Fronta, ki nl fronla. Boljševizem bi rad zavojeval svet. Pot, ki vodi do tega cilja, je svetovna socialna revolucija. Ko je marksistični komunizem potom te revolucije prišel 1. 1917 do zmage in vlade v Rusiji, je izpočetka domneval, da bodo tudi druge države kmalu postale istim potom plen in žrtev komunizma. Toda ta domnevanja so se izkazala kot sanje: Poljska, Italija in Nemčija, ki jih je boljševizem v prvi vrsti Vzei na »muho«, so odbile boljševiški naval. Teren za socialno revolucijo še ni bil ugoden v teh državah, pa tudi ne v drugih evropskih državah. Treba je torej ta teren pripraviti. In Moskva ga je vsa leta po svetovni vojni skrbno pripravljala ter v to svrho potrošila milijarde rubljev, nasilno iztisnjenih iz zasužnjenega, siromašnega, do krvi izmozganega ruskega ljudstva. Porabljala je razne metode, razne načine agitacije in propagande. Lansko leto je kominterna (komunistična internacionala) sklenila, da se morajo njeni agenti po raznih državah za dosego končnega cilja, ki ostaje vedno isti, posluževati metode (načina) pronicanja v vse kroge, vse organizacije, vse ustanove, vse pokrete. Podpihovati ljudsko nevoljo, ki je povsod velika vsled gospodarske krize in stiske, polastiti se upravičenih zahtev Ijudstva in raznih stanov, ohraniti končne niti vseh pokretov v svojih rokah ter iz ozadja vse dirigirati: to je način sodobnega komunističnega rovarjenja. Iz te najnovejše komunistične metode, narekovane od boljševiške Moskve, je tudi vznikla ideja ljudske fronte kot politične organizacije. Takšna fronta je že udejstvovana v Franciji, kjer je prinesla pri letošnjih volitvah v francosko poslansko zbornico zmago marksističnim komunistom in socialistom ter z njimi združenim meščansko-liberalnim, framasonskim radikalom. Udejstvena je v španiji ter je po zadnjih parlamentarnih volitvah izročila t~> nesrečno državo v roke framasonov in njihovih zaveznikov: marksističnih socialistov in komunističnih anarhistov. In vprav v tej državi se je pokazalo, da je končni namen ljudske fronte: služiti uresničenju idej in teženj marksističnega komunizma. Pustošenje zeralje, požiganje in rušenje samostanov, cerkva, šol, sirotišnic in bolnišnic, ubijanje nedolžnih lj ldi: vse to kaže, kakšna usoda čaka deželo in ljudstvo, kjer pridejo do vpliva in oblasti marksistični voditelji. Snuje se ljudska fronta po vzorcu francoske ljudske fronte v Belgiji, kjer je zato dalo pobudo nekaj framasonsko in marksistično navdahnjenih intelektualcev (razumnikov). Zasnovati se hoče ljudska fronta tudi v Sloveniji, in sicer po obstoječih vzorcih. »Slovenska zemlja« glasilo te fronte, priznava (20. avgusta t. 1.): »Misel, ustvariti slovensko ljudsko fronto, je gotovo pognala korenine tudi iz zgledov francoske in drugih ljudskih front na zapadu.« Pod drugimi Ijudskimi frontami na zapadu ja mišljena španska, kar pa je piscu iz razumljivih razlogov ostalo v peresu. Izpod peresa pa je zdrknila temu ali drugemu piscu »Slovenski zemlje« simpatija za počenjanje fronte v Španiji. Niti z besedico se ne obsojajo nezaslišana grozodejstva, ki jih izvršujejo pozverinjene marksistične tolpe, ki plenijo in ropajo, požigajo cerkve, samostane, samostanske šole, bolnišnice in sirotišnice, uničujejo starodavne umetnine, koljejo, streljajo in z neznansko divjostjo morijo