flfc-88L
V Goirici, v torek dne 9. septembra 1913.
Tečaj kLllI.
tehala dvakrat na teden, in sicer v torek in loboto ob 4. uri popoldne.  Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane ui»jL$p.  I^ilOT-7 V» leta    .   .   ¦   „   5'~ V«    »      .   .    .   „  2'50 Posamične številke stanejo ,      .      . S vin.
Ha naročila kres doposlana naročnine se ne ozimno.
Telefon št. 83.
.Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrtf.
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici §t. 7 v Oorici v L nadstr. na desno,
Unravnidtvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na le?0  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica..
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in. spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Slovesna manifestacija za slovenske ljudske šole v Gorici.
Vedeli smo, da se vabilu Narodnega odbora'na shod z dnevnim redom: »Slovenske ljudske šote v Oorici« odzove obilo občinstva, ker so bili shodi s takim dnevnim rodom navadno dobro ob iskanji, toda nismo pričakovali tako mnogobrojue-ga odziva. To je bil veličasten shod, to je bita po številu jn vladajočem prekipevati ju sedaj navdušenja za našo sveto stvar, se-^ daj ogorčenja nad krivicami, ki se nam godijo.Še v dvajsetem stoletju v konštihi-cicnrfni državi, <slovesna manifestacija za naš stari 'postulat: slov e n s k i h ž o i hoče m o   v   G o r i c i!
Se pred napovedanim pričetkom se je polnila dvorana. Gor&k dan je ihil, gorka naša srca. Ko je bila dvorana polna in je imel pričeti shod, je buknila med zboro-valce vest, polivajoča jih sama od sebe na ulico. fCu bi bila začela goreti oprava dvorane, bi hc bila hitrejše izpraznjena kot se je to zgodilo na mah, ko se je izvede!:), da koraka proti Telovadnemu trgu nemška izzivalna četa. Gorelo je v srcih občinstva in treba je bilo dati duška ogor-črn ju nad nečuveno nemško nesramnostjo,
0  kateri poročamo na drugem mestu.    <
Ko je bita nemška predrznost primerno zavrnjena, se je vrnilo občinstvo 'V dvorano na shod. Mož pri mladeniču, mlad noleg starega, dekleta m žene, nekaj poslancev, dva duhovnika; dvorana je bila. polna kakor malokedaj.
Shod prične.
V imenu Narodnega odbora otvor shod odvetniški kandidat
Anion Šapla.
Pozdravi v krepkih besedah zboro-valce m pravi: Siti smo krivic, ki se nam godijo na vseh koncih in krajih. (Kdo bi preste! vse krivice, ki jih moramo trpeti mi tukaj v Gorici, dasi tvorimo polovico prebivalstva. Ako.<pa zahtevamo najprhrn-tivnejše reči, smo že usiljivci, ki hočemo tidstrartiti Lahe. K današnjem« •u-Tievnemu redu nastopijo .govorniki vseh treh strank. NajpopreJ pa predlagam za predsednika današnjega shoda dr. Karola Pod-gornika. Predlog sprejme občinstvo z navdušenjem.
Najživatmejše pozdravljen, ob gro-movitem ploskanju, prevzame- predsedstvo deželni poslanec
dr. Karoi Podgornik.
Hvala za izkazano zaupanje, ki pa ne velja osebi, marveč naši stvari. Prosim, da se vrši stiod mirno. Shod pričenja z nekoliko zamudo, ali nismo mi krivi, da smo se morali vznemiriti, kajti mi smo prišli .sem z namenom, da mirno zborujemo. »Prosim, da vsi mirno sledijo .poročevalcem. Za zapisnikarja imenujem odvetniškega kandidata Rili a r d a     F a n i n g e r j a    in    urednika
1 v a n a K a v č i č a. Besedo Ima d t. D i n k o P u c. Borno akiamiran spregovori
dr. DhricoPuc:
Kdor ni slep, vidi naše ljudi v goriškem mestu, kdor ni gluh, sliši govorjenje naših, tisočev po goriškem mestu. Sanjo, naši Italijan.! nas nočejo videti, ne slišati; Poznajo .nas le kot molzno kravo, ki naj redi to »italijansko« mesto, ki je tako ita-hjansko, da niti italijanskega imena mirna! t Burno* odobravanje),
Če se je že pred leti reklo, da brez Slovencev Gorice ni, velja to dandanes tem. bolj. Naj se oglasi italijanski trgovec, obrtnik, odvetrik, zdravnik, ki more reči, da mu ni mil in drag tudi slovenski kruh. V tem so jedini, a jedini tudi v brezmejnem sovraštvu do nas, ki zahtevamo samo, kar nam tiče po zakonih, kar nam ti3e kot nekdanji m in bodočim g o -sspodarjem te zemlje (dolgotrajno odobravanje), te zemlje, ki nosi v svoji grudi utisnjen sjed dela slovenske roke, ki je krščena po slovenskem kmetu, in ki bo nosila na vekov veke slovensko ime! (Dolgotrajno navdušeno odobravanje).
