 17 pravilnih rešitev jih je bilo 16 lepo podpisanih, neznani umetnik pa se je pod sedemnajsto pravilno rešitev celo narisal — s pipo in brez kopalk. Muhasti žreb je nagradi tokrat razdelil med soimenjaka Vladko in Vladota. Dipl. ph. Vladimirju Petkoviču in Vladki Berlec se za trud zahvaljujemo in jima čestitamo. Ostalih sedemsto prejemnikov glasila in z njimi nagradnih ugank pa vabimo k večjemu sodelovanju. Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Pavla Buždon, Vida Grlica, Limovšek Milena, dipl. ing. Helena Breznik. Viljem Dolenc (odgovorni urednik). Dano Ju-teršek, Ivan Kosirnik. Lovro Mokorel, Miro Pavlič, Mirko Požek in Franc Perše. Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 700 izvodov