NOTARSKI VESTNIK.
Priloga „Slovenskemu Pravniku", štev. 2. Urejuje dr. Ivan Grašič. ,925.
Zavarovanje dokazov v izročilnih pogodbah.
v povojnih letih so po sklepu izročilnih pogodb glede kmetskih posestev izročevalčevi otroci iieprevzemniki začeli na sodiščih predlagati zavarovanje dokazov potom popisa in cenitve izročenih imovin ter cenitve izgovorjenih preživitkov. Sodišča so vobče ustrezala še v polpreteklem času takim predlogom.
Namen omenjenega zavarovanja dokazov je, da se ugotovi čisti, neobremenjeni prirastek prevzemnikovega premoženja torej dejanskega darila iz izročiltie pogodbe. Taka ugotovitev utegne priti v poštev po izročevalčevi smrti pri določanju nujnih deležev po njem.
Navadni tip izročilnih pogodb za kmetska zemljišča določa med drugim za izročevalce preživitke. Izročilnih pogodb brez preživitkov je razmeroma malo.
Naše zasebno pravo nima nobenih specialnih določb glede preživitka. Gotovo pa je dogovor glede preživitka pogodba o dosmrtnih prejemkih. Preživitek je torej pravno obdelan v §§ 1284 do 1286 o. d. z. Po zadnjem paragrafu nimajo ostali izročevalčevi otroci napram prevzemniku nobenih zahtevkov iz izročilne pogodbe ali na podlagi nje, če se je slednji zavezal v njej dajati izročevalcu tudi preživitek, imajo marveč eventualni zahtevek le proti izročevalcu iz preživitka.
Ce po izročilni pogodbi ni obveze za preživitek, imajo odleteh izročevalčevi otroci pravico do dolžnega dela ali do njegove dopolnitve iz izročene imovine, ako so prikrajšani, ker je ostala izročevalčeva zapuščina nezadostna in ako je
2
10
prevzemnik dejansko prejel z izročilno pogodbo tudi tozadevno relevantno darilo.
Uvodno omenjenih predlogov torej načelno ni niti dovoljevati niti zavračati, zahtevati je marveč po § 386 c. pr. r., da predlagatelj verodostojno navede, ali obsega konkretna izročilna pogodba preživitek ali ne. V prvem primeru je predlog dosledno zavrniti, v drugem pa jim je ugoditi to tem bolj, ker je v svrho določanja dolžnih deležev treba ugotoviti vrednost darila za čas, ko je bila daritev izvršena, torej ob času napravljene izročilne pogodbe.
To naziranje je zakonito, pa tudi pravično. Izročilne pogodbe s preživitkom so pogodbe na srečo. Ce preživitkar kmalu zamre, napravi prevzemnik po navadi dobiček, v nasprotnem slučaju pa mnogokrat izgubo. Zato pri teh pogodbah tudi ne pride v poštev laesio enormis. Izročilne pogodbe brez preživitka — seveda tudi brez drugih ponavljajočih se dosmrtnih dajatev za določene osebe — pa so pravzaprav fiksne, neriskantne kupne pogodbe z eventualno daritveno primesjo, ki utegne tangirati nujne deleže odletelih. (Ascedenti v teli ozirih sploh ne pridejo v poštev.) R. J.