St. 28. V üorici, v soboto dne 7. nprila U)u6. iietnik VIII. - Izhaja vsrsk toruk in soboto ob 11. in i predpoldne za mesto tor oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dncva praznik izide dan prejob G. zvečer. Stane popošti prcjoiiKiii ali v Gorici na doin pošiljan celolctno 8 K, pollfltno 4 K in detrtletno 2 K. I'rodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Öolskih ulicah, Jellcrsitz v Nunskih ulicu.li in Le- ban na Verdijevein tckališdu po 8 vin. &0RICA (Zjutranje Jzrtaiije.) Ureduištvo in upravništvo ae nahajata v «N a r o d n i t is karri i», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorico<. Oglasi se račur.i^o po petit- vrstah in sicer akö se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako sc večkrai liskajo. raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Baučar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Vlfldni nscrf ! glEde volifne preosnovB za Kranjsho in pa hranjshl deželnl zhor. ; Kakor smo žo zadnjiČ na kratko omenili, ni etopila vlfada pred krunjski deželni zbcr, katerfga je f-klicala na pondeljck, le z izjavo gledš njenega sia- < lišea naaproti zahtevi po vpcljavi sploSno in jednake volilno pravice zu kranjske deželnczborske volitvo, ampak predložila \ je ce!ö avoj načrt, po katerem naj bi se dosedanji volilni red za kranjski deželni zbor spremeail. • j VJadni načrt obsega te-le glavne ! določbe: V deželnem zboro je sedem in šti- rid€set zbornikov, namreč: a) Ljubljanski knez in škof, b) šest in štirideset izvoljenih po- slancev, in to: I. deset poelancev za veliko po- sestvo, II. deset poslancev za, mesta, trge in obrtne kraje imenovane v volitvenem redn ter za trgovsko in obrtno zbornico, III. šeetnajst poslancev za ostale občine vojvodine Kranjske, IV. deset pcslancev za občni vo- lilski razred. Volilni okraji za volitev poslancev v volilskem razreda mest, trgov in obrtnih krajev so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana; 2. rnestna oboina Idrija; 8. me8tne občine Kranj, Škofja Loka in Kamnik, tržna občina Železniki, trg Veliki Mengeš in selska občina Dom- iale; 4. raestna občina Rad&vljica, tržni občini Tržič in Kropa, Jesenice 8 so- sesko Savo, soseakt Javornik, selska občina Kamn» Gorica in trg Bela pec; 5- trgi Postojna, Vrhnika, Senožeče, Vipava in Cerknica ter mestna občina Lož; 6. me8tne občine Novo Mesto, Višnja Gora, Črnomelj in Metlika, m,esti Krško 'n Kostanjevica, trgi Litija, Mokronog, Radeče in Žažemberk ter soseski Za- gorje in Toplice v selski občini Zagorje; 7. mesto Kočevje in trg Ribnica. i Volilni okrp.ji 1 za vclitev potilancev iz kmetskih občin bo sledeči sodni okraji: I 1. Ljubljana in Vrhnika (dva po- i slanca); I 2. Kamnik in Brdo; \ 3. Kranj, Tržič in Skofja Loka (dva poslanca); ! 4. Radovljica in Kranjeka gora; ! 6. Postojna, Legatee, Senožeče, Lož, Ilirska Bistric* in Cerknica (dva poslanca); 6. Vipava in Idrija; 7. Novo Meato, Kostanjevica in Krško; I 8. Trebnje, Viänja Gor«, Žužen.berk, Mokronog in Radeče (dva poalanca); 9. Kočevje, Ribnica in Velike Lašče (dva poslanca); 10. Črnomelj in Metlika; 11. Litija. Volilni okraji za volitev poslancev občnega volilskega razreda so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana s BelBkimi občinami Dobrunje, Moste, Zgornja ŠiSka in Vič; potem Bodni okraji: 2. Ljubljana (brez deželnega stol- | nega mesta Ljubljana ter drugih pod 1. naätetih selskih oböin) in Vrhnika; 8. Brdo in Kamnik ter selske ob- öine Gerklje, Senöur, Voglje in Smlednik v sodnijakem okraju Kranj; 4. Kranj (brez pod 3. naštetih sel- Rkih občin), Tržič, Kranjnka Gora in Radovljica; 5. Skofja Loka, Idrija in Logatec; 6. Postojna, Ilirske Bistrica. Lož, ; Senožeče, Vipava in Cerknica; 7. Litija, Radeöe in Viänja Gora; 8. KrSko, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje; 9. Kočevje, Velike Lašče, Ribnica in Žnžemberk, potem aelBke občine Po- ljane in Črmošnice v sodnijskem okraju ' Novo Mesto ter Planina v Bodnijskem ! okrajn Črnomelj; 10. Metlika, Novo Mesto (brez sei- i skih občin Poljane in ČrmoSnice) in Črnomelj (brez aelske oböine Planina.) ; Deželni odbor, ki je gospodarski in | izvrševalni oddelek deželnega zastopa, : ima deželnega poglavarja za prvosednika | in pet prisednikor, izvoljenih ' izmed zbranih deželnih poslancev. j Enega prisednika v deželni oubor volijo poßlanci za veliko pobestvo onega poslanci za mesta, trge in obrtne kraje j in trgovsko zbornico enega poslanci za j kmetske občine, enega posh-.nci za občni j volilski razred, ter enega vsi zbrani de- želni poslanci izmed aebe. Kakor se vidi iz tega vladnega na- ^rta, je vlada odklonila zahtevo kranj- skega deželnega zbora po upeljavi splo- äne in jednake volilne pravice pri kranj- 8kih deželnozborskih volitvah, aje vendar nekoliko razširila volilno pravico s tern, da je v svoj načrt vsprejela takozvano V. kurijo, ki naj bi volita deset poslan- cev, in sicer t»ko, da bi prifiel povprečno na vsakih 50 000 prebivalcev po jeden poslanec. Z uvedbo te V. kurije je torej dana vsaj vsem prebivalcem možnostj udeležiti se primerno oskrbovanja de- želnih zadev. Kakor se vidi, so je vlada dala voditi pri določevanju desetih vo- lilnih okrajev v V. kuriji od načela, da ! se imajo ti okraji določiti čimbolj enaki ! po številu prebivalcev, ker so se drugi momenti, kateri bi se mogli navesti za določitev volilnih okrajev, kakor n. pr. znesek davkor, že vpoätevaU pri dragih obstoječih kurijah. Ako stoji torej danes vlada na stališču, da se imajo pri d»1- želnozborskih volilvah še nadalje držati volilne kurije, torej zast<^ interesov, morala bi hp upeljava nuve splošne kurije, s katero bi bila dana j veerrin prebivalstvu, ne oziraje se na to, ali plačaje kak davek ali ne, priiika, udele- ževati se volitev v deželni