redovnike, redovnice, duhovnike in vse Bogu, veri in cerkvi vdane ljudi. Ta poročila so, kakor se izraža v isti številki »Slovenska zemlja«, »pretirane informacije«, vzete iz hitlerjevskega ali italijansko-fašističnega časopisja. Kakor da ne bi o teh divjaških zločinih poročalo angleško in drugo nepristransko svetovno časopisje! Ta poročila kajpada slovenskim ljudskim frontarjem niso prišla na uho, ki je globoko in debelo zamašeno zoper resnico. Česar pa ti ljudje nočejo slišati, to po znani metodi zanikajo. In ljudje takanih moralnih kakovosti naj bi vodili politiko »iskrenosti in poštenosti«, kakor jo ta list pripisuje slovenski ljudski fronti! Naše ljudstvo za tako »iskrenost, poštenost in možatost« nlma smisla. In zato bo ostala ta fronta papirnata tvorba, ki ne bo oživotvorjena. Da so se naši marksistični voditelji izjavili za vstop v to fronto, ni čudno, saj jim je glavno, da bi pri volitvah izbili kakšen poslanski mandat ali pa nekaj občinskih odbornikov, k čemur naj bi jim fronta pomagala. Naš kmet pa je toliko »iskren, pošten in možat«, da ne bo služil kot vprežna živina za marksistični voz. Ljudsko-frontarski generali, ki jih je več kot preveč, obračajo svoje poželjive oči zlasti proti tistim kmetom v Sloveniji, o katerih mislljo, da se bodo udinjali mačkovstvu. Taka fronta bi se potem izrazila s formulo: m+m=: LF. To je: mačkovstvo in marksizem tvorita ljudsko fronto. Toda ta dva »m« ne sodita skupaj, ne moreta toiti skladna in zato tudi ne moreta ustvariti življenja sposobne tvorbe. Mačkovstvo je hrvatska tvorba, zato more tvoriti samo hrvatsko fronto, ne pa slovensko. Ali hočejo generali slovenske ljudske fronte ustvariti v Sloveniji fronto za hrvatstvo?! Pa tudi na Hrvatskem ne moreta mačkovstvo in marksizem skleniti frontarske zveze med seboj. štefan Radič, ustvaritelj hrvatskega kmečkega gibanja, katerega tudi »Slovenska zemlja« proslavlja, je o socialističnem gibanju izrazil fco-le sodbo: »Socialistični nauk se v svojem temelju protivi človeški duši in zdravemu razumu. Ta nauk je zasnoval neki nemški (švapski) žid z imenom Marks, k?. je kot nekako novo sv. pismo učil 3 stvari: prvič, da se narodi ne gibljejo in borijo radi kaLe duševne dobrine, marveč, da jih vodi v vsem želja in potreba, da bo trebuh poln in telo oblečeno. Ta nauk se imenuje materializem ali brezduhovnost, moglo bi se mu reči tudi brezdušnost. Druga glavna točka socialističnega nauka je, da sirotinji ne more biti boljše, kaj šele dobro, dokler se ne ukinejo sedanje lastninske razmere, dokler ne postane država edini lastnik vsemu nepremičnemu in premičnemu imetju, vse ljudstvo pa to, kar so danes uradniki. Tretja glavna točka socializma, ki sledi iz prve, je: vsaka vera je največja ovira ljudskega napredka, osobito je taka o v i r a naša krščanska in katoliška vera. Socialisti v svojem programu navadno ne kažejo odkrito, da so proti veri, marveč samo pravijo, da je vera zasebna stvar vsakega poedinca, zato se ne bi smel v šoli poučevati veronauk itd.« — štefan Radič je torej odločno odklonil marksistični socializem. Dr. Maček je Radičev učenec in sodelavec, živi torej sam in vse mačkovstvo od Radičevega duha. Kako bi torej bilo mogoče mačkovstvo in marksizem vkleniti v spone iste fronte?! Taka fronta je nenaravna in zato neostvarljiva.