n Naj t j i slovenski dnevnik 1 Iv Združenih državah V«IU za vse leto . . . $6.00 S $3.00 " l Za pol leta .... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 v D 0 1 J GLAS list islovenskih .delavcev ▼ Ameriki. TELEFON: CHelsea S—387S Entered — —con* Oam Matter, September 21, 19<3, al the Fast Office st New York, N. Y.t wider Act of Confrc« of March 3. 1879 The largest Slovenian Daily h> tim United States. Issued every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers./ NO. 164. — STEV. 164. TELEFON: CHolssa NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 15. 1931. — SREDA, 15. JULIJA 1931 VOLUME YTTTT. — LE1EIA, mr* FRANCOSKA VLADA DOVOLILA ODLOG PLAČIL NEMČIJA POTREBUJE NAJMANJ 500 MIU0N0V KREDITA Hooverjev načrt v veljavi. — Francija ne bo zahtevala nepogojnih plačil. — Posojilo takorekoč zagotovljeno. BAZEL, Švica, 1 4. julija. — Danes se je odstranilo zadnjo oviro, s katero je bil združen predlog PRIPRAVE ZA URAVNAVO STAVKE Zvezna vlada nastopila pri uravnavi strajka v tovarnah svile, Rhode Islanda. NEZAUPN0ST NAPRAM MARKI Trgovci po drugih deželah zavrnili marke. — Izletniki v zadregi. BRUSELJ, Belgija, 14. julija. — ^P--1 -B--- 4--- o PROVIDENCE, R. I., 14. julija. _ Banke v Luksemzurgu so določile, predsednika Hoover-ja, ko je obvestila Francija Zvezna, posredovalka, Anna WeLn- da ^ opusti maj.^ na borzah, ker Mednarodno banko, da ne pričakuje, da ji plača|ctc** 12 Bostona, je prjiela danes s j:h Pohaja grave* iz NemMje, ker ^ •• 1 • i -I vi ,c . 1.. posredovanjem pri štraj-lcarjih svil- ho-ej° ljudje z njimi nakupiti dru- Nemcija reparacij, ki zapadejo v plačilo 1 5. julija. lnUl tovam v Ctntral Falls ^ paw_ Nemčija je s tem rešena plačila $46,1 66,666.—, itucket ^ ki je 111 kot 12 škaIa' * i. i • i i v... if . preprečil vsako demonstracijo, ko itacerega di moraia položiti i D. julija pri Medna " j je Roy-1 Weaving tvornica pričela rodni banki. Kaj vkrene Francija glede tega plačila, je vznemirjalo Dr. Luther-ja, predsednika nemške državne banke. z delnim obratovanjem. Ana Weinstoek je pcovetila dan zaslišanju delavskih voditeljev, ki „ _ skušajo privesti štrajk do konca. r rancija pa glasom poročil ne bo zahtevala od Zastavkalo se je 2d. junija, ko je iz-Nemčije niti plačila nepogojnih obveznosti. Glasomlgubik) kakih dvatisož ose^ r i .V| j , . . , ..I Takrri no nipripm nrihnHn c*> trancosko-ameriskega dogovora bi morala izvršiti Nemčija to pri Mednarodni banki, nakar bi se ji pa vplačani znesek zopet posodil. Mednarodna banka je včeraj določila, da bo plačala Nemčija Franciji garancijski sklad, ako ga bo w!fnsU>dk .1. ioio 1 ^ 1111 1. ' ., , Poroča se. da prepada manj kot ta leta I VjZ zahtevala lahko tudi v mesečnih obro- polovic štrajkarjev levemu krilu kih. narodne tekstilne zveze in da neka- -p 1- 1 # v ^ ;teri ne odobravajo načinov, ki se I udi drugi upniki so se že odpovedali deležev jih poslužujejo organizatorji štraj z ozirom na nepogojna plačila, katera znašajo skupno devet miljonov nemških mark. NAJNOVEJŠA POROČILA IZ EVROPE Konferenca sklicana v Berlinu. — Stimson se podal v Pariz. — Nemški listi napadli Hinden-burga. LONDON, Anglija, 15. juliju. — Arthur Henderson, tajnik za zuna-glh denarnih vrednostij. zadeve v kabinetu ministrske- Posestniki hotelov v Ostende so £a predsednika MacDonalda, je za- zavrniU plačila v markah ter spravili s tem turiste v neprilike, zlasti, pustil London na petu proti celi ni, kjer se bo udeležil konferenc terem se nahaja Nemčija. Henderson se namerava na j preje vstaviti v Parizu in se tam posve- ker ti niso imeli drugih sredstev za glede gospodarskega stenja, v ka-povintek v domovino. KOPENHAGEN. Danska, 14. juli j a. — Tukaj so bili vsi nemški tu- rieti prisiljeni ostati po hotelih, ker tavati 2 francoskimi uradniki, nato vezniki in trgovci niso hoteli spre-'58 Pa odpelje proti Berlinu, kamor jetl v plačilo mark. Danci se še do- J naJ bi dospel v petek tudi MacDo-po njenem prihodu se Je (bro spominjajo, da so izgubili mili-!nal ni Posvetovanje z nemškimi pri seji izvolilo iz meščants-va izvr- jone leta 1923 fco je ^^ nemAka vladnimi voditelji. Sevalni odbor, ki se je sestal danes (marka pod nič. Na postaji je rekel poročevalcem, s strankarskim, da se razpravlja o BAZEL. Švica, 14. julija. - Veliko da i« prepričan, da. ker se jim v me- 1 Izboljšal sedanje stališče Nemčije, njalnicah ni hotelo izmenjati mark. I ------j RIM, Italija, 14. juilja. — Henry KOBILICE V JUŽNI DAKOTI, ^^T^T^T- riz danes Dr. Luther je odpotoval danes z aeroplanom v ka. Vods&vo tovarne Royal Weaving pričakuje, da se vrne jutri na delo precejšnje število štrajkarjev in da \i _v.. v "1 * j 1 1 r t ,se bo pričelo v kratkem obratovati Nemčijo se predno je dospelo tozadevno francosko z vaeml moami. Vendar so pa stra. obvestilo. Dr. Melchior, nadaljnji nemški član Med- žile danes tvomice močne državne narodne banke ostane tukaj, da se posvetuje s švi-,čete in vouaja. ** 30 imele i- • i «... . J streliati v jelii^aiiT not.rphp 'Ppi«1rk rvi carskimi bankirji. Bančni krogi v Bazelu pravijo, da potrebuje Nemčija najmanj petsto milijonov kredita. Včeraj se je podaljšalo Nemčiji za tri mesece kredit desetih milijonov mark, katerega je dobila ista od Mednarodne banke, francoske banke, angleške banke in Federal Reserve Bank. streljati v slučaju potrebe. Prišlo pa ni di) rtikakih nemirov. Poslopja General Fabrics so zava- PIERE, S. D., 14. julija. — Danes! se je poslalo predsedniku Hooverju in kmetijskemu tajniku Hyde prošnjo za nujno pomoč iz zveznih skladov kmetov nekaterih okrožji v Južni Dakoti, katerim so kobilice uničile vse prodelke. Prebivalci teh okrožji potrebujejo izdatno pomoč za nakup lastnih življenjskih potrebščin in krme za živino. v prošnji se glasi: Kobilice so popolnoma uničile pridelke na 11 tiso3 kvadratnih miljuh ter ni osta- popoldan, ko je končal rovana z žično ograjo, na strehah lo prebivalstvu niti najpotrebnejših so pa še vedno pripravljene atrojne sredstev za svoje in življenje živine, puške. BERLIN, 14. julija. —Kot vsa znamenja kažejo, se bo morala podati Nemčija Franciji, da dobi kredit in resi tako sebe poloma. Germania, uradni list j Bruening-ovega kabineta, je prinesel članek, v ka- Barr terem roti Francijo, naj sodeluje za dovoljenje kre- ima. dita Nemčiji v smislu določil Mednarodne banke. |_ Ako bo Francija pristala, bo s tem rešila Nemci-jo in ta ji tega ne bo nikdar pozabila, pravi članek. U Za jako značilno se je smatralo dejstvo, da je izšel članek v listu le kratek čas potem, ko se je vrnil Dr. Luther v Berlin iz Bazela, kjer si je prizadeval dobiti pomoč Mednarodne banke, da podloži majajočo se finančno stavbo Nemčije. Francija ne žrtvuje ničesar in ne tvega ničesar, nadaljuje članek, ako pristane na kredit na novi podlagi francosko-nemškega gospodarskega sodelo vanja. To bi bila trdnejša podlaga kot pa vojaški dogovori in uporaba vojaških sil. Malo je pa upanja, da bi Francija opustila syoje politične zahteve napram Nemčiji. S tem, da je prosilo Bruening-ovo glasilo francoske vzajemnosti, se je pokazalo, da se