zbor, pozdraviti z veseljem, da ne bi vlada v svojem na- črto ohranila tudi star« ^pake, vsled ka- tere voli v kranjski deželni zbor 85 do 90 nemäkih vblepoaestnikov 10, reci deset poslancev, dočim bi imelo voliti nad 500.000 prebivalcev na Kranjskem tudi po novi vladni volilni pr^dlogi le 36 poslancev. Ako bi se torej napredni po- Blanci zaradi tega po robu postavili proti novi vladni volilni predlogi, ker je VBprejela v svoje določbe tako zastarelo | ßpako, potem bi jim ne bilo prav nič zameriti. Ali napredni poslanci so se uprli, kakor je razvidno iz njih vedenja, v prvi vrati proti novi volilni preosnovi, zaradi tega, ker dovoljuje V. knriji 10 maniiatov in so s tern pokazali, da je njih svobodomiselnost zgolj le hlimba in da so jim v prvi vrali pri srea le stran- karske koristi, za katerimi tiče tadi njih osebne koristi. S tem nastopanjem proti številu poslancev, ki naj bi bili voljeni v V. kurijo, so pa napredni poslanci ob- jednem pokuzali, da so odločni nasprot- niki jednake in splošne volilne pravice in da ni bilo njihovo glasovanje za ape- Ijavo splošne in jednake volilne pravice pri deželnozborskih volitvah na Kranj- skem, za katero so glasovali v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora, nič drugega nego zgolj hinavstvo, in da so takrat za sploäno in jednako volilno pravico le zato glasovali, ker so Že naprej vedeli, da ae bo vlada upeljavi take volilne pravice gotovo upirala. Toliko torej na splošno glede vlad- ne volilne predloge. Zdaj pa nekoliko o osodi, ki jo mora pri sedanjih razmerah zadeti. Kakor smo zadnjič na kratko ome- nili, je izročil dežeini zbor v pondeljkovi aeji vladni načrt nstavnema odseku, z naročilom, da poroča o njem v prihodnji seji deželnega zbora ustmeno. Ustavni odsek je imel v torek dotično sejo, a vsled obsrukcije naprednih poslancev ni moglo priti do nikakegA feklepa, kako naj bode to ustmeno poročiio, čeludi je odsekova seja trajala v pozno nod, in gicor do 11. are. Zategadelj je bil vspre- i jet v odsekovi aeji z večino glasov predlog, ! n«j v deželnozborski aeji, ki je bila v sredo, [ odsekov predsednik, dekan Arko, spo- roči to deželnemu zboro, ki naj potem sklene, kaj bi bilo storiti. Ko je hotel omenjeni odsekov predsednik v sredo v deželnem zboru govoriti, so mu to zabra- nili napredni poslanci, ki so v zbornici piskali na piščalke, talili na lovski rog, tolkli na rene, zvonili z kravjimi zvonci itd. itd. Vsled tega je morala biti seja I ob 1 uri prekinjena, a ko se je začela j ista ob 8 uri popoludne nadeljevati, so napredni poslanci zopet nadeljevali z omenjenimi inätrumenti svoj Spektakel. Deželni glavar je ob 6. uri zopet pre- kinil sejo, ki se je začela ob 8. nada- Ijevati. Med tem odmorom so se pričela med strankami nekaka pogajanja, ki so pa ostala brezuspeäna, in ko se je za- čela ob 8. uri seja nadaljevati, nastala LISTEK. Odgovor gosp. Kutinu, ali pojasnila na pojasnila. Spisal Josip Balič. Gotovo in neovrgljivo je dejstvo, ^a so naši dedje, posedši novo domovje, da'i goram in rekam okrog sebe narodna inQena. Tako je dobila ime Skalnica, tako 8O8(^dni S a b o t i n. Si-liSče, oziroma katastralna občina rn) kjer jaz službujem, naj nam aluži Za izgled in primero. Krajno ime Vrh Je br^z dvoma prvotno in je bivalo äe Predno se je bila tukaj sezidala cerkvica 8t- Mihhola, ki stoji, niimogrede omenjeno bolJ v jami, nego na hribu. Valed tega fiaži Vrhovci in vsi bližnji slovenski so- 8edJe ne pravijo tenm kraju av. Mh\el, I!5?^rav dosledno in izkljuöno : Vrh,1) ') Pa nele, da se ta kraj v celöti ne zöve •v- Mihael, tudi nobeden posamen hrib v občini 1 j||^a imena po sv. Mihaelu. Najvišji tukajšnji | ^b zöve se „Grec", trigonometrična točka pa ntL Gliža"- To naJ si dobro zapomnijo zlasti jy'!1^11' -PJaninci", ki so v prvi vrsti poklicani, a i uarodna imena, pa ne jili zapostavljati in ^lulce posnemati. mejtem, ko ga ptujci res nazivljajo S M i c h e 1 e, ker jim je narodno ime ne- znano ali zoprno. Jednako je v našem slučaju. S a- b o t i n je prvolno ime dotične gore, oziroma gorskega grobena, ime „sv. Va- lentin" pa je nastalo šele potem, ko ae je bila gori sezidala cerkev na cast ime- novanemu svetniku, kojega so se potem polastili zlasti ptujci, mejtem ko je pri naäem ljudstvu Sabotin še vedno v svoji časti. 0 starosti tega pristno narodnega imena bom govoril pozneje, za zdaj naj le omenim, da je nahajamo v starih li- stinah, katere so piaali aeveda ptujci, nepokvarjeno že 1. 1288. (Czoernig, Das Land Görz, pg. 633.) Ali bi bili pa ptujci goro nazvali Sabotin, ako bi bila prvotno res dobila ime po sv. Valentinu? Gotovo ne, ampak imenovali bi jo bili že takrat po Valentinu, kakor jo faktično naziv- ljttjo dandanes. j G. Kutin, ki nepremišljeno izvaja ime Sabotin od Balanta ali Valentina, sodi baä po tem imenu o veliki starosti nekdanje cerkve av. Valentina na S»- botinn, c*S, da je ta bivala že dolgo pred I. 1288, ker se Sabotin že te:a leta omenja. Jaz pa, ki sem namenil dokazati, da je Sabotin narodno ime, sklepam iz istega razioga z drugimi vred, da cerkve sv. Vnlentina na Sabotinu nikakor še ni i bilo v onem ča&u, ker sicer bi bili ptujci goro res nazvali po Valentinu ter bi ae ne bili brigali za Kutinovega „Sabotina". Poleg tega Ijudstvo v bližnji goriäki okolici nikoder ne pozna Balanta, nego izključno Valentina (Tinea, Tinkota), ko- jega je nekdaj, kakor sem v oceni ! omenil, nazivalo tudi Zdravkota. Ob enem opuzHrjam g. tovaiisa, da naše ljudstvo semt^rtja res nazivlja Valentine z Ba- lantom,1) avetnika samega pa ne. Dalje nam je pomisliti, da imena I Sabotin nima le skrajni goraki rob, na kojem stoje" podrtino bivše cerkve sv. Valentina, nego veB dolgi greber» tja pr^ko kanalske meje. To pot g. Kalin sam, ki piše v avojem opisü ..... 