Tem »bolj pa (boli človeka srce, ko vidi, kako je to italijanstvo v goriškem mestu. V polovici naših narodnih nasprotnikov je slovenska kri. Ttalijanstvo goriškega mesta vzdržuje se le z odpadniki slovenskega rodu. Na tisoče naših otrok so nam odtujili v svojih šolah. Eksisten-c a g o r i š k c g a Italija n s t v a o d -v i sna j e le o d m no ž i n e proda-n i h in ujeti h naši h o t r o k. Ali ko ne h a t a d o t o k, b o k o n e c i t a H j a n s t v a in nad goriškim p rado m z a p i a p o 1 a s 1 o v en s k a t r o bo i n i c a. (Živahno odobravanje.)
Svoio kulturo kažeio s tem, da nas znničuicio, da nam ne daio niti ljudskih šol. Neki občinski svetnik goriški je rekel, k a k o .ti r a v i č n i so Italijan i. ker so dali Slovencem Šolo iPod-rurnom. Koliko truda ie 'bilo takrat, ko ie pričel hoj za slovenske šole v Gorici, iko se ie bil boj v (letih 1894. in 1895. niso poznali nobene pravičnosti: ali končno so se morali uda ti in napravili so ljudsko šolo 'Podturnom. Ali s tem niso zadostili potrebam: tam ie 10 do 1H otrok vsako leto. Nas so našteli v ¦Oarici 10.000. v resnici na je nas nad 1?.000 in naših otrok poldrug tisoč..Ti seveda ne mOrek> v šolo Podturnom, ki ie preoddaliena in nesposobno je ono poslo-<n»e 7-A Šolo. Dovolite mi. da preČitam spričevalo dr. Al ek s i j a P o j i c a iz inter-Madie leta 1895. Dr. Poiic nravi: Napro-šrn od ^.'ovenskih starišev. ki ima;o otroke sivine ta obiskovanje Hudske mestne šole. pregledoval sem oodpisanec nekdanjo Catincllijevo vojašnico v Podturnu. na-mpTiieno sedai za šolsko poslopje. Ob tej' rrHiki našel sem sledeče:
Hišo neposredno obtožujejo od ene strani zaporedoma stranišča, kurniki in odprta (gnojišča sosednih kmetov; od nasprotne strani pa odprt smrdljiv odtok gnojišč in uličnega kanala. Voda v odprtem kanalu je »gnojnica, ki zaostaja in vedno močno smrdi.
Šolska stranišča so v sredi poslopja in tako urejena, da bodo vedno kužila zrak v celem poslopju.
Vse stene rečenega poslopja so popolnoma vlažne in bodo — ako se okna za-pro, še bolj pa, če se zakurijo peči — nezdrav sopar izparovale.    .
Radi nezdrave lege, radi vedno okuženega zraka v najbližnji okolici.in v poslopju samem,-bo to poslopje za šolo vedno nesposobno; nevarno pa jv zlasti za nežne otroke, ker je nevarnost velika, da dobe* difteritis in druge nalezljive bolezni radi okužene okolice, ali pa davico in druge bolezni radi vlage zidov in radi okuže-. nega zraka v šoli vsled slabe ilege šolskih stranišč. — Razmere so iše vedno take.
