Gerkvene zadeve. Duhovno veselje v Ribnici. Res to so bili veseli dnevi, ko smo obliajali »srečni in zlati čas sv. misijom!« Dve tretjini lega drazega časa, od 12. do 22. dccembra, prebili smo v cerkvi, pa še kako kratko se nam je zdelo, le prehilro je minilo. Ni nas vedrilo in zadrževalo ondi posvctno razvcseljevanjc, nismo pasli oeij in ušes na minljivih pozemeljskili rečeh, temveč bcscda božja bila je naša hrana, pobožna molitev krepilna pijača, sv. zakramenli naše gostovanje! Vabil nas je na to slovesnost sam neboški pastir po svojih poslancili, očelih misijonarjili od sv. .ložefa pri Celjn, oo. Macur, Kitak, Pogorelc in Krivec. Ilvala Bogu, ki jo tako obilno blagoslovil- neutrudljivo delovanje gorečili svojih oznanjevalcev! ['deložba Ijudstva je bila ves čas obilna, h koncu cclo velikanska. Redek dokaz tenm je to, da jo okoli 2200 Ijudj prejelo sv. zakramente. poslnSalo glas dobroga paslirja in podalo se v njegov blažoni lilov. Vsakcga so vlekli drugi razlogi. V posvelno zakopane in zamisljcne budil je pretresljiv glas o. Macurja; Irdovralnc in zanemarjene vabilo je Ijubeznjivo in milo opominjevanje o. Kitaka: maloverne in nczaupne vlckla je krolka prcpričevalna beseda o. Pogorelca; lahkoinišljene m slepc pa opominjalo oslro in rezko svarilo o. Kriveca. Vsein pa je v srce šla očetovska Ijubczniva beseda (;. g. župnika, s katero so vsakokrat zaucli pocdini stanovski nauk, pa zopet končali ga ob skupnem sv. obhajilu. Vesclo ,je bilo videti v cerkvi marsikoga, ki se jc dozdaj izogibal nje; milo se nam jo storilo gledati, kako so skrbni č. g. kaplan iskali najbolj sramožljivc, bratovsko prijeli za roko in vedli k spovednici. Gotovo se bo marsikdo celo življenjo hvaležno spominjal vsega in vseh, ki so lmi pomagali k spreobrnjenju in poboljšanju. Prisreno zahvalo smo dolžni ludi nevirudljivemu in priljubljenemu spovedniku č. g. Meznariču od Sv. Kunigundc, ki so celih pot dnij pomagali v spovednici ccliti srca grešnikov. Res neprecenljiva dobrola so duhovnc vaje za vsako župnijo, kakor tudi za vsakega posameznega človeka. Blagor mu, kdor njih sad olirani in po rrjem uravna svojo življenjc! Šc veliko bolj blagor mu, kdor v greliu zakopan spi in čaka zadnje ure, pa ga šc o pravcin času vzbudi glas n.jegovcga duhovnega očela, pokličc mu zdravnikc, ki nosijo zdravila za vso njegove rano in mu pokažcjo stezo k srečni večnosli. Hvala Bogu, takšnega očela ima Ribniška župnija, ki so že Ireijikrat (v misijonu, v tridnevnici in scdoj v duliovnih vajah) poklicali duliovno zdravnike oo. misijonarje, župnijo prcrodil, zgubljene poiskat, verne polidit. Ne bonio jili za lo nagradili s časnim plačilom, ki ga Uidi ne ždijo, ampak življenje svoje lioi-emo uravnali lako, da bodo oni cnkral tudi zavoljo nas deložni večnega plačiln. Knako obljubimo tudi nepozabljivim oo. misijonarjein po njih naukih živoli in molili za njili, da še mnogo, mnogo du3 pridobe Krislusu in si lako pridobe veliko zaslug za nobesa. V^oin pn, ki so kakor koli pomagali, da smo tako srečno in vescln oblmjali duhovno vajo, izrekamo prisrčni: Bog plati! Hvaležni P.ibničani. 3Iili <larovi za dmžbo vedncga čoščonj.i: Roichcnburg 1!) 11. 8 7 ki\, Negova o 11. 8J kr., Vojnik 11 11. 20 kr., Koprivnica 8 11., Sv. Marjeta niže Pluja 12 11. 71 kr., Ptuj 7 11. 77 kr., Pernice 8 11. 08 kr., Sv. Janž na Dravskcm polju 7 11., cerkcv Sv. Alojzija v Manboru 13 11.