pripravlja Nemčija podati se. Vest, da namerava nemški kabinet uvesti novo denarno enoto mesto dosedanje marke, se je iz uradne strani odločno zanikalo. LINDBERGH SE PRIPRAVLJA NA POLET SAN FRANCISCO, Cal., 15. julija. SLEPEC POUČUJE NA VIŠJI ŠOLI dolgotrajne pogovore z italijanskimi uradniki. Pred odhodom je izjavil, da sta/ odkritost razpravljanja in prijazen sprejem, katerega je bil deležen, zagotovilo prijaznosti med Združenimi državami in Italijo. To je po njegovem mnenju dobro znamenje za bodočnost. Moj obisk v Italiji je potrdil vsa moja pričakovanja. Moji pogovori e Mussolinijem in Grandijem so se nanašali na zaJdeve najinih držav. Razjgavarjali smo se odkrito in kar . na.jbolj mogoče prijateljski. V Ameriko se bom vrnil z boljšim razumevanjem stališča vlade v Italiji kot bi mogel to doseči na katerikoli drugi način. JACK DIAMOND ZOPET OPROŠČEN Kakor običajno je bil raketir oproščen tudi od zadnje obtožbe. — Zagovorniki so bili dobro plačani. Potrebni denar so zložili njegovi pomagači. TROY, N. Y., 15. julija. — Kakor da je popolnoma nedolžen, poslušal je znani zločinec in gangster izložili uboge in izmučene žrtve. Ko sta hotela napadena zastartati svoj avtomobil, opazila sta na žalost, da Jack Diamond, katerega imenuje- j je bil motor pokvarjen in šele po jo njegovi pristaši tudi "Leg", ob-' dolgem času se jima je posrečilo tožbo napadenega farmerja Grover nadaljevati pot proti domu. Med Parks-a, ki ga je imenoval pred sodiščem mučilca, odvajalca in zlo- potjo sta iskala zdravniške pomoči, da sta lahko nadaljevala vožnjo činca. Obdolžba je bila izrečena pri in to je zločin, katerega je obtožen polnem zasedanju porotnega sodi- f ta človek. šča, kateremu predseduje sodnik j Nihče izmed obtoženčeve strank* Cropsey, porotniki pa so izbrani po ni niti v najmanjšem trenil z oče-večini iz vrste tamošnjih farmer- Som vspričo teh obtožb. jev, nekaj malih trgovcev in obrtnikov. Izbiranje porote se je začelo že v jutro in trajalo do 9. ure zvečer, predno je bilo končano. Takoj Zagovorništvo je izjavilo, da bo predložilo sodišču alibi in tako dokazalo, da je državni pravdnik zložil pač lepo pripovedko, ki pa nI resnična. Parksa so lahko napadli ko je zasedla porota svoje prostore. I kaki drugi lopovi, ni pa bil napa- pa je začel državni pravdnik John T. Norton s obtožbami proti Dia-mondu in videti je, da želi, da bo obsodba izrečena v kratkem. Zločin, katerega je izvršil ta obtoženec nad Grover Parks-om, cbstoji v tem, da so ga napadli obtoženec in njegovi pomočniki v noči 15. aprila, ko je vozeč iz mesta Albany na svojem avtomobilu nekaj blaga, dospel v mesto Cairo. Od tam je odpeljal na bUzu ležeče posestvo farmerja Duncan-a. koder je naložil na avto nekaj jabolčnika. Poleg njega se je vozil mladoletni sin Duncan. Nekako opolnoči privoril den od Diamonda. Ta je bil namreč usodne ure prav daleč od mesta, koder se je izvršil napad in tako je popolnoma nedolžen naperjenega mu zločina. Po končanem zagovoru in dokazovanju Tagovornikov, je izjavil sodnik, da bo moral obtoženec prebiti noč v ječi in preklical jamšči-no v znesku $68,000, pod katero je bil obtoženi Diamond do sedaj na prostem. Ko je po odmoru zasedla porota zopet sedeže, da tuje nadaljne zagovore od strani zagovorništva, je to privedlo nebroj prič, ki so doka- jima je naproti Ford avtomobil, ki zale, da se je Jack Diamond naha- NE HWAVEN. Conn., 14. julija. — Na tukajšnji šoli poučuje fiziko in kemijo Howard A. Newton, ki je Z oziram na nameraivani skoraj- ' popolnoma slep. anji polet iproti Aziji, je naročil C9i. | Njegodva soproga sedi v razredu dan0-3 oil napadov listov, ker se za A. Lindbergh, da se shrani v Point poleg njega, dela z aparate posku- ča®3, gospodarske krize ni nahajal v BERLIN, Nemčija, 14. julija. — Paul von Hindertburj, 82 let stari predsednik Nemške republike, je bil Barrow, Alaska, 200 galonov gazo- se, pise na tablo naloge in poprav- Berlinu. lja naloge v zvezkih učencev. NAKAZILA TRGOVINA MED S0VJET1 IN ANGLIJO LONDON, Ang^i, 14. julija, —.vrednost nekako dveh milijonov Trgovska, zastopstvo sa v jalov v An-mLi)I je prtobitk) poročilo, iz katere-m i« razvidno, da je dosegla tekom č«tf«to(J& trgovina m sovjeti LlerLngov. Ta trgovina je bila le slučajna ter ae nI tortgala sa posameznosti. IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 5«0 --------------------------------% 9.35 Din 100«----------f 18.50 Din 2500 ______________________________% 45.75 Din 3000 ________% 54.60 Din 5000 ----$ 90.50 Din 10,000 .......................f 180.00 V ITALIJO 100 200 ur Lir Lir Lir 500 Lir 1000 f 5.75 $11.30 300 ------------ 516.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini znaša 60 centov za vsako posamezno n*** žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, so $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—. so $100.—$2.—, za $200.—$4.—, za $300.—$5.25 Za Izplačilo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodi* t dlmu-iis lirah ali dolarjih, dovoljujemo ie boljfte pogoje. Prt velikih nitiif lih priporočamo, da «e poprej s nam pismenim potom iporums* to flede načina nakaxtla Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTEB za pristojbino tO* Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. T Telephone Barclay 7—0380 Predsetinika, ki se je nahajal na poiitnicah na svojem posestvu v Vzhodni Prusiji, se pričakuje nazaj jutri ter bo takoj predsedoval iz-vanrednemu zasedanju kabineta. Nekateri listi so se izrazili, da bi se moral že preje vrniti, »ker bi imela njegova navzočnost pomirjevalen upliv na ljudstvo za časa krize. Kabinet pa ni hotel zahtevati, da prevzame on osebno vodstvo situacije, ker ni verjetno, da bi njegova starost dopuščala vzdržati napore in bi se bilo -bati za njegovo zdravje. PRVA VODNA NAPRAVA ON STKAN POLARNEGA KROGA MOSKVA, Sovjetska unija, 14. julija. — Ob reiki Niva, polotok Kola, onstran polarnega kroga, se je piriečlo graditi prvo zgrabo električne sile. ki bo zmoena proizvesti nekako 60,000 kilovatnih sil. Za to vodno napravo se bo uporabilo tok Niive med otokoma Pin ta Bias. Delo bo dokončano v približno dveh letih in dne 1. januarja bo dobilo mesto ČibCni prvi tok. Naprava obstoja iz deset metrov visokega nasipa ter postaje, ki bo proizvajajo, 15,000 kvadratnih voltov. Gradilna dela niso bila še dovršena, ker je tam navadno velik mraz. Pri stavbi je zaposlenih približno dva tisoč delavcev. jim je zastavil pot. V tem avtomobilu so se nahajali Jack Diamond in njegovi pomagači John Sacio in Marion Roberts. Diamond in Sacio sta namerila revolverje in tako primorala da sta Parks in deček Duncan, ki je tega spremljal, dvignila roke, ko sta vstavila vozilo. Na povelje sta izstopila in obema so odmerili lopovi par klofut. Zahtevali so potem, da jim pojasnita kaj vozita v avtomobilu, ali alkohol, ali vino, nakar sta izjavila odkrito, da vozita jaboičnik. S sil0 so jih potisnili v avtomobil, katerega krmilo je vzel v roke Jack Diamond na straneh Parka in Duncana pa sta zavzela mesto njegova pomagača Roberts in Sacio. Ta dva sta žrtvam potegnila pokrivala preko oči in vozili so tako nekako 6 milj do Acra, poletni dom gangster j a Diamonda. Za njimi pa je vozil truk Parksa neki drugi pomagač Diamonda. Ko so dospeli v letovišče Diamond-a, zapeljali so vsa tri vozila v garažo, koder so nadaljevali s vprašanji kje dobivata alkohol in pivo, kar jim seveda žrtvi nista mogla poiasniti. Prisilili so jih, da sezujeta čevlje, ter jih trpinčili s tem, da so jim z gorečimi žveplenkami žgal i noge. Zažigali so papir, ter gorečega kla-dali poleg nog žrtev, da tako izvabijo iz njih pojasnilo, kje se nahaja kotel za žganje in kje dobivata za prevoz pivo. Ker tudi to ni prineslo zaželjenega uspeha, privezali so jima vrvi okrog vratu, napravili zanjke in vrgli drugi konec vrvi čez vejo drevesa, da jih tudi obesijo, če ne bo mogoče drugače dobiti zahtevanega pojasnila. Ker ga naravno nista mogla dati, potegnili so vrv za katero je bil preve-zan Parks in ga dvignili od tal. Ko se je z rokami ovil za veje drevesa, oprostili so šiloma roke od vej in tako je visel nasrečnež tako dolgo, da je padel v omedlevico. Ko se je prebudil, ležal je na travi, poleg njega pa so stali zločinci in ga potem odvedli zopet v garažo, kakor jal za časa ko je bil izvršen navedeni zločin daleč od mesta in sicer v Albany, N. Y. v nekem hotelu. Državno pravdni !tvo pa j e skušalo brer uspešno dokazati z nasprotnimi pričami, da temu ni tako. Sodnik je bil tako primoran v pojasnilih poroti le navesti, da mora upoštevati, da je glasom teh in onih prič Jasno, da je nekdo po krivem pričal. — Od Vas porotniki je toraj odvisno odločitev kdo je lagal, kajti obtoženec nemore biti zajedno in 0b istem času v Cats-kill gorovju in mestu Albany. Ker se porota nikakor nI mogla zjediniti, kdo je pričal neresnico, aii od državnega pravdnlka poklicane, ali pa od zagovorništva privedene priče, se je po tri urnem glasovanju v r n il a in pojasnila, da obtoženec na podlagi izjav prič nikakor nemore spoznati krivim in je bil tako oproščen. Nadaljeval bode tako zopet svoje rokovnjaško delo in strahoval vsakogar, ki mu bo sumljiv, da ima kaj posla s alholonimi pijačami, katerih prevoz in prodajo hoče, da ima v rokah edino le on in njegovi pristaši. - » ALKOHOLNE PIJAČE _V KNJIŽNICI MADISON, Wis., 15. julija. — Zveznim stikačem se je posrečilo najti proti postavno (pijačo že na vseh mogočih krajih. Sedaj so pa naleteli nanjo tudi v javni knjižnici. Pijača, alkohol in pivo, se je nahajala v nerabljenem prostoru v o-zadju javne knjižnice v Wausaukee blizu tukaj. ODNESLI ŽGANJE NEMŠKEMU POSLANIKU WASHINGTON, D. C., 14. julija. Neznanci so vdrli v klet tajnika tudi dečka Duncana. Uvideli so, da' nemškega poslaništva ter odnesli jim ne bo nikakor mogoče poizve- j še nedoločeno množino žganja. Taj-deti kar so želeli ter odpeljali v nikov dom je bil prazen ter je pre-Diamondovem avtomobilu obe žrtvi jela policija obvestilo o tatvini po-iz letovišča, za njimi pa je vozil torn telefona od neznane osebe. Parksov avtomobil. Voreč tako nekaj časa, so se ustavili, ter z naro- V kleti se je nahajalo pol ducata zaboje* z žganjem, katere so ta- čilom, da lahko nadaljujeta pot na ta vi odprli, odnesli pa najbrž sa-svojem avtomobilu čez nekaj minut 'mo nekaj efcekienfc najboljšega mm NEW YOUE, WEDNESDAY, JULY 15, 1931 UBO SLOVENE DAILY WU.I.& b "Glas'Naroda" I Dopisi* ■LOYEN1C PUBLISHING COMPANY (A 3AO Subscription Yearly $6A0. Advertisement en -Ol labaja mM dan ImemM nedelj In pr—alkov. e ne prtobčuJ«jo. Denar naj aa bU-_ Order. Pri apremambl kraja naročnikov, tadt prsjftaje Mvatffc* naznani. 4a Ultras najdemo naalmmUra. NARODA", tit W. 1Mb Street, New York, N. Y. Telephone: CHeiaea 3—3878 ZMEDENOST ZA ZUNANJE Če bi bil princ Buelow še živ, bi uašel dotfti mate-rijala sta njegove sardouieiie pripombe glede zadujih dogodkov v mednarodni psihologiji. Kaucelar Bruening in nemški zunanji. minister ter predsednik državne banke dobro vedo, kaj hočejo storiti, a niso hoteli povedati svetu, kaj da pravzaprav nameravajo. Narod je poijtal zmeden in nikdo ne ve, kaj naj stoli. Nobenega dvoma ni, da obstoja v Nemčiji velika nevarnost finančnega poloma. Nemška vlada pa je iz tega ali drugega vzroka skušala povečati to bojazen. Dežela ^e vsled tega v pesteh finančne katastrofe. ' Te težkoče pa so v glavnem zunaj Nemčije. Nemčija ne namerava izvršiti samomora. Ona ima predsednika in tudi kaneelarja. Oba sta zmožna in (trdna in cel narod stoji za njima. Nemške finance so slabe, a ne toliko, da bi bil upravičen popolen obup. 'Naj prvo je treba izolirati in rešiti nemški 'finančni problem. / Ce ne bodo kmalu rešene finančne zadrege Nemčije, bo nastopila velika kriza koje posledice bodo občutljive. Mogoče naravno je, da zahteva Francija jamstva od Nemcev, če hoče pomagati v splošnem. Politično vprašanje pa naj bi se rešilo pozneje, kajti glede njega se prav nič ne mudi. Tekoin leta moratorija se bo gottovo našlo kako novo rešitev ter jo uveljavilo. Medtem pa mora priti Nemčija na svoje lastne noge ter si opomoči, kot je potrebno, da za jamči svoja jamstva. KDO IMA DENAR? Nikdo nima dovolj denarja, da 'bi plačal vse dolgove sveta in vrniti zaupanje v vrednotit jiošteiija. Mi se hitro bližamo povečanju zveznih davkov. Nobeno vprašanje ni, kdo bo plačal ta davek. Kdor ima de-narl - Gotovo ne petina prebivalstva, ki je nezaposlena in odvisna od zaposlenih. Najbrž bodo plačali davke majhni profesijonaiei, ki bodo s tem prišli na rob propada. Denar mora biti nekje v deželi, po dolgi dobi prospe-ritete in velikih dobičkov, a nikdo ne ve, kdo ga drži. Treiba pa bo plačati, neglede na to, odkod bo prišel denar. Vsi nekdajni sovražniki Nemčije skušajo danes pomagati, da preprečijo nekaj kar je hujše kot državni dolg; in tako ima danes nemški, narod le prijatelje, mesto nekdanjih sovražnikov. Cel svejt se nahaja v slabšem položaju kot vojna, ki jo ni nihče zakrivil, nobeden začel, vendar pa se nahajamo vsi v.vojni in nihče ne more iz nje. Magnati pa so prišli do prepričanja, da živimo v času počitnic in nimamo potrebnega denarja za veselo in brezskrbno življenje. Rešiti problem mednarodne situacije te bo napravilo pijanega kakor človeka, ki nese klavir po zavitih stopnicah. • Gotove ljudi ni mogoče prepričati, da bi živeli ta^ ko, kakor jim dopuščajo dohodki NARODA" — Vi« * c'£i»*ri]aj — Milwaukee, Wis. Buu, vročina ipa taka, stokajo ljudje » » M . , ryyt/Rff «Q4S NARODA m v«# u OD VOlftlNA DO BUDISTIČNEGA SVEČENIKA Angleški listi poročajo z velikimi črkami, da je bil prfd kratkim posvečen v Pekingu za budističnega svečenika znani vohun Ignac Tre-bitsch-Lincoln, mož, ki ga smatrajo Angleži za največjega in najbolj umazanega vohuna vseh časov. Ne zaman. Preteklost tega človeka ima namreč zveze skoro z vsemi umetnimi revulucijami kontinentov v zadnjih desetletjih. Trebitsch-Lincoln se je rodil kot madžarski zid v nekem majhnem obdonavskem mestecu. Z 12. letom se je pokristjanil, stopil v katoliški samostan v Budimpešti in se pripravljal za duhovniški poklic. Iz Budimpešte so ga poslali v Kanado. Tam se je pridružil presbiteri-jancem, študiral teologijo in z velikanskim uspehom prepovedoval v Halifaxu. Leta 1901. ga je doletela izredna čast. Imenovan je bil za vikarja angleške dvorne cerkve. — Kmalu pa je zamenjal svečeniško haljo za politično vlogo. Izstopil je iz duhovniških vrat in se dal natu-ralizirati na Angleškem. V tem času ga je najel angleški "čokoladni" kralj Seebohin in ga poslal sirom Evrope. V njegovi službi je prebil več let v Belgiji. L. 1910 ga najdemo zopet na Angleškem, in sicer na k&ididatni listi za parlament. Bog vedi, kako je bil izvoljen. Prodrl je. Tedaj se je začelo novo življenje, ki se je sukalo samo okolj konj, žensk, kvart ln vina. Trajalo je do svetovne vojne, ko je prišel mož na rob finančnega prepada. Iz tega razloga se je ponudil angleški vladi za vohuna proti Nemčiji in njenim zaveznikom. Usoda pa je hotela, da jo je že takoj v začetku vohunske kari-jere zavozii. Storil je nekaj, kar nI bilo Angležem povšeči. Vlada ga je izgnala Iz dežele. Sel je v Ameriko in se osvetil Angliji z nizom revoi-verskih člankov, ki jih je objavil 1. 191fi z nadovom: Odkritja Ign. Tre-bitscha-Llncolna, bivšega angleškega poslanca in poznejšega vohuna. TI članki so izzvali odpust treh ali štirih angleških admiralov, več komisarjev in drugih uradnikov, ki so prisegli, da se izdajalcu osvetijo o prvi priliki. • Ponudila se je kmalu, Leta 1916 je Trebitsch-Lincoin prišel na Angleško pod tujim imenom, a najet ofaduh ga je takoj izsledil in izročil osvetnikom. Oblasti pa se ga niso upale prijeti zaradi vohunstva. Tembolj so ga torej pritisnile za druge grehe, ki jih ni bilo majhno število. Podkupovanja, po-enverbe, goljufije — na to se je opirala obtožnica, ki ga je pripel j a-la^ v ječo, vendar ne za dolgo, kajti že leta 1919 je pobegnil in ušel najprej na Nizozemsko, od tam pa v Nemčijo. Na Nemškem je tedaj vreJo. Komunisti in desničarji so skušali o-majati temelje države. Glad je pritiskal, denar je bil skoro brez vrednosti, nezadovoljstvo je naraščalo. Tako se je Lincoln zopet prelevil v "politika". Shajal se je z Luden-dorffom in Kappom in ko se je je Kappov puč ponesrečil, je izginil kakor bi se udri v zemljo, čeprav je še malo prej obljubljal svojima "zaveznikoma" pomoč v imenu Angležev. Krenil je na Kitajsko. Tudi tam je našel ugodna tla. Kitajski generali so se tepli med seboj, kdo bo vladal "cesarstvo sredine". Z zapada je silil v deželo boljševizem, na vzhodu so prežali Japonci. V Pekingu je našel Lincoln sebi soroden pustolovski tip, nekega Borodina. Z njim se je zvezal in poslej sta skupno prodajala Kitajce Angležem in Japoncem, po tretji strani pa sta napeljavala vodo na mlin boljševiške Rusije. Da bo mera potna, sta dobavljala še orožje kitajskim nacionalistom. Toda prišel je dan, ko se je Sunjateen razsrdil nad Borodinom in ga zapodil z bičem, dočim je besna Anglija zahtevala Izročitev Lincolha. Prepozno. Ko bi ga bili morali prijeti, je izginil in ga niso našli nikjer. Napotil se je bil v Afganistan, dvignil deželo proti Amanulahu in se je zopet ponujal Angležem. TI pa so že bili poslali v deželo svojega emisarja v osebi polkovnika Lawrencea. Angleški uprav** je Lincolna izročil Afgancem, ki so ga sestradali, oplenili in ga pognali brez sredstev tem mejo. Tako je prišel Trebitsch-Lincoin do svoje sedanje postaje v bližino Dala j lame ln'$ostal preko Židov-stva, krščanstva in angležke evan- gelijske cerkve budistični svečenik. Za koliko časa, je seveda vprašanje. Kadar bo izbruhnila v kakšnem kraju Azije nova vojna ali re- BOJ ZA MIROVNE POGODBE Isti dans ko je francoski ministrski svet razpravljal o Hooverje-vem predlogu in se načelno izjavil zanj, je sprejel predsednik ministrskega sveta Laval zastopnike raznih zavezniških odborov za mir volucija, bo gotovo pri njej sode-5 spoštovanjem mirovnih pogodb loval Trebitsch-Lincoin. Njegova pisana preteklost popolnoma jamči, da se bo to zgodilo. PRIRASTEK PREBIVALSTVA ITALIJE Tržaški listi fpricfečujejo suhe podatke uradne agencije Štefani o u-spehu zadnjega ljudskega štetja v Italiji. Podatki so v populacijskem O žiru vse prej, kakor ugodni in kažejo, da je agitacija, ki jo je razvil fašizem za povzdigo števila rojstev in povečanja rodovitnosti italijan-dkeka naroda, ostala popolnoma brezuspešna. Sicer je število prebivalstva doseglo skoro 41 milijonov, vendar pa kažejo povprečne številk ? narodnega prirastka po posameznih pokrajinah silen upadek. Najbolj je naraste! LaciJ <21.4%), kar pa je pripisati razvoju mesta Rima, ki iz vseh pokrajin privablja prebivalce. »ajplodovitejša pokrajina je Sar dinija, ki zaznamuje prirastek 12.5%, te^aj to4ikqr kakor primorska banovip^, kj/je, pri jus^jufc-skem štetju pp vfiini harbdiiega prirastka zaiwela predpredzadnje mesto. Sardiniji sledi Kalabrija z 10.3% prirastka in je tedaj v sredi med obema jug. banovinama, dravsko in savsko, ki sta imeli najmanj prirastka. Nato prihajajo v padajoči progresiji ostale pokrajine, od katerih imata tujerodni provinci Julijska Krajina po 3.6%, odnosno 3 odstotke, dokler vrste ne zaključi Sicilija, ki ne samo da ne izkazuje nlkakega prirastka, marveč celo 2.$% primanjkljaja. Celoten povprečni prirastek od zadnjega ljudskega štetja znaša 6J> odstotka, kar je Skoro za polovico manj, nego je bid dosedanji priročini prirastek Italije (12.6%). Ta številka se je spremeniti. Da to povdaril, je sprejel franc, ministr. predsednik zastopnike odbom za očuvanje miru s upoštevanjem mirovnih pogodb pi-av tisti dan, ko je pokazala francoska vlada svojo na>večjo pripravljenost, da tudi z žrtvami zasigura mir. Ali treba je bilo potegniti meio, do katere sme iti ta požrtvovalnost, ker drlgače postane ta že samomorilna. Še posebej pa je bil potreben ta po vda rek. ker so mnoje sile rta delu, da bi vzele mirovnim pogodbam v nekaterih pojavila misel, da je ttfdi Hooverjev predlog naperjen proti mirovnim pogodbam samim in da je z njim napravljen zače-tk, ko bodo te izgubile svojo veljavo. Odločen Lavalov nastop pa je to mnenje ovrgel, ker je jasno po-vecbl, da je Hover j ev predlog sprejemljiv, le, če niti najmanje ne za.-dt ra. ob mirovne pogodbe. To stališče francosega ministrskega predsednika pa je in mora biti tudi juj. s.tališ*3e. Nikakor niso vse mirovne pogodeb (pisane tako, da bi mogel biti jug. narod z njimi zadovoljen. Nasprotno ima jugoslovanski narod vse polno vzrokov, da bi predlagal prav znatno spremembo nekaterih mirovnih pogodb. Toda vsuka taika sprememba bi bila upravičena, in dobra le, :e bi pomenila napredek za človeštvo, če bi pravičnejše in pravičnejše uredila ednošaje med žrtvami. Vsaka revizija mirovnih pogodb bi morala biti pridobitev za zbližan je med narodi in utrditev miru. 13 a § takšne revizije pa nočejo o-ni, ki zdaj jurišajo na mirovne pogodbe. Oni ho?ejo. da bi bil njih j uriš na mirovne pogodbe začetek nereda in kaosa, da bi se z revizijo mirovnih pogodb uveljavil oni im-perijalieem. ki je podlegel na krvavih bojiščih svetovne vojne. Kar niso zamogli uivesti vsled hrabrosti zavezniške vojske, to bi hoteli sedaj izvesti s pomočjo lahkovernosti zaveznikih politikov. Ne naprej, temveč desetletja naz3' naj bi revizija mirovnih uogodb potisnila razvoj evropskega ljudstva. Zato pa ni očuvanje miru. ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, le v interesu plodonosnega sožitja evropskih narodov, temveč tudi v interesu kulture. Ali naj se ta razvija v sfciudu z imperialističnim hotenjem napadalcev mirovnih pegodb, ali pa v skladu z velikimi načeli evropske demokracij e. O tem naj pade odločitev. Jug. narod, ki je bil vedno zvest vsako veljavo in nato povzročile no- borec za svobodo narodov, bo ostal ve vojne, da bi mogli izvesti svoje tudi v bodoče zvest svoji visoki tra-revanšnč zamisli. Ti krogi hočejo pod raznimi visokodonečimi gesli . . , . . ___, , , jnlprej eraihljati z mirovnimi .pogod- je daleč pod 16%, kohkor je zadnje . . , . . , V,__^_____ ;baim ustvarjeno stanje, nato pa u- ničiti mir sam. Pod vtisom te impe- ljudsko štetje dognalo prirodnega prirastka v Jugoslaviji. AfosoJutni prirastek v desetih letih znaša pri 14 milijonih Italijanov *>a 23 milijona duš. JESENSKI IZLET V JUGOSLAVIJO Jesenski izlet priredi velika nemška družba NORTH GERMAN LLOYD za svoje jugoslovanske izletnike na velikanu EUROPA, dne 13. septembra. Izletnike bo spremljal dobro znani veščak g. S. M. Vukovič, ki je upravitelj jugoslovanskega oddeka te družbe v New Yorku. Torej vsakdo, ki namerava letos na jesen v stari kraj, naj se pridruži temu Izletu,' ker potovanje v družbi g. Vukoviča bo zelo ugodno in preskrbel bo za potnike vse do Ljubljane in Zagreba. rijallstične propagande se je tudi že diciji in zato bodo n^šli imperija-listi in nasprotniki miru v njem vedn svojega odločnega nasprotnika. Zato pa bo tudi podp-lral vsako prizadevanje, ki je v korist miru in evropski kulturi. POSET ANGLEŠKE VOJNE MORNARICE V JUG. VODAH. Tega meseca ho poselil splitsko luko oddeiek anglesske vojne mornarice, in sicer ene križarka, ena torpedovka, ena admiralska ladja in ena rezervna vojna ladja. V Sphfau ostanejo kakih 14 dni, nakar pose-tijo še nekatere druge jadranske Juke. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina rnafa fi.— Člani dobe potem knjige pp poŠti na|ravnQ«it- iz Ljubljane. Uprava N/' POZOR, ROJAKI Ic naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč ebno. vite naročnino ali direktne, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Scbutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftlrt Salida, Louis Costello Walsenburg, M. - J. Bay uk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Jollet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Aq£on Kobal Springfield, Matija Bajrborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND ? ' Steyer, J. Černe t * KitomHier, Fr, Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chlsholm, Frank Gouie, Frank PuceU Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekuia Bvdeth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povie Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI 8t. Louis, A. Nahrgoj MONTANA Klein, John R. Bom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NIBRAfiKA Omaha, P. Broderick HEW YORK Gowanda, Karl etcnteha Little Fails. Frank Mule OHIO - Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, fliapii^ Frank Euclid, F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant ln J. KumSe Niles, Frank Kogovšek Warren. Mrs, F. Racliar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge. A. Yerina Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Loui^n Zupan, člč, A. Skerlj Farrell, Jerry Okofix , t . Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Marttu Koroshetz Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlviek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank PodaaUfefc Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pexdire Steelton, A. Hrea ^ Unity sta. In okoflb^ J. Skerlj. Fr. Schifrer West Newton, Joseph1 Jovan Wlllock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Joa. Koren Sheboygan, John Zortnan WEST ALUS ■ - Frank Skok WYOMING v Rock Springs, Lftuls Tavber Diamond ville, Jos Rollch Vsak zastopnik Izda potrdilo a svoto, katero je predel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina m "Olas Naroda": Za eno leto $6.; za pol let* >3^ sa Štiri mesece f?.; rti četrt Ista H«. |iev Ysrk dVf jf celo lato. Naročnin* aa ta «7. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 15, 1931 AZOV: Veste, kaj je to "nit"? Pri Iva-novu so izvedli hišno preiskavo ln našli pri njem poleg otroških plenic in dveh zvezkov "Vstajenja Ro-kambolova" vizitnico Petrova. Plenice in Rokambolova, seveda, puščajo kot nevažne v svobodi, toda vizitnico so priložili zapisniku, kajti flužiti more kot "nit".... Nato so takoj izvedli hišno preiskavo pri Pe-trovu, in tam so našli lztisek vyborskega manifesta iskava jo že zopet zveže, in dela se nikoli ne zmanjka. Nerodno je le takrat, če pridejo na lažnivo "nit**,, ki zavede svoje zasledovalce tako daleč, da so t njenimi zavezljaji prisiljeni .skakati iz neumne situacije v smešno in zopet narobe. Taka "nit" Je n. pr. privedla nekdaj do stanovanja Fitza Patrika, ki ni bil le angleški podanik, nego tudi Inozemski dopisnik časopisov. Taka "nit" je vedla tudi do prostorov mestne špi talne komisije, edinole s steno ločeno od Nikola-jev.rke dvorane mestnega magistrata. — Vsi živimo v trajnem o-sumljenju, — se Je izrazil nedavno ugleden žurnalist. Resnično vsi, kajti živimo pač v taki dobi, da slutijo pri vsakem prebivalcu celo skladišče orožja, dokler ne dokaže nasprotnega. Saj živimo že v taki dobi, da niti potni list—sam pašport! — Ne velja prav nič, ln da postopajo z vsakim podanikom tako, kakor bi Imel ponarejene dokumente, dokler ne dokaže nasprotnega. In vi sami, čeprav tega niti sami Plinske bolečine v črevih odpravljene Nuira-Tone hitro prtian« pUac is ire-vrnja in želudu*. lisladi vu-š dih, vam da dubttr tek, odpravi glavobol, omotico, obixtne vranl^m* slabosti, zaprt nloo ln oHiabH*" ftlvee, mlMre in druge or-Kanf. N Liga-Tone očisti tlvot bolexenaltlh glivic io vw napravi močne in zdrave. Prav gotovo vxemite Xuga-Tone. Na prodaj v lekarnali. Ako ga lekarnar nima, recite mu naj ga za. vaa naroči od trgovca na debelo. —Adv't. NIT ne slutite, se nahajate bodisi na koncu, bodisi na sredi kakšne take "niti", katero že odvijajo ali jo puščajo "zoreti", kakor pušča umni sadjerejec zoreti svoje breskve. Vaše ime se zaman ne izgovarja, in vaš hišnik dobiva ukaz, naj pazi na vas, naj vas ne pušča iz oči. Vaš potni list preiskujejo brez vaše vednosti najstrožje. Vaša pisma prihajajo 7mečkana, časopisi z narobe obrnjenimi ali celo raztrganimi pasovi. Pisma iz Vyborga dobivate šele v štirih dneh. — Kako, da so se začela pisma tako zakasnjeva-ti? — vprašate hišnika. Hišnik pa se le krči in glupo smehlja. Kličejo vas k telefonu, in neznan glas želi od vas zvedeti naslov osebe, ki vam je čisto tuja. — Odkod govorite? Kdo ste? — vprašate. — Iz praznega stanovanja, — odgovarja neznani glas. In konec! Naposled začenjate razumevati, da ste — vozelček na taki "niti". NOVA VOJNA NAPOVEDANA KRŠILCEM PROHIBICUSKE POSTAVE WASHINGTON, D. C., 15. julija, tako bodo tudi ti novinci morali iz- Pregledujete svojo pisalno mizo in svojo priročno knjižico, uničujete vse stare vizitnioe, dajete slike shraniti znancem, sežgete v peči pest zaprašenih političnih oklicev in neportavn-ih brošuric ter pripravite ženo in vse domačine, da bi se po nepotrebnem ne prestrašili. In čakate. Ob petih zjutraj se razlegne pridušeni zvončkov zvok. — Dekla, zaspana, zaletujoča se v stole in loveča se za nje, teče odpret. — Zdaj nam Bog pomagaj! — šepetate ter oblačite nočno suknjo in copate. Začne se brezuspešna hišna preiskava, ki stika zaman za "nitjo". Toda zapisniku vendar priloee vizitnico zdravnika, specijalista za oči. Včeraj ste jo prinesli s seboj od enanca. Pri tem znancu se torej tukaj pretrgana "nit" zveže iz-nova....- Iz Jugoslavije. — Vodstvo za uveljavljen je prohi-bdcijskega zakona v Washingtonu je objavilo, da bo z današnjim dnem nastopilo službo 335 novih agentov, ter obenem napovedalo, da bo s tem pričet zopet nov in še bolj intenziven boj proti kršilcem tega zakona. Howard T. Johnes, poslujoči administrator je mnenja, da bodo do jutri zjutraj vsi novo nastavljeni suhaški agent je na svojih mestih, nakar bodo zopet obnovili' svoje de-ovanje. Kakor pa je potrebno vsakemu novemu nastavljencu, da se prvo priuči svojega novega dela, vrševati svojo službo za par dni le v družbi že izvežbanih in starih nastavljen cev. Obenem s to objavo je pojasnil administrator tudi rekord v izvrševanju administracije za preteče-ni mesec v katerem so zaplenili v vseh Združenih državah 500,000 ga-lonov pive, 157,000 galonov alkohola različne vrste in aretirali nič manj nego 7000 kršilcev zakona. Ta rekord je priznano bol ji od prejšnjih mesecev. Vsekakor je razvidno, da ne bo mogoče uveljaviti tega zakona, kajti kršilcev je vsak dan več. Iz Slovenije. OSEM ČASTNIKOV UMRLO PRI ZRAKOPLOVNI NESREČI MOSKVA, Sovjetska unija, 14. julija. — Osem visokih častnikov rdeče armade, se je danes uoiio, ko je pidel na tla armadni zrakoplov v bližino Albino, severno od Moskve. Med žrtvami je bil tudi general Vladimir Triagcrfilav, glarvni pobol-nik generalnega štaba. Častniki so bili na preizkuševal-nem poletu, ko je letalo odpovedalo nad gozdovi in. še predno je bilo mogoče spraviti ga do ravnine, se zaletelo med drevje in pobilo častnike. VITKI IN OKROGLI TIPI Kralj boter devetemu otroku. V Foču je kralj po svojem zastopniku MJudenoviču kumoval devetemu otroku seljalka Ivana Ga-viuna. Kralj je izročil svojemu krščen m zlato verižico s križcem in več dukatov. Strašna rodbinska tragedija. V Seoti se je pripetila sinoči strašna rodbinsk* tragedija. Žena tukajšnjega seljaka Petra Bogma-na je prala perilo. V kuhinji je postavila na tla iveliko kad z vrelo vodo, v karteri je nameravala namočiti perilo. Le za hip se je odstranila iz kuhine, a že je bila. nesreča tu. Triletni sinček Stevan se je sklonil v tead in padel na glavo v vreli krop. Predno je prišla mati, Je bil otrok že mrtev. Videč kaj se je zgodfto* je nesrečna mati od ča-lostl *qft>bupa zblaznela. Ifa njerfe krike je prihitel v kuhinjo starejši, šestletni sin Milan. Bhazna mati je planila k njemu in ga za»5ela daviti. Skoro gotovo bi ga bila zadušila, da niso sosedje prihitel na pa-moč in otroka totrgali iz rok blazne matere. Kmalu za tem je prišel domov tudi gospodar. Ko so mu povedali. kaj se je agodilo, se je zgrozil, brez besede šel iv svojo sobo, vzel Jov!?ko puško in se ustrelil. Hudo ra- ! njenega so pripeljali v bolnico, kjer Je davi umrl. Žena je v blaznici. Mati štirih otrok utonila. V kanalu kraij-a Petra v bližini Bačkega Gradiš ta. ae je vozila družba petero članov v malem čolnu. Nenadoma se je čoln prevrnil in vsa družba je padla v vodo. Četvo-•rica se je rešila s plaroanjem. Katica Fabijanova, mati četvero otrok, pa je utonila. i Starka ubila moža zaradi ljubosumnosti. V Jelendolu pri Č-ačku se je pripetila težka rodbinska tragedija. Seljak Gavro Timotijevič je živel s svojo žno v precej neprijaznih razmerah. Žena Jelka, stara nad 60 let, je bila zelo ljubosumna na svojega moža, ker je pojosto godrnjal, da nimata otrok. V zadnjem času je Gavro živel v nedopuščenih razmerah z Jovanko Sladieevo. Ko se je te dni vrnil iz Požege, je izbruhnil o-fter prepir zaradi razmerja z Jovanko. Žena je pograbila revolver in cdala šest strelov na moža, ki se je trudil mrtev. Velik vlom v Senovem. Senovski orožniki intenzivno za-sleduejo vlomilce, ki so pred kratkim vdrli v trgovino Adolf a Korin-.ška ter mu odnesli različno m-anu-lakturno blago v skupni vrednosti nad 25,000 Din. Orožnikom se je naposled posrčilo dobiti prave sledove za vlomilci in so že popolnoma ugotovili identiteto enega izmed vlomilcev. Vlomilec je po biva-' lfcaču iz Zagreba, kjer ima neko postransko obrt. Gotovo bodo skušali vlomilci spraviti Ukradeno blago v Zagreb, da ga tam vmovčljo po svo-fih pomagaj Jih. Stric Je najboljše plačal. V vasi Pečmcih blizu Sremske Mi-trovice je prišlo do krvi airadl nekega travnika. Kmet Pavle Savič je hotel bujno travno na svojem travnika prodati ter je Iskal dobrega kupca. Poleg sosedov se je interesi -ral za travo tudi njegov »trie Dublin Sa.vič, ki Je ponovno prosil nečaka, naj trave nikomur drugemu ne proda, ker jo (bo on najboljše plaičal. Pavle pa je le prodal travo nekemu sosedu in ko je ta pričel z njim na travnik, da jo pokosi, je 1NOZEMCI V TURŠKIH SLUŽBAH. Londonski "TIMES" poroča iz Carigrada, da priparvlja turška vlada zakon, ki bo zabranjeval inozem-c&f na turškem ozemlju zaposlitev v lekarnarskem, zdravniškem, odvetniškem, šoferskem in natkarskem pckli^u. Inczemci tudi ne foodo smeli vež vršiti službe io!nračev, vendar pa bodo ostali Utfi inoaemci, ki že ■Flužnjo v kateremkoli navedenih poklicev, lahki tudi za naprej na svojih mestih. DRUŠTVA D NAHKAVATE PRIREDITI ~ ~ VESELICE, ZABAVE O G L AS U J T E. "GLAS NARODA" m «U urno nil pritekel tja tudi stri:; Dužanu oborožen z dvcce»vko. Najprej je nečaka czmerjal. da je prelomil besedo, potem pa je pomeril nanj puško ter 6prošil. Pavle je bil zadet v nogo ter se je zgrudil od-strahu in bolečine. Tedaj je stric dejal: "Vidiš, da stric najboljše plača!" KO se mu je jeza ohladila, je ponujal nečaku 10,000 Din za bolečine. Ker so nečaka od-premili v bolnišnico, je bila zadeva prijavljena oblastvu in bo sedaj sodišče razpravljalo o stričevem plačilu. Tragična smrt otroka. V Vlnkovcih so na stavbišču Bohnove opekarne globki jarki, polni vode. Ker v bližini ni vode za kopanje so se mnogi, zlasti pa otroci v sedanji hudi vročini kopali v teh jarkih, d asi je vodstvo opekarne dostop za branilo. Te dni se je v teh jarkih kopalo zopet nekaj otrok, med katerimi je bil tudi petletni Mi-bajlo Jankovič. Starejši otroci se za malega tovariša niso brigali in šele, [ko so se dp rahljali domov, so ga začeli sflcatl. Končno so klicali na pomoč odrasle, ki so brez uspeha preiskali ves jarek. Nesrečni otrok Je utonil in bo treba najbrž jarek izprazniti, da se najde trupelce. I. CEHE ZA OGLASE SO BURNE ' >1 K VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°/o r i * i' Sakser State Bank fS COptTUUVOT STKJUCT ram YORK* H. wmmmmmmm Nemški učenjak Ernst Kretsch-mer je dokazal v svoji knjigi "Ty-penlehre", da obstoji neka svojevrstna biologična zve?a med določenimi tipi telesne oblike in duševnimi anomalijami. Vitko vzrasli ljudje se nagibajo k razdvojni blaznosti (šizofrenlji), dočim so okroglo vzrasli podvrženi periodičnim blaznostim, ki se kažejo v tem, da so pacienti včasih togotni, včasih globoko melanholični. To teorijo je izpeponil sedaj znani raziskovalec, dr. Gerhard Ven-zmer, s trditvijo, da obstoji takšna zveza tudi v pogledu telesnih bolezni. Tako je vitki tip s suhotnim, oglatim telesom, malo mišic in tol-šče, z razmeroma dolgimi končina-mi nagnjen k tuberkuloznim obolenjem, okrogli tip pa k revmatičnim boleznim, sladkorni bolezni in poapnelemu žilju. To dognanje seveda ni brez praktičnega pomena za zdravnika kakor za človeka. — Vitki ljudje se morajo čuvati prehladov. debelušni pa morajo paziti na primerno dieto, ker se nagibajo k boleznim nepravilne izmenjave snovi Pogreb nesrečnih žrtev strele. 23. junija proti večeru so ogromne množice ljudstva spremile k večnemu počitku nesrečni žrtvi strele, Rudclfa Valjavja m Ivanko Balan-ta»>ci/o. Izpod Zapric. kjer je ležal na mrtvai-kem odru Ruddf Va-ljavec se je ob 18. razvil dolg sprevod po mestu na mekinjsko pokopališče, kamor so že pripeljali iz Godiča krsto s truplom Ivanke Balantičeve. Po obredu, ki ga je opravil mekinjrki župnik Čade-ž so položili c'ae krsti v grobi, izkopana tesno drug peleg drugega. Ta varna "Tita n\ pri kateri sta »aila oba usluž-bena je bila polnoštevilno udeležena pri pogrebu z uradnih vem in delavstvom. Delavsko pevsko društvo "Solidarnost" je zapelo pred hišo žalosti K Za pričah kakor tudi v cerkvi in ob grobu turobne žalost i nize. Novi grobovi. V Mariboru je umrl 39-letni železniški uradn:k Leopold Mulec. — V mariborski bolnici je premi-nu 71-letni upokojeni poštni pod-uradnik Juri Špijc. — V Mariboru je umrla po dolgi in muf'ni oOIezni 67-letna Marija Lcrinrjeva, vdova po oficijalu okr. glavarstva. — Po krajši bolezni je preminil na zagrebški kliniki na poledicah cpcn::ije Jricb Šcbcrl, valja ? železa v tovarni KID na ©avi. Pokojni, ki je doif-g-el 65 let, je bil stara in čvrsta gorenjska korenina, dema iz Bohinja, kjer je vstepil še kot mlad dečfk v bohinjs&e železarne tv delo. — V ljublj-anski bolnici je v 26. ; letu starosti umrl trgcvee Matko Vidma r. — V mariborski bolnici je v starosti 30 let umrl Drago Čebular, železniški uradnik. Ta GLOBUS | kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na nJem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih | razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se | mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet i vzgoje in zabave. 1 KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN Prestolonaslednik Peter v mirne... Od Jeaemici pod kraljevskim gradom Suvoborom ima podjetni posestnik BL-až Mandeljc svoj mlin. 18. junija zvečer je dc.*ail lastnik milna obvestilo, da poseti drugi dan njegov mlin prestac'.onaslednik Peter. Naslednji dan okrog 9 .ure pred-poldan se je pojavil v mlinu prestolonaslednik Peter v spremstvu svojega učitelja in Dekordlja, čuvarja i kraljevega dvorca. Prestolonaslednik Peterje z velika Ip:zornos4jo poslušal svojega učite-tlja. ki mu je tolmačil in razkazoval j razne mlinske naprave. Na žetjo jd lastnik mlina razstavil tudi mlinski kamtn. ga zopet sesta«vil in pognal v tek. S smehom ira obrazu in tle-j ska je z rokicami je p res telo na sled-|n:^c Peter cpazoval. kako nastane moka. Vsaku stvar ga je zanimala, v>e je hotel videti in ^otipati. Uti-kuT je tudi svoje prstke v mehko meko in pokuVal celo v lcnec, kjer so se kuhali štruklji. Ko so mu še razkazali kmetsko peč, kjer pečejo kruh. se je po enournem bivanju v mlinu ves srečen in zadovoljen prijazno poslovil od domačih in se odpravi! s svojim spremstvom zopet proti Suvoboru. Zagonetna nesreča železniškega delavca. Davi okoli 7.55 je b!!a reševalna postaja telefcnično pozvana, da pošlje reševalni avto v Zalog in odpe-: lje v javno bolnico težko ponesre-čen^gi železniškega delavca. Nepo-' sredno pred Zalogom so našli na (tiru nezavestnega starejšega železničarja. ki je bil hudo poškodovan j na glavi in po rokah. Tudi obraz je bil ves v krvi. Avto je delavca jadr-no pripeljal v bolnico. S težavo so dognali identiteto. Ponesrečenec je 55-letni cženjeni progovni delavec Štefan Žbogar, po rodu iz Gorice. Na Galjevici si je za svojo družino zgradil malo hišico z vrtom ln je b:l zaposlen na glavnem kolodvoru. Imel je nočno služ-,bo. Kako je prišel do Zaloga, še ni p-polnem a pojasnjeno. Najbrž se je hofe! odpeljati z vlakom ob 7.30 na delenisk: kolodvor, pa je stopil v n-ares=den, Cherbourg. Bremen lft-rMiKaria, CherLoarg Olympic. Cht-rl«ourg Ameriia, Cherbourg, Hamburg 17. julija: Brrm<>n. Cherbourg, Kremen Siatendum, Bolugtie Sur Mer, Rotterdam 18. julija: Taris, Havre 22. Julija: Europa, riipr!)*inrst Premen Mauritania. Cherbourg Presidi-nt Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland. Cherbourg, Hamburg 23. Julija: JJ»-rIiri, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg 24. Julija: NV»- Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napeli. Genova 25, julija: Frani-c, Havre M.twaukee, Cherbourg. Hamburg 28. julija: Aquitunia. Cherbourg 29. Julija: George Washington. Cherbourg. Ham-bourg Hamburg Ni-w York, Chertiourg. Hamburg 30. ju:ija: V'jlcinia, Trst 31. lilija: Majestic. Cherbourg PARNIKI Z ZNAKOM #, oxnadl skupni izlet v Jugoslavijo. NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1.—' v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 V ulici Savona v Milanu je te dni strahovita eksplozija zahtevala tri človejke žrtvi. Ubita sta bila mož in žena ter njuno dete. V omenjeni u-lici je stanoval skupaj z ženo in otrokom elektrotehnični delavec Umbento Sanmarco. Nekega večera je okrog 20. nastala v njegovem stanovanju strahovita eksplozija. Ko so prestrašeni sosedje in pasanti po eksploziji planili v hišo, so našli Sanmarcovo stanovanje popolnoma porušeno, v sobi so pa ležali mož, žena in otrok strahovito razmesarjeni. Fantek je bil še živ ter se je dušil v dimu, ko so ga prinesli na ulico, je izdihnil. Oblasti so uvedle ipreiskavo, da u gotove, kako je prišlo do katastrofe. Sprva so domnevali, da so v Sanmarco vem stanovanju eksplodirale mine za uničevanje rib, pozneje so pa ugjtovili, da je Sanmarco že dalje časa delal poizkuse z neke vrste lakom, ki eksplodira. Pri eksperimentih je zaradi neprevidnosti lak eksplodiral in uničil vso rodbino. SVOJEVRSTEN REKORD. Angleži se lahiko ponaša jo z novim svojevrstnim rekordom. Gre za iz-gotovitev obleke iz surovega mate -rijala pa do prevzema po stranlki. Rekord pri tem so dosegli te dni v Leedsu v Angliji. Ob 8.50 zjutraj so pod nadzorstvom posebne komisije ostrigli 19 ovac. Že čez sedem minut je bila volna očiščena in pobarvana ter poslana v tkalnico. Čez 80 minut je bilo potrebno blago izgo-tovtjeno, nato so vzeli naročnikovo mer,o osem krojače v pa je istočasno začeto z delom. Ob 12.27 so prišli zadnji gumb in že popolnoma izgo-loylejno obleko izročili stranki. Vsa procedura je torej tnajaala 3 vate 20 minut in 30 sekund. Leta 1898 je neflci Anglež v Združenih državah naipravll SUčen podoaOcus, rabid je pa za kito delo 10 ur in 18 minut. MARIJA VARHINJA fino vez ............................1.20 v fino usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.C0 Hrvatski molitveniki: UIJtba starosti, fina ves. ........1-— najfinejša Tea ..............L6t Slava Ion t- mir ljudem, fliui vei i-M ujjnneja -Tea ..............1.641 Zvenjee nebeški, v platno.......8(1 fina ves ....................1.— Vlenae. najfinejša ves ..........1A6 Angleški molitveniki: (za mladina) Child's Prayerhook: v barvaste platnice vezano .. -3ti v belo kost vezano ..........1.10 Come Onto Me ............................ .30 fino vezano ....................... .35 Key of Heaven: fino vezano _____________________ .35 v usnje vezano ............. 70 v najfinejše t»*nje vezano ... .1.20 (Za odrasle) Key of Heaven: v celoid fino vezano ............1.20 v celoid najfinejši vez _______1.50 v fino usnje veaano ........ L&0 Catholic Pocket Manna!: v fino usnje veaano........ l.3() Ave Maria: v fino usnje vesano ....... 1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško slovensko berilo — .... 2.— lngle£ko-slov. in slov. angl. slovar JU Amerika In Amerik snel (Trunk) . .S.— Ingeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. mafil.......... JI Boj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško jezero .................1.2® Domači iivinozdravnik, trd. vez. ..1.60 Domači iivinozdravnik. brofi. ....1.25 Domači zdravnik po Knalpu: trdo ves. ...................1.50 brofiirano....................1.53 Gospodnjstvo...................1.20 Govodoreja ......................LSI Hitri računar...................?a Jugoslavija) Mellk 1. rezek ____lil 2. zvezek, 1—2 snoplo 1.8® Kletarstvo (Skalicky) ..........2.0« Kratka srbska gramatika....... JI Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov .31 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameri&kl državljan .15 ftnjiga o dostojnem vedenja .... -51 K at. Katekizem ................ Al Kubična Računica .........................75 Liberalizem .................... A I Ljubavna in snabilna pisma ____ .35 Materija in eneržija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Krelta .15 Mladeničem, L sv............... JSfl Mladeničem, H. zv............. AS . .. (oba zvezka skupaj .90) Mlekarstvo ......................1.— Nemško-ancMId ftolmai ........L4f Najboljša slov. Kuharica, 668 str. lepo ves. (KallnSek) ..........I.— Nasveti za hlžo in dnm. trd. ven. L— PriLroJevanja perila po ilvotal meri a vzorci ..................L— Psihične motnje na alkotralskl pod* lagi .........................7» Praktični računar ...............70 Pravo In revolucija (Pltamlcj .. JI Predhodniki In Idejni utemelji ruskega idejalizma ..............1JI Radio, osnovni pojmi is Radio teh. nlke, vesano ..................2.— bruMrano ....................L79 Računar v kronski in dinarski veljavi ..........................75 Ročni slov.-italijanski in itall- janski-stovenski slovar .....90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem —.....................................50 Solnčenje....................... Al Slike iz živalstva, trdo vezana .. 39 Slovenska narodna mladina. obsega 452 strani .............1 Al Spretna kuharica, trdo vezana____1.46 Sveto Pismo stare In nove zavez«, lepo trdo vezana ..............S.— Sadno vino .................... .49 Spolna nevarnnit ............... .2r> Sadje v gnspndinjstvn.......T... Slavonic American Year Book ....1.— Učbenik angleškega jezika trdo vez.............................1.S0 broširano ..........................1-25 Cčna knjiga in berilo la&kega Je- zi'ta ..........................» (tv*mI v Filozofijo (VWH»rri .....1AI> Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevedež ................ Al VoščiIna knjižica ............... Al Zbirka domačih zdravil .........«> Zdravilna zelišča ...............41 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.5* Zgodovina 1'metnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........1.9» Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 ......................1.21 Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Melit) II. zvez......................................80 (1 A. M.) 22. aug. (Noon) 6 DNI PREKO OCEANA Najkraj&a m najbolj ugodna pot ca rtetovanj« na ogrnmnlh oarnfleih: PARIS 18. julija; 16. aug. (3 P. M.) FRANCE 25. julija; (6 P. M.) He de France 1. aug.; 26. aug. (11 A. M.) (4.30 P. M.) Najkrajša p..t p« *e!<-ziih-l. Vaukdo )• v posebfil kabini x vsemi m>M)«rnlml udobnostmi. — Pijana in nl^vna francoska kuhinja, izredno nlxKe «-ene. Vpra£:tJI«? kateregakoli {•»•tbluA^enega agtnla FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Cankar: Gretalk Lenard. brci«... .7« M Um ilvljeaja ............M Mrtva mesto .........75 Ui)inao(t.. $5.51» Amerika, pevsod d«*ro, doma najbolje ..................... .CA Agitator (Kersnik) bruA ...... At Andrej Hofer................... AS Beneška vedeievalka _.......... A5 Bel grajski Beli meccsen ................... AS Bele noti, mali junak...........6* Baikangko-Turška vojska ...... .80 Balkanska vojska, s sKkaml .... -15 Boj h zmasa. povt............. .2« Blagajna Velikega vojvode.......6* Belfegor ............................................80 Boj, roman .................... .65 Burska vojska i................. .40 Beatln dnevnik .................CA Boiitnl darovi .................. A5 Boija pot na Bledu .............26 Božja pot na Šmarni gori ........ .20 Darovana, zgodovinska poveat .. Jt Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povcatl ............ .35 Dolga roka .................... At Do Ohrida In Bitolja...........76 Doli z oroijem ................ At Don KiSot lz La Manhe...........46 Dve sliki. — Njiva. Starka — (Mt-Sko* .....................6t Devica Orleanska .............. A9 Duhovni boj ................... At Dedek je pravil: Marinka ln ftkra- teljčki....................... .40 Klizabeta ...................... J5 Fabijola aU cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk..............35 Filozofska zgodba ...............66 Fra Diavolo .................... At (iozdovnik (2 zvezka) ...........1.2t Gospodarica sveta..................46 (»odtevskl katekizem............ .25 Gostilne v stari LJubljani ...... .«6 tiri; a Mitologija .............. L— Gusarji .........................75 Gusar v oblakih .............................80 Hadži Mura t (Tolstoj) ...................40 Hči papeža, ve2 broš. ■ lektorjev me*____ Hedvika .............. ................ .75 ........ AO ................ .40 Hudi tasl. Blage dute, veseloigra .75 Helena (Kmetova) ............ .40 Knjiffe pošiljamo poštnins prosto "GLAS NARODA" S16 W. 18. Bt., New York •gpafflBiBaBiroMnsar?»H««r^^ jawHwiwaan^ M Mali Oglasi imajo velik uspeh i Si Prepričajte se!