8, da *ta v Sabotinn najviäja vrha Poklon ') To podomačeno krstno ime je prešlo celo j v priimek, kakrSnega je imel n. pr. tudi bivši ; goiiški škoi Walland-Balant. Ni pa nič druzcga, nego skrajšani Valentin. In še celo iz Balanta sta \ se porodila diminutiva: Balantič in Valentič. Ü in hrib sv. Valentina. To dejstvo pa nam zopet priča, da mora biti ime Sabotin atarejše in različno od Valentina sabo- tinakega. Tudi ni umestno, da bi bila celota dobila ime po delu t. j. ved dolgi greben po hriba sv. Valentina. Sicer pa : „dato, sed non concessou, da bi bili naäi dedje goro kratili po Va- lentinu žeie v dobi pokristjanjevanja, bi se to ime nikakor ne glasilo Sabotin, nego „Šembotin", analogno kakor imamo: Šempeter, Šembid, Šempolaj itd. Toda na ta način so krščevali bivališča (ne pa gore !) prav za pravo latinski duhov- niki, ko se je bila v dotičnem kraju se- zidala cerkvica na cast izvoljenemu za- vetniku, a Ijudstvo jih je v izgovarjanja po svoje posnemalo. Zt>to je prav, da pišemo v spomin tega zgodovinskega dogodka, imena dotičnih krajev tako, kakor jih Ijudstvo nazivlja. Torej: Št. Andrež, Šempeter, Št. Maver, St. Ferjan, Šmartno, Šembiakagora itd., a ne Str. Andrej, Sv. Maver, Sv. Florijan, Sv. Martin, Svetovidskagora, četudi je zadnjo pravilneje. i (Dalje prih.) je v zbornici zopet slična igra kakor poprej. Ob 9. uri in pol se je deželni glavar naveličal te grde komedije in je sejo zaključil. Ta jebila prva in zadnjaseja tegaza- sedanja in, kakor se sodi, tadi zadnja seja tega dež, zbora, ki bode najbrže razpuščen. Naprednim poslancem se je toroj posrečilo za idaj, da bo zaprečili ustva- ritev splošne volilne kurije.v kranjskem dež. zboru, ki bi bila spravila, kakor oni trde, zastopnike slov. ljudske stranke do večine v kranjskem dež. zboru. Če bi pa ustvaritev sploäne volilne karije, slo- npče na enaki volilni pravici, pripomogla Ijadski stranki do veöine, kaj bi bilo šele, ako bi bilo pri kranjskih deželno- zborskih volitvah zastopatvo intereaov sploh odpravljeno, in bi se te volitve vräile Ie na podlagi splošne in enake volilne pravice, katero so svoječasno napredni poslanci, vedoö da do nje ne pride, gkapno z zastopniki slov. ljudske stranke zahtevali, ter binavko pozivali vlado, da jo celo oktroira, ako bi se zanjo ne dobila v dezelnem zbora kvali- ficirana večina?! Iz vsega tega je raz- vidno, da ae napredni poslanci boje Ijudskega mnenja, in da je sarn ävindel, ko pravijo in piäejo, da njih vpliv raed ljudstvom od dne do dne raste, oni slot. Ijadske stranke pa od dne do dne pada, kajti ako bi to res bilo, potem čemu tak strah pred sploäno in enako volilno pravico ? 1 D o p i s i. V Pevml, 5. aprila 1906. — Z ozi- rom na dopis v „Soöi" st. 26 dne 31. marca, dam podpisani to-le pojasnilo: 1. „Ni res, da aem mladeničem re- kel ob priliki delitve listkov za Veliko- nočno spoved, da se morajo vsi pod- pisati" ; res je, da sem po dokončanem naukn za mladeniče opozoril navzoče mladeniče, da je v zakristiji pola v pod- pis proti nameravani postavi proti kr- ščanskemu zakonu in sem izrazil željo, naj bi se vsi podpisali. 2. „Ni res, da sem rekel, da ako se ne podpišejo, bodo vsi pogubljeni"; res pa je, da sem rekel, da naä izveliöar Jezus Rrißtus je postavil zakrament sv. zakona kot nerazdružno zvezo neoženje- nega kristjana in neoženjene kristjane; da ta zveza ne more razvezati drugače, kakor s smrtjo enega izmed zakonskih. Jezus pravi: „Vsak, ki se loči od SToje žene in vzame drugo, pre- äestuje. (Luk. 16. 18.) Te Jezusove besede dajo vsakemu zavednemu in ver- nemu katoličana vodilo, kako stalisce mora zavzeti proti nameravani proi- krščanski postavi. 3. Ni res, da sem rekel, da um, ki niso podpisali, so za vselej poguljem; red pa je, da sem rekel, da gre za jako važao stvar, namreč zato se gre pri podpisih, kaka načela naj zmagajo pri sklepanju postav v avstrijskem državnem zboru, naj li zmagajo kräcanska ali pa proti — in brezverska framasonska načela, in vsled tega je sveta dolžnost vsakega ver- nega katoličana, v bran se postaviti pre- drznim nakanam framasonov in njih agentov-liberalcer. Za načela Jezusova in sv. vere moramo se potegovati vselej in povsod. Kedor ne stori tega, zadenejo ga besede Jezusove: „Kedor pa mene zataji pred ljudmi, tfga born zatajil tudi jaz pred 8vojim Očetom, ki je v nebesJh". (Mat. 10. 33.) Rekel sem, da kedor se pozitivno brani podpisati, s tem javno taji, da je zakon, sedmi od Jezusa po- stavljeni zakrament ; torej ne veruje Jezusu in ne veruje sv. katoliški cerkvi, nezmotljivi učiteljici človeštva, in Večna Resnica pravi: „Kedor ne veraje, je po- gubljen!" (Mat. 10. 16.) 4. Ni res, da sem se začel jeziti in hotel po sili, da naj se podpiäejo; res pa je, da sem ona dva fantinca in jednega študenta začudeno pogledal in mirno iz- razil začudenje svoje, da kot katoličani nočejo podpieati, dal sem jim listke in so odäli. Pri delitvi listkov je bilo nav- zočih 89 mladeničev; 86 mladeničev je podpisalo z vidnim veseljern, le trije fantinci niso hoteli podpisati. Jeden mož je zahteval pojasnila. Ko sem mu po- ja8nil, se je izrazil, da taka postava je nemogoča in se je rad podpisal. Ako mi dopisnik dokaže, da se je ob tej priliki, razen treh imenovanih fantincev, še kak drugi mladenič branil podpishti, däm mu za dokaz jeden cekin. Lehko si ga zasluži!! 5. Ni res, da sem rekel dekletom, da naj se varujejo takih mladeničev, ampak le rekel sem, da so se vsi mlade- niči radi podpisali razen treh, in imenoval sem jih po imenu. Zakaj bi ne, saj se je VBe javno godilo ! 