Ali 12.000 Slovencev rabi svojo šolo v sredini m e s ta {odobravanje) pa ne 1 e j e d n o, a m p a k v e č so 1. Šola Podturnom je nerabna, kar je razvidno že iz interpelacije dr. Gregorčiča iz leta 1895., ki jo je priobčila včerajšnja »Soča« in iz katere je razvidno tudi, da bi imeli otroci celo do 15 km hoda na dan v šolo. Mi pa hočemo p oš t e n e 'šole. Naša šolska z a ii t e v a še ni i z -p o 1 n j e n a. Prijatelji! Če je nalš narod toliko žrtvoval 7.:, 'svoje šole, to pač ne opravičuje mestnega sveta do takega postopanja z nami. 'Polovico davčne iinoči tvorimo mi, zalo pa tudi smemo zahtevati, da kaj dobimo za to; kajti brez Slovencev Go- j rice ni! (Ploskanje).                                  J
Če bi bila vlada storila svojo dolžnost • glede" šole. bi bila tudi morala čuvati nad tem, da se nam da dobro šolo v mestu. Ali država nasproti nam ob meji, najzvestej-šemu narodu, ni izpolnila svoje dolžnosti. Če velia. da lirast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane, potem naj država izpolni svojo dolžnost, nai pritisne ona na magistrat. (Ploskanje). Mestni svet sicer pravi, dn je pravičen in glasilo mestne norave je pred kratkim zopet enkrat trdilo, da so Italijani gente civile: če je to res. motom nai nam daio ognjišče kulture, x liudsko šoto. Ali če se ne držijo svojih (besed in če kav.eio svojo pravičnost Je v tem, da dovoljuiejo Nemcem, da 'hodijo demonstrirat v Gorico, potem nam ni na takem »pravičnem« mestnem svet«, potem je vsejedno, ako ga ni; vlada naj napravi ko-ppc neznosnim razmeram, razpusti občinski svet in pošlje na inasristrat s\^oiega komisarja! CBurno več minut trajajoče plo-, kanie. Klici: "?ivio dr. »Pu-cO.
• Predsednik 'd t. Podgornik; Burno odobravanje je na>b<>ljši dokaz za stvarno in temeljito poročilo •govornika dr. Pivca. Besedo itma drugi .govornik Lukežič (stara struja S.- L. S.)
L. Lukežič.
Odkar stoji Trgovski Dom, še ni (bilo takega ziborovanja. Današnje jasno priča o zavednosti Slovencev. Današnja mani-' festacija kaže, da smo tu in zahtevamo svojih šol. Vidimo lepe mestne Šole za Italijane, palače zidajo za nje, za Slovence ie dobra kosama Podturnom; za vojake ni bila dobra, za naše nedolžne otročiče pa. 12.000 nas je, pa nimamo pravzaprav nobene mestne šole. Italijani so zredili re-negate. Pred 20 ileti seveda ni bilo toliko Slovencev, ker ni bilo šol. Ali mi zahtevamo tudi mestne 'ljudske šole in dobiti jih moramo, če ne z lepa pa z grda — Odkar ie odprta ona luknja Podbrdom, se množi število Nemcev med nami, ali mi ne smemo dovoliti širjenja nemštva po na'Ših tleh. Lahi nas sovražijo; kako nas.sovražijo, kaže tudi nemška slavnost. KK\ Lahi ¦se varajo. Spoznajte, ne hodite z Nemci, ki varn zlezejo v kratkem preko glave......
Svoie otroke, stariši, upišite v slovenske šole! Vsi 'slovenski otroci v slovensko šolo! Goriški Slovenci pa v boj za slovenske šole! (iPloskanie).
Nastopi tiretil 'govornik, 'urednik Fran K r c :m iž a r (nova struja S. L. S.)
Fr. Kremžar:
V razburljivih časih živimo. Zdi se, da stojimo na jugu :pred usodnimi.spremembami v narodnih vprašanjih,  ki se rešijo
ugodno, ako bomo to zasliugiili Upoštevati moramo pa tudi, da tudi odporna sila aiasprotnikov se. je ojaoila. Neinsška •nevarnost za Slovence je velika, kar priča ¦tudi današnja nemška slavnost Na <Koroš-kem vladajo glede šol turške razmere, 120,000 Slovencev ima 3 <slov. ljudske šole ali tudi pri nas v Gorici so turške razmere. Mi tukaj tudi nimamo nikake šole, razven one iPodturnosm. Goriški magistrat dela z nami kot z beračem. Ali mi njsmo berači, mi plačujemo davke in z našimi žulji zidajo iltalijanom Šole.... Žalostno je, da moramo šele zahtevati pravice in ižalostno še bolj, da moramo na teh zborovanjih braniti tudi našo državo. Regnikoli so najhujši agitatorji za irredento, ti škodijo nam od vseh strani.... Nemci smejo danes v Oorici z zastavami po miestu, Orlom in Sokolom pa je zabra-njeno prikazati se na cesti v Oorici. Goriški magistrat je uklonil svoj tilnik pod nemško peto iz 'samega sovraštva do,nas Slovencev ..... Našim rojakom polagam na srce riarodno-obraimbno delo. Dobro gospodarstvo, morallno živHe-n je, varčnost, pridnost i n t r e z-nost so predpogoji. Turke je videl naš narod pa so (šli, Benečani so bili tu pa so šli, iiudstvo je ostalo. Če se ibomo zavedali in delali, ibo ljudstvo napredovalo in 2*na,-jralo. Bog z nami in sreča junaška! {?!-vabno ploskanje.) .   .