6. Ni res, da sem rekel, da so ona dekleta „za vreči na straniäce", ampak res je, da sem rekel, da ona dekleta, ki se javno po cestah, v voliko pohujšanje ljudstva, se svojhni ljubimci vlaöijo se sklenjenimi rokami pod pazduho, in ki so vzgubila ves čut srumežljivosti iz osebne časti, — vredna vržena biti na stranišče. Menda so tega vredna 1 7. Ni res, da delamo duhovniki zdražbo, res pa je, da podpisanec po svojih skromnih močeh si prizadeva vs9 združiti in pomiriti v ljubozni J^zusovi in si prizadeva vse prenoviti v Kristusu in svoje ovčice obvarovati nevarne kuge liberalizma in brezveretva. Res je, da svoje Ijudstvo opozarjam na versko res- nico, da mir božji vživajo le ljudje dobre volje, ter da mej peklom in nebesi, mej Bogom in luciftjrjem, mej verniki in brezrerniki, ne bode nikdar mini do po- slednjega dne, dokler ne bodo ločene ovce od kozlov za večno, do takrat pa bodo vedno veljale besede Jezusove: „Meč sem prinesel — na svet 1" K sklepu javno pohvalim vse vrle pevmske rrladeniče, ki so s podpisi javno pokaaali svoje versko prepričanje s tem, da, če tudi niso vsi pobožni, a tudi ne brezbožni in gotovo ne brezverni. Cast jim! Seme brezverstva nima v Pevmi še ugodne zemlje ! Oni mladeniči, ki niso podpisali, so to storili najbrže le iz mla- niške arboritosti ! Janez Nepom. Kumar, kurat. Politiöni pregvled. FZM Beck odstopi. „Neue Fr. Presse" poroča, da na- čelnik generalnega štaba odatopi po šest- deBOtletnern službovanju, ki je dovrši v tem letu. Njegov naslednik postane baje zborni poveljnik na Dunaju FZM Fiedler. Kriza na Ogrskem. Položaj na Ogrskem se je nenado- ma zasukal na bolje. Š9 pred par dnevi so naznanjali listi neki manifest, katerega j»> hotela izdati sedanja ogrska vlada na «igraki narod in v katerem bi opraviče- vala svoje postopanje glede razpisa novih državnozborskih volitev, ki bi se imele vršiti še-le v jeseni, a mesto do mani- festa je prišlo te dni do nekaj drugega, česar se je najmanj pričakovalo. Min. preds. baron Fejervary je namreč v 8redo obiskal vodjo koaliranih strank, Frana Košuta, s katerim je imel daljši pogovor. Ta okolnost je vzbudila v vseh političnih krogih veliko pozornost, in vse je radovedno pričakovalo, kaj se bo iz tega razgovora izcimilo in kake posledice bo isti imel. In res so prinesli vže vče- rajšnji listi poročilo, da je bil v četrtek bar. Fejervary v daljäi avdijenciji pri ce- sarju ter da se je pred avdijencijo in po avdijenciji razgovarjal z bivšimi posl., ki so bili člani opozicije. In vsi listi so za- Čeli zalrjevati, da se bliža ogrska kriza k svojemu koncu. Med vlado in med vo- ditelji koalicije bo ae začola pogajanja, ki privedejo po mnenju vseh listov do vspehB. V Budimpešti so bili namreč v četrtek zbrani vs; voditelji koaliranih strank, in vspeh tega posvetovanja je bil ta, da sta so v četrtek zveöer odpeljala Fran Košut in grof Andrassy na Dunaj, kjer sta bila včeraj vsprojeta od cesarja. Danes pa čitamo v dunajskih listih, da je cesar v resnici vsprejel v avdijen- ciji Košuta in Andrasfeyja, ki Rta se že poprej dogovorila z baronom Fejervary- jem glede tjck, na podlagi katerih bode rešena ogrska kriza. Za bodočega mi- nisterskega predaednika je določen We- ckerle, ki je prišel že včeraj na Danaj in bo danes vsprejet od cesarja v av- dijenciji. Istotako prideta na Dunaj tudi gros Zichy in grof Appony. Baron Banffy o prestolonaslednlku. V klubu nove stranke se je v pon- deljek izrekel baron Banll'y o prestolo- nasledniku nadvojvodi Frana Ferdinandu. Rekel je : „Načeloma se mi zdi umevno, ako se prestolonas. zanima za aktualna politična vprašanja, toda ne verujem, da bi nadvojvoda bil mož, ki bi mogel no- siti veliko vladarsko odgovornost. Ogri imajo vočigled vladnemu vedenju dovolj vzroka, biti nemirni. Vladarjeva dolžnOBt bi bila, dati Ogrom zo^et mir, in ravno nadvojvoda Fran Ferdinand ima največ vzroka, da oatane z Ogri dober prijatelj, ker od volje ogrskega naroda je ojvisno vprašanje o kraljevem vpraäanju njegove soproge in o pravici do prestola za nje- gove otroke." Svoboda tiska v Bosni. Kake so tiskovne razmere v Bosni, nam dokazuje usoda, ki je-zadola govor av8trijskega ministerskega predsednika barona Gautscha. „Srpska Rijee" v Sara- jevu je nedavno ponat.anila govor barona Gaulscha, ki ga je govoril v državnem zboro. Radi tega govora je bila „Srpska Riječ" v S*rajevu zaplenjena. Mostarski „Ojvit*, kateremu je cen- zura zopet zaplenila skoro vso prvo stran, izpolnil je v številki minole arede to praznino z oglasi in z žalostno pe8mijo proroka Jeremije, pogl. 5, vrsta 1—22: „Spomni se, o Gospod kar nas je zadelo, poglej in vidi našo sramoto. Naslodstvu naäemu ukazuje tajec, z našim domom inozemec.. Sožnji nam gospo- darijo, in nobenega ni, da bi nas reäil iz njih rok..." Toda cenzor je zaplenil tudi te besede proroka Joremije! Srblja in Anglija. Kakor poročajo iz Belegagrada, je srbska vlada prelrgala pogajanja z An- gleäko zaradi obnovitve redne diploma- tične zveze. Kralj Peter se ne odpove. Srbske vladne izjave pravijo, da je vest o nameravanem odstopu kralja Petra, ki so jo te dni priobčili nekateri dunajski listi, popolnoma brez vsake pod- lage in da ni druzega, nego zlobna in tendencijozna iznajdba. Druga haažka konforenca. Ruski poslanik je državnemu taj- niku Rootu sporočil predlog Rusije, naj bi se druga konferenca v Haagu vräila početkom julija. Poslanik je državnemu tajniku priobčil tudi vprašanja, ki naj bi se jih predložilo konforenci. Nemfcki cesar a samostanih. Pred nedavnim časom je obiskal nemški cesar kneza pl. Stolberga na nje- govem gradu v Harcu in izroöil tam pri posebni alovesnosti prednici protestant- skega ženskega samostana „Drübeck", ki je bil svoječasno katoliäki, paatirako pa- lico kot znak njegovega poslovanja. — Cesar je oraenil pri tem, kako je bil znan samostan že pred reformacijo kot „luč duäevnoga življenja". Izrazil je željo, naj bi se razvijala pod oblastjo pastirske palice topla krščanaka ljubezen do bliž- njega, ki naj bi bila božji blagoslov za samostan in okolico. Govor je konöal z besedami: „Dalajmo vsi, dokler živimo, po vzgledu Kristusa na vseh poljih in v vseh časih v dojanski ljubezni do bliž- njega. V to nam pomozi Bogl" Zdravje nemškega kancelarja Büllowa. Ko se je v četrtek v nemäkem drž. zboru vräila razprava o proračunu mini- ste^tva za zunanje zadeve in je drž. kan- celar knez Biillow imel daljši govor, v katerem se je bavil z vprašanji, tičočimi se zunanje nemške politike in posebno pa äe z izidom maroške konference, mu je po govoru prišlo tako slabo, da je priäel ob zavest. Prenesti so ga morali iz državnozborake dvorane v drugo sobo, kjer se je okolo njega zbralo več zdrav- nikov poslancev. 0 tem je bila obveščena njegova soproga kneginja Bü low, ki je koj pri- tekla k možu. Pa tudi cesar sam ga je priäel obiakat a ni mogel ž njim govoriti, ker je Büllow takrat zaspal. Iz zaöetka se je mislilo da je Büllowa zadela kap, a kmalu se je dokazalo/ da je bil ta strah neutemeljen. Büllow je priäel nam- reč počasi k sebi in se je dal prepeljati domov, kjer mu je bilo okolo 7. ure že toüko boljäe, da je ie lahko čital ča- sopiae. Sovražno glbanje proti inozemcem na Kitajskem. Razkačenost prebivalatva Severne Kitajskc proti misijonarjem traja dalje. Na mnogih krajih so bile blizo misijon- skih postaj naatavljene vojaške čete. Dogodki na Ruskem. LondonBkim časopisom se poroča iz Petrograda, da jo policija razkrila več zarot. Ena zarota je imela namen, umo- riti ministra notranjih zadev Dnrnova, druga je nameravala odstraniti več visokih državnih uradnikov. Tadi proti državni dumi je bila sklenjena zarota, in sicer so zarotniki hoteli iz lože za tujce vreči istočasno več bomb v zbor- nico. Glavne zarotnike so zaprli. Novo rusko bojno brodovje. Predlogi mornariäkega sveta, ki se tičejo poprav in prenaredb raskega bro- dovja, je car potrdil. Po ten načrtih bo dobila Rusija do leta 1914 v Baltiškem morju brodovje, ki bo sestajalo iz devet oklopnic po 17 000 ton, štirih križark prvega reda po 12.000 tjn, 18 torpednih rušilcev in deset podnmrakih čolnov. Do istega časa bi ime'a v Črnem morju 3 oklopnice po 12.000 ton, 7 križark pr- vega reda po 6700 ton, in 28 torpedaih rušilcov. Pri tem niso välete 4 oklopnice, ki jih izdelujejo ru9ke ladjedelnice. Stoški za obnovljenje mornarice se raöanajo na miljardo rubljev; letno bo žrtvoirala v ta namen Rasija 112 milijonov rabljev. Witte ostane na svojem mestu. Kakor zatrtujejo v verodostojnih krogih, ostane Witte, ki vživa zaupanjs carjevo, na svojem mestu. Spomenica Kuropatklna o rusko-japonski vojnl. Kakor javljajo „Novoje Vrernja", izvršuje sedaj Kuropalkin na svojem posestvu obširno poročilo o rusko-ja- ponski vojni. Opisovanje vojnih dogod- kov do bitke pri Makdenu je že dovršil. Poroöilo je polemične naravi, ker skuäa Kuropatkin odbijati mnoge proti njemu obrnjene napade. Domače in razne novice. Zu „Šolski dorn" doälo upravniätvu: Dr. Fr. /^gon 20 K, ki jih je ravnokar prijel kot priöa v znani pravdi za pot v Trst z dne 2. jan. t. 1. Predsedniätvu so plačali: Janez Kovačič, žapnik v Podmelca 4 K; dr. Andrej Pavlica v Gorici na račun druge ustanovnine (3. rok) 20 K; dekan in kaplana v Gerknem 3 K; dr. Fr. Žigon, prol'esor bogoslovja 20 K; dr. Ant. Gre- gorciö 20 K;„Narolna tiskarna" za pro- dani narodni kolek 3L K 2 h. Srčna hvala! Preplačila za „Solski Dom" za dr. K Ozvaldovo knjigo „Naši knl- turui dclavci v zrcalu Prešoniovih poezlj" jo došlo nn^emu upravništvu: Jakob Pirih, vikur v Vipolžah 1 K; Ant. Šantel, äolski svetnik v G3rici 1 K; Vinko Bada, vikar v Otaležu 30 v; Fr. Klanjšček, kurat v Gor. Trebuši K 180; Iv. Karinčič, kurat v Modani 80 v; Iv. Koräic, c. kr. kaplan vojne mornarice v Pulju 80 v; Fr. Respet, župnik v Idriji ob Bači 80 v. G. Aleksander Šaatel, sinšolskega Bvetnika g. A. Šantelna, je napravil 2. t. m. na Danaju izpit vapoaobljenosti za poučevanje prostoročnega in gODmatriö- nega risanja na srednjih šolah. Č es ti t a m o. Imenovanja. — Komisar finanöne straže 1. razreda Fran Eržen je imenovan višim komisarjem siiiančne straže II. raz- reda, in komisarjem finančne straže II. razreda Ivan Virant in Bogoljub Tieuow- sky komisarjema finančne straže I. raz- reda. Pred c. kr. izpraševaluo komi- 81 jo v Kopril se prično izpiti »a uöno usposobljenje v ponedeljek dne 7. maja t. 1. Iz Gabrščekovcga odgovora smo izvedeli vsaj nekaj, namreč to, da ima Gabräcek dolg pri nekem domačem slo- venskem denarnem zavodu. Naj blagovoli še povedati, ali je zadolžen pri zavodu, katerega je on načelnik in fiktotum, ali pri zavodu, kjer je on le clan nadzorstva. Na drugo vprašanje, ali je tös na- ložil denar v italijanskem denarnem za- vodu, ni dal določnega odgovora. Namesto tega je ponudil odgovor s pasjim biöem. Nam zadostujeli kratki besedi „da" ali „ne". Anti GabršČek ustreže naži rado- vednoati! „Mesar" slovenake „Krojaške za- druge" se je v zadaji „Soöi" zopet ogla- sil. Ko bi bila duševna in moralna vred- nost Gabrščekova le nekoliko drugačna, bi Gabršček nikdar več ne črhnil besede o zadrugi, proti kateri je uganjal toüko grdobij, a se slednjič tako blamiral. Ker so te grdobije naäim čitateljem le predobro znane, se noöemo ž njimi več baviti. Skoda papirja in časa 1 Kolaudiranje del na novi želez- n|ci# — v torek zjutraj ob 7. uri in pol se je odpeljala s tuk. postaje bo- hinjske železnice posebna komisija, da odobri dela na novi železniški progi, in sicer med Ročinjem in Sv. Lacijo. Te komisije so se udeležili odposlanci stav- benega vodstva drž. železnic, podjetnik, stavbeni svetnik Redlich in več inže- nerjev. Včeraj se je nadaljevalo kolau- diranje med Podmelcem in Grahovem. V sredo je omenjena komisija na- I daljpvala svoje delo po železniški progi do Podbrda, katero je tadi končata. Vipavska žolozaica. — Po posre- dovanju drž. poslsncev dr. Gregorčiča in dr. Žitnika je Že lani opravni svet vi- pavske železnice dobil konceaijo za po daljäanjft železnice od Ajdoväöine do Št. Vida. V kratkern časa se vrši na lieu mesta politični obhod v svrho revizije po glavnem načrta določene proge. S tern pa ni $e zagotovljeno podaljšanje železnice, ker želez. ministerstvo za- hteva primeren prispevek od dežele in interesentov. Da se zagotovi v prvi vrsli prispevek vipavskih interesovanih ob^in, vršil so bo na cvetno nedeljo popoldne v Vipavi ehod, oziroma posvetovanje vi- pavfikih občinskih zantopnikov. K posveta pa jo (em potom povabljen vsakteri, lei se zanima za to važno gospodarsko vprašanje. Nesreča ali zločin? — Pri mostu, ki 8«? nahnja bliza kilometra 52 nove bohinjske železnice, so našli nevarno ra- njene^a in j»ko poškodovanegn delavcn Jarija Perliča. Preoesli so ga v bolni- šnico v Tolmin ali le malo upanja je, da bi oslal pri življenju. Vse fie pozdeva, da ho jo ta iz- vršil zločin ter da je bil nearečni Perlič vržen čez most. lz goriškc okolice nam pišejo : Kmetje v gorižki okoliji, prodajalci mloka v Gorico so vprizorili štrajk. Me^tni magiatsat je izdal neki „regolamento" za tnlekarje. Te slrogosti ho vplivale na kinete, da so se vprli in nehali prina.Sati inleko v Gorico. Kako bo magistral pro- ukrboval meščane z mlekom, se ni znano. Neki oklic je razglasil magistrat po c. kr. okr. glavarstvu na äirso okolic"1, ki naj bi se usmilila mesta. Uspeh 8i> äe ni pojavil. Nalt'zljive bolezul v uaSein me- stu. — Ker se je v našom mesta med otroci in tadi med šolsko mladino pojavilo več slučajev nalezljivih bolezni, je dal mestni aoUki svet na nasvet mestnega lizikata zapreli vse mestne sole. Vodstva dragih šol pa so odredila, da ačenci, sta- nojoči v kaki družini, v kateri so jepo- javila kaku nalezljiva bolezen, ne smejo sole obiskovat*. Kaznovan je bil te dni izvošček Josip Olivo, ker jo od neke atranke za- hteval 2 K za vožnjo s postaje v mesto. Isto tako je bil kaznovan tadi neki mesar, ki je zavijal prodanomeso v papir starih časopisov. Odprte prodajnlnice. — Vsled dotične naredbe bi bile jatri, na cvetno nedeljo prodajalnice v Gorici lahko od- prte od 8. ure predpoludue pa do 4. ure popoladne. Na pro5njo več trgovcev je pa odbor trgov8ke zadrage sklenil, da bodo prodajalnice odprte le predpolulne. (iorifcko kmetijbko društvo ni priredilo dne 5. t. m. naznanje po- skaše z okopalniki; ker ni še vse po- trebno doälo; kedaj se bodo vršili, na- znani vodstvo slov. kmet. äole v Gorici, kar naj blagovole vabljeni interesanti sprejeti na znanjo. Predsedstvo Račiuui nlsta note la plačati pri Bajti neki 19 letni Josip Weinberger brez stalnega bivališča in 18 letni Viktor Sa- badaj iz G rice. Zato so poklicali policijo, k> ja je spravila pod ključ. Sabadaj je pred par dnevi ponevenl tadi nekema oslažbencu v pod^ordki papirnici 20 K, katero ma je izročil, da bi mu jih äel izmenjal. Dlorsko zdruvilišče v (iradežu. — L^toa bo vsprejetih v morsko zdraviliäce v Gradeža, in sicer brezptačno 50 skro- faloznih otrok iz mesta in z dežUe pri katerih bo treba dokazati, da so jim bile koze pravilno cepljene in da niso mlajäi od 6 let pa tuJi starejši ne od 12 let. Oni ki nameravajo prositi za vspre- jetje. svojih otrok v omonjono zdraviližoe, predlože naj svoje prošnje zdraviliäkemu odboru v G >rici, in sic->r: oni, ki sta- nujejo v menla, potom mestiega mun ci- P"Ja, oni z dežele pa potom dotičnega <>kr. glavarsUa, najdalje ni gcadi^au- «koga političiiesu ukrajji. — Glasom odloka c. kr. nnmestniSt v-< v Trstu od dno 10. m>\rča 1906 St. 6057/11 se jodo- gnalo, da je v tržttškt okolici murvino drevje in listje okuženj po ko^njilki (Dia^pis pentagona). Ker so ta kažna rastlinska bolozen tadi širi z raznašanjem različnih dru/.ih rastlin, perja in liatja in sploh z raznimi rastlinski deli, se vabi župansUa in v. 6. dohovne urade, aaj ob^esle p3sor?tnik^ zemljišč in vrtov o oznaöeriej rastlin^ki kužni bolezni, tor naj jim odsvelujejo nabavo vsakoršnih murovih in dragih sadik, listja in perja iz tržnško okol/ce. Priporoča se žnpan-ttvom in v. 6. duhovnim urrfdom, naj po^ikrbö da zve ljuJstvo v Širši rn^ri o predstojeöi okrož- nici, in sic^r naj se ma razglasi pi ob- čini in v cerkvi. Istočasno ae opozaria na takajšnji odlok z dne 6. maja 1903 št. 7239. Hranila'ca in posojilulca v B Ijah registr. zadra^a z noomejeno zavezo bo imela dne 22. aprila t. I. ob 3.!/a ari popoludne v prostorih h. St. 109 v Bljah svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom : Poroöilo naöolstva in preg'edovalca ; 2 Potrjenje ra^ana za 1. 1905 ; 5 Poroöilo o reviziji ; 4. Pre- momba pravil; 5. Izvolitev načelsUa in nadzorstva ; 6. SlaČajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Yabilo ua redui občni zbor Hr a- nilnice in posojilnice. regi- strovane zadruge zneomejeno zavezo, v Št. Petru pri Gorici, ki se vrši na Belo nedeljo dne 22. aprila 1906 ob 4. uri pop. v prostorih „Kme- tijskega dru5tvaw< s sledeöim dnovnim redom : 1. Poročilo načelstva za upravno leto 1905; 2. Poročilo nadzorstva; 3. Poročilo o izvršeni reviziji poäojilnice; 4. Potrjenje račanskega sklepa za I. 1905; 5. Volitev načelstva in nadzorstva; 6. Slačajno3ti. Odbor. Hud suubac. — V četrtek jo priäel k posestnika Petroviču na Rirno neki snubač, ki je hotel dobiti zi žono Petro- vičevo hčer. Slari Petroviö pa ni hotel o tern niöesar sliäati in med njim in snubaöem je nastal prepir, ki je končal tako grdo, da je moral stari Patrovič iskati pomoöi v tak. bolnišnici. Sporo^IU o prcjetju priporocenlh plscm. — Zh odposiliatelje priporočenih pisem je čeato velike vrednosti, da so čim hitreje, in ne da bi radi tega nad- legovali prejemnike, obveščeni o prihoda njih pošiljatev na doloöeni kraj. Po^taa oprava nameraje zidostiti tej potrebi s tprt. '?a v tuzemskem prometa uvede „ .)• č la o prejetju* priporočenih pi- iii Hit-tvo te nove uvedbe bo v tern. ,1, i» ipoäilJHtelj priporočeneg i pism* it. « ¦. jislej na izraženo željo dobiti ol puäiii g-t urada, kamor je pismo name- njeno, uradno potrdilo, da je pisnrn do- spelo. Nasproti te obstoječi institaciji „povratnih listov", bo imet tako sporo- 6ilo o prejetja to prednost, da bo spo- ročilo o dospevka pisma na določeni kraj odhijalo dopoäüj'Uelju takoj in na- zavisno od kakih dragih zamul, ki so sedaj če^to v zvezi z iskanjem podpiaa ¦ prejemnikovega. Na drngi strani ne bo treba nadlegovati adrosata radi potrJil«, kar je istema često neprijetn^. Dilje se bodo pisma, oddana proti sporočiln o projetju, v vsem času njihovega teka držala v posebni poštno-aradni evriilenci. Pri.stojbina za taka aporočila o prejetja jo doloöena na 25 btotink. Tn nova uvedba, ki se uveljavi v bližnjem čana, ategne posebno stažiti v prorneta tako- zvanih vrednostnih pisem. Družba sv. €ir!Ia fn Dlctoda v Ljubljanl poroča slovenskemu sveta, da so v noči od 23. na 24. marcija t. I. v drnžbini šoli v Trstu pob:li skoraj v.sa okna ob cesti na južni in zahodni strani. — Dražbino vodstvo je j vkrenilo potrebne korake na rišjih 1 oblastvih ; obene n pa se priporoča slo- venskema* sveta, da nam je — kakor te večkrat ob podobnih prilikah — luJi to pot na radodarno pomoč. Velikovška po- bita okna so bila dvakratna sreöa za nas: moralna sreča, ker so kazala slo- vensko visoko knliuro nasprotno toliko nizki naäih sovragov in materijalna sresia, ker so nam donaSala sijajnih domoljub- nih preplačil. — Slovenci! Belažeč V"am dejslvo o barbarskem tržaškem napada na naš kalturni zavod in ponosni na svojo oliko, Vas prosimo, da se posebno so prih odnje praznike spominjato tržaških pobitih okon in pa svojega dičnega slo- venskega izobraženja. „Domači zdravnik" je lastnina izJajatelja g Okiča, torej se tadi naro- čnina njemu poäilja, in sicer v Djkane, Iitra. Ncstvor. — Kmetovalca Fr. Kante iz 3V. M. M. zgornjo pri Trsta §t. 172 je minoli toden zvalila svinja 11 malih praset. Med temi je bilo eno, ki je imolo rilec na vrhu glave, zaobrnjen nazaj. Pod rilcem ima ta neatvor, ki g* je Kante prinesel pokazat v mosto, dvoje velikih, tosno zdražemh oči — Ukoj pod oömi, na zgornjih ustnicah (ustnice so podobne onim krastače) ima zopet mal rilöek, obrnjen navzgor in precej sliöen nosoroga. Odtali deli života so normalni, le parkljiči so na vseh fitirih nogah zivi- hani navzgor in podobni bolj govejim, a životek je popolnoma gol, brez dlake. Kante je živalico, ki se je izvalila živa, poHtAvil v vrč napolnjen s špiritom in je odda, ako se kedo oglasi pri njema. Najraje bi je odstopil kakema mazeju ! Jndranska bauka v Trstu, ki obstoja še le dobre 4 mesece, širi svoj delokrog na vse strani, tako da pr- votna glavnica od 1,000.000 kron ne za- dostaje več za redno poslovanje. Vsled tega razvoja sklenil je upravni svet, ka- kor nmo doznali iz zanesljivega vira, predlagati občnema zbora, da se poviša čim prej prrotno delniško glavnico na 3,000000. Tozadevni oböni zbor se sklice zač^tkom prihodnjega me^eca. Cena petroleju se je znižala za 3 K pri 100 klg. Sestauck dveh vladarjev v Opa t*ji. — Vest, da se snideta avstrijski ce- ar in an^'Ieski kralj v Opatiji, se äiri bolj in ..olj. Prošlo leto je obiskal aogleSki kralj cesarja y Iilu. Letos se želi najbrž sniti avstrijski cesar z angleäkim kralje m v Opatiji, ker ma visoka starost ne do- voli, da bi se podal na obisk v Anglijo. Ilči umrla vsled očetove smrtl. — V Ljabljani jo v nedeljo amrl ta- mo*nji posestnik in trgovec Ivan Grajzer, star 69 let. Ko je prisla njegova höi Mara Grajzer domov in zvedola za oče- tovo smrt, zgrudila se je mrtva na tla. Smrt vsled zarjavelcga žreblja. — V C }lju je te dni umrl prodajalec jažnega aadja Olorico Battolo vsled za- strupljenja krvi. Star je bil 35 let in si je zastrapil kri z zarjavelim žebljem, ob katerega se je vpraskal na roki pri od- piranju zaboja. Največji, najtežji in najdrazji voli na Dolenjskem. — G^sp. Bojanc, župan iz Št. Petra je prodal par volov na živo vago kg. po 1 krono nekema ljubljanskema mesarja za velikonočne praznifce. L^-ia. štol bo zanje lepo svoto novcev, narnr3<5 2000 kron. Modern» naredba brambovskega ministerstva. — Brambovsko minister- suo je odredilo, d& bodo kmetski rezor- visli klicant k orožnim vajam ob takom času, kadar ni doma najnega dela. Zi lotos še te naredbs ni mogoČe izvajati, ker so se rezeryisti že razvrstili v razno turna^e, veadar je ministersro akazalo pristojnim povoljstvom, naj upoštevajo prošnje rezervistov, ki si žele določene dobe za orožne vaje. ^trajk v Puijn. — V öetrtek je začelo v mornaričnein arzenalu v Palju štrajkati 600 delavcev. O.nenjeni delavci zahtevajo skrajšanje dela, tako da bi de- lali le do 5.Jure popoladne in ae do 5f/2> kakor so delali dosedaj. Katastrofii v Courrieresu pred francosko zbornico. — Posl. B*aly je interpeliral o katastrost v Gonrrierösa. Zatrjeval je, da je požar nastal vslei nemarnosti dražbe, ki je.pa^tila k^piöiti v jamah star les. Govornik je očftal dražbi, da je poslala delavco v jamo, preden je bil pogašen ogenj. Zastopniki radarjev so predvidjali nevarnost, toda dražba se ni na to ozirala. Skala je ubila devot oseb. — Pri Bergama v Itallji se je atrgal* z gore velikanska skala t»r se zvalila na neko hišo, v kateri je bilo devet oseb. Vseh devet je ubitih. Vezuv bljujc. — Iz Napolj* poro- čajo, da je začel zadnje dni Vezav zopet strašno bruhati iz sebe lavo in neki pe9ek, ter da so nahaja tamošnja okolica v veliki nevamosti, ker se je na Vezuvu odprlo neko novo žrelo. V sredo zvečer namreč se je ob vznožja Vezava odprlo omenjeno novo žrelo, iz katerega je pritekla reka lave, ki se vali s hitrostjo 100 m na uro v smeri proti Bosco trecase. Lava utegne doapoti do te poslednje vasi, katero so prebivalci zapustiii. Med prebivalstvom via da velika panika. Vcha na vinski posodi se mora sedaj 8pomladi, ko se začne klet raz- grevnti, nekolitco bolj rahlo zttakniti. V gorki kleti se vino namreč raztegoe, če ma je toraj v soda promajhon proator, mora ven. Ako je sod raočno zabit, na- pravi se v sodu had pritisk, ki lahko provzroči, da se sod raztreäöi. Zito mo- ramo biti previdni, ko zatikamo spomladi posodo, polno i vinom. R*jši izgabimo I liter vina, nego da izgabimo eel liekto- liter in Se sod povrhu. „Pr. G." Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priskrbuje adorn „Centralne posojilnice* v Gorici in dragih pridraženih zadrug po Goriškem1. Modro galico 98/99°/o po K (34 5) q ; žveplo I. vrste 85 95 fino po K 18"— q — V zalogi ima : Superfosfat 14|16%po K. 530 q; Superset 12/14% po K 5 — q; Tomaaova žlindra 14316% po K 5— q; Radeča sol po K 7.30 q; Kuhinjska sol po K 20— q; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje troje je v vrečah po 50 kg. Cena za modro galico velja samo za blago, kolikor ga imamo na razpolago; vsled tega naj se požurijo oni, ki mislijo še naročiti. /------~------- Slab vsake gospo- dinje je posvečena družinsld bl.ipiiji! Kathreinerjeva Kneippova sladna kava |e po Kathreinerjevem načinu svo- jcfja prni/vajanja okusna, zdravju v pro>pt-h in poceni, ima torej neprecen- lji\ c prcdnostiza vsako gospoJiajstvo! F'oLhiarjajte pri nakupovanju izri-ii'io lino Ku'.hreii-or in zahte- vajte le izvime zavoje z varst- ^ > veno znamko - upnik Kneipp. \1 so ravnoxar došte nad vse krasne novosti raz- novrstnegablaga, kakor: modne volne. Zephyr, Perkale, sukno za mo- ške obleke, preproge, za- vese. odeje, rumberško, belgijsko in šlezko plat- no, serviete, žepni robci itd. Cene nizke instalne. Uzorci nazahtevo zastonj „KROJ. ZADRUGA" ^=- v Gorici -==- Potrtim srceni naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, prettižno vest, da je naša preljubljena mati, oziroma tašča in stara mati gospa Ursula JVCo^etič siiioči ob 7i/4 uri previdena s svetotajstvi za umirajoče po dolgi in inučni bolezni v 74. letu v Gospodu zaspala. Zemski ostanki drage ranjke se prepeljejo v nedeljo dne 8. t. m. ob 2V4 urah popoldne iz lastne hiše ulica Rossini St. 17. v cerkev v Št. Andrež in od tam na tamkajšnje pokopališče, kjer se položijo k večnemu počitku v družinsko grobnico. V Gorici, due 7. aprila 1906. Žalujoča rodbina. • RnjaHI! hupujte nardoni baleh Jolskego Qama". Išče se druge roke Wertheimova = blagajna (Sparkasse) Več pove upravuištvo „Narodne Tiskarne". Mizapshe dclavce in učence sprejme tvrdka Anton Črnigoj v Gorici, Tržaška cesta 18. Apno iz odlikovane apnenice s tra- jajočim ognjem. Podpisani se priporoča slav. občinstvu in stavbnim mojst- rom v mestu in na deželi za obilna naročila dobrega apna, katero je na glasu kot naj- boljše, naj si bodi za zidanje ali pa za belenje. Apno je pristno, in zagostavljam cenj. naročnike, da täko bom i na- dalje izdeloval. Cena zmerna. Postrežba točna. Ivan Faganelli i. dr. v Mirnu pri „Grabcu" (selu). Zastopnik And. Frančeškin. Fozop tarn bur a si! Izfile so sledeče partituro, in siccv : Kuro- ])iilkinov;i koračiii-a od dr. Hru/.o, st;inc K 1.20. Venec srb. posmi, velikii polpouri od dr. llruze, sinno 4 K. U boj, koračni a iz opere Nikolc Sr- bic'a Zrinskega od dr. Hru/.c, staue K 1 20. Po- letiio saiijc, koncorlna mclodija, uglasbil dr. Hru- za, stane K 122. Album hrv. nar posmi z boso- dilom od dr. Hruze, stane K 2. Album bosenskih nar. posmi od dr. Hruze, stane K 160. — V tisku so naliajajo slodoči albumi za braČ I.: Album slovenskih nar. posmi. Album ruskih nar. posmi, češkili nar. ppsmi. Album intornacijonalnih posmi z bcscdilom iste naroduusli. Vso navedone par- titur« se dobivajo saino pri prvi sisaški tovarni tamburic I. Stjepusin v Sisku (Hrvatsko). -------------"T ^~~ "" "^ ^» T -wr -»w -wr -wr —r >¦» -»»- -w w i^^ >^ w >^r -t^^- -¦** union luonov Fečenbo Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdroj« iz sloveče čoške »Meščanske pi- vovarnct, in domačega žganja I. vrste v steklenicah, kojega pristnost se jamöi. Zaloga ledu katoroga so oddaja le na dcbolo po 50 kg naproj Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske državo v sodih od 56 1 naprej. Gene zmerne. Postrežba poš- teia in točna. m m m m m m Peter Sherbic, Goricfl, Riva Corno h. št. 13 priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne gg. Auer-jevih dedičev v Ljubljana. Germani taljaui grozijo nam zlo al uift se ne strasino saj pivo najbolje je to. Sovrazüikov ima Slovenec veliko povsod tako je tudi pri pivi v Gorici kakor drugod. ^ mizar in ^ lesni irgovec v PoflpTi, i oaln nijvcp železiiištep mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) ter podružnica za Sošiiii niosloiD jri Pevmi Ti?;ii.je tudi z opeko, ima ve- liko /alu^o vKakovrHtiii'ga tnle- grt in meklicfja li'^a domačepa in tujTl^V^ €1 IV^ 46 (smodčični papir J}^^ W UwliJ-Ciiii in ovitki) ker s ponarejanjem se hoce konsumenta le zapeljati. Jako izdatno sredstvo proti ..tjviiiduiMii in ui i dun yo liuiii (juuiivi) v v 1 M / je liker COD1KA, katerfga napravljt's v TrMn lekarnarja Rafael Godina, lekb» h „Alia Madona della Salntle" pri St. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „Air Igea* ˇ ulici Firifio ?t. 4. — Siekleničica slano 1 K 40 vin. — Potom pošte at ne pošilja manj kakor 4 stekleničico, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se« dopošlje^naprej 7 K, nakar se su klrmčice dopošljejo franko in bo < <*m zneskn zapopadeni vsi pošiljatveni atroški. Dobiva se ˇ vseh lekarnah.