Predsednik dr. Podgornik: Dejstva govore, to dejstvih delujmo, aili ne pozabimo tudi. da sloga jačl, nesloga tlači. Treba vedno tako skupno, tako enodiušno nastopiti. 'Naznanjam, da je poslanec dr. F r a n k o poslal pismo, v (katerem obžn-luie, da se ne more udeležiti shoda, ker i« odpotoval, v duhu na je z nami jn želi, da bi shod obrodil obilo. sadu.
Nato oastopi živahno aiklamiran dr. Bogutni! Vošnjak:
Konstatiram, da tako znamenitega in navdušenega shoda še ni bilo v Gorici. Še predno se jeshod začel, je bilo izvrstno razpoloženje. Oni, ki so shod sklicali, na vsak način niso krivi, ako so zborovalci šli na ulico tik pred otvoritvijo shoda. Krivdo nosijo oni življi, ki so prelomili dogovor, ki je bil sklenjen.
Že pred desetirniietii so goriški akademiki sklicali lep shod«- ki se je bavil z goriškim šolstvom. Edna zahteva, ki se je tam povdarjala, je danes izpolnjena. Goriški Slovenci imajo svojo slovensko gimnazijo. Zdi se, kakor da bi V/lada in Italijani smatrali Slovence zrele za srednje šole, ne pa za ljudske. (Veselost).
Opravičevati se moram, da nameravam danes 'govoriti nekaj besedi o primorskem srednjem šolstvu. Poznani samo edno veliko šoto, ki sega od najnižje do najvišje stopnje, in ta šola je dobra edino-lc, ako je strogo narodna. Ta šola obsega ljudsko šolo, srednjo šolo in visoko šolo. Brez narodne visoke šole ni dobre ljudske šale, brez narodne ljudske 'šole ni dobre srednje 'šole. Želel bi, da bi ibile po anglosaksonskem uzorou izbrisane kolikor mogoče one meje, ki ločijo danes na biroikra-tičen način posamezne stopnje šolske izobrazbe. Šola ni uamo za to, da producira uradnike, ki jih je treba uvrščati v -razne činovne razrede.
Primorsko nemško šolstvo znači nezaslišan privileg ednega nardda. Danes je
i s&eČ-ifo 'slid&B navdušenje veliko, pa tudi i • T tafcHftrenutkiih ne Škodujejo trezne Šte- | Vitke.'27 tisoč iNemcev ima v Primorju pet j nemških srednjih šol. V celem Primonju pa ni,^ ko sedem fudsikiili Sol z nerrtSkim u6n*m1ez«om. Vsak nemški šolar .na Primorskem J§ 'menda že od prvega razreda v ta določen, da -pride v srednjo šoto, da postane državni uradnik in 'da jemlje kruli domačinom, Vsakih pet -tisoč 'Nemcev ima tjorej; svojo srednjo šolo. (Kako 5e pa z Jugoslovani,: 5 Slovenci in firvati? Tu -se [pa .' kaže; država kot prava mačeha. Skoraj pol miliema* primorskih Jugoslovanov pa ima dve; državni srednji soli, ako smatramo gorršfci-gimnazij že za ustanovljen. (Splošno .ogorčenje) Ako bi šlo ipo nemškem načinu, bi morali u-meti primorski Jugoslovani kakih tOO srednjih šol, torej bi bilo treba na vsak način ustanoviti tudi gimnazij v Gornji Trebuši. (Veselost.) To :je lživ-Ijensko vprašanje naše narodne bodočnosti. Srednje šole vzgajajo one sloje, ki imajo v dreavi največ veljave, ki vladajo državo.
!Naš prijatelj, tržaški »iPicooilo«, ki se •v novejšem času tako mnogo bavi s Slovenci, menda.po uzorcu listov iz kraljestva, je v'nekem dolgoveznem članku povdarjal, da je goriški slovenski gimnazij prvi v -Evropi. Dovolj žalostno je, da Slovenci niso prej dobili svojega celotnega srednjega šolstva, oni sami so bili tudi v marsičem krivi, v prvi vrsti, kar se tiče <šolskih knjig, s katerimi so naši profe-' sorji toliko časa po nepotrebnem zavlačevali to zadevo. Italijani nam hočejo odrekati pravico do slovenske srednje šole, češ da smo še na prenizki kulturni stopnji. . Značilno je, da podučujejo na hrvatski gimnaziji v Pazinu skoraj same slovenske učne moči. Za profesorja je Slovenec dober, za učenca pa ne. Protestirajo v imenu dvatisočletne italijanske kulture. Kaka votla, prazna beseda je ta dvatisočietna kultura, nekaj, kar prav nič ne spada v naše Teaine demokratične čase, kjer je vsak toliko vreden, kar si sam pridobi. Italijani v kraljestvu niso več tako neumni kakor naši Italijančki. Zdi se, da je med temi in onimi kitajski zid. Italijani v kraljestvu ne tajijo več, kake mogočne kulturne in socialne sile so v Jugosilovan-stvu. V Gorici odrekajo naši »renegati Slovencem ljudske, šole, v Italiji pa ponuja italijanska inteligenca Jugoslovanom celo vseučilišče — v Baru ali Jakinu.
Ako -bi hoteii iskati pravega krivca, ki je povzročil, da so.nastale v Avstriji take neznosne narodnostne razmere, moramo S'prstom kazati na občine z lastnim siafcutom. Staroliberalna krilata beseda o svobodni občini v svobodni državi je pri nas velika laž. Avstrijska statutarna občina, je postala država v državi* .pogubna državni misli. Nikjer se to tako jasno ne vidi kakor v Gorici in Trstu. V Trstu se je našel pošten mož, ki ie slučajno tudi še princ, ki je 'sprevidel, da vendar ne gre, da bi HM organi javne uprave inozemci. V drugih državah je pač izven vsakega dvoma pravilo, da mora vsak uradnik javne uprave "biti državljan, samo v Avstriji tega ni. Ob vojnem času bi imeli usodo ^najvažnejšega mesta smonarMje. njene vodovode in njeno razsvetljavo' ljudje v roke, ki nimajo nikakega interesa na obstoju te države, ki nišo podvrženi oni državni dolžnosti, ki je v sedanji državi glavna, bramfom dolžnosti. Radi tega, ker se je našel mož; ki je hotel avstrijskemu zakonu pomagati k veljavi, zašumelo je po časnikih od Alp pa do Sicilije. Pa vsaj en lispeh imamo od tega, slovensko ime je brišlo ven v svet. Ponižni Slovenci bodo konečno čisto nedolžni na tem, ako postanejo še kedaj činitelji mednarodne politike. Da ^goriški Slovenci si pridobimo uspehe nasproti talci organizaciji narodnostnega izkoriščanja in kulturnih krivic, je treba, da se 'strnejo naše vrste. Stojimo šele pred velikimi: odločilnimi bitkami. . Zločin bi bil. ako bi ne nastopali tu v mestu in v deželi glede narodnih zadev kakor en mož. Goriški Slovenci naj dajo drugim Slovencem dober vzgled, kako ie treba narodno, složno in disciplinira-rio delati. Uspehe ibomo saino tedaj dosegli, ako * bodo vse -slovenske stranke složno se bo-fMe.za na?e pravice vsi v eni sklenjeni vrsti. (Burno dolgotrajno odobravanje)! Povsem se striniam z onimi predgovorni-ki, ki so govorili o važnosti in državnem čuvstvovanltt     slovenskega     goriškega
ljudstva tu ob skrajni imej? cesarstva. Slovenci smo tu na predstraži, na 'braniku ne samo monarhiji, ampak tudi Jugoslovan-stvu monarhije, vsem onimi »mnogoštevilnim milionom, ki stojijo -za .nami, ki so naše krvi. Goriški Slovenci so branik Jugoslo-vanistv .-nasproti vsenem^kemu in .italijanskemu imperializmu. Njih dolžnost je, da to 'svojo nalogo »častno rešijo. (Ploskanje.)
Predsednik de, Podgomik Narodni odbor predlaga resolucijo, katero prečita odv. kandidat in tajnik Slov. političnega društva R i 'h a r d F a n i n g e t. Resolucija se odobri.
Oglasi se k besedi
Alojzij Brajnik.
Pred 20 leti so bili pred komisijo v Gorici slovenski stariši na svojem križe-vercr potu za slovenske šole izpraševanj, odkod so, ali našel se je bil kmalu pogumen slovenski oče, ki je vprašal župana Mavroviča: odkod ste pa vi? Odkod ste priromali vi in razni vaši v Gorico? — Mi smo tu in tu 'hočemo imeti .svoje Šole. Posl. Marušič se je leta 1S68. zavzema! v deželnem zboru za slovenski jezik' tudi za realko; za vse šole hočemo slovenski učni jezik; hočemo silovenskih šol v Gorici in tudi slov, realko. Se odobri.
Oglasi se še
Perko, zahtevajoč na vseh slovenskih ljudskih šolah mestnih zraven slovenskega učitelj-tva tudi slovensko postrežniško osohje, da ne bo tako kakor sedaj Podturnom, kjer je sluga Furlan, ki ne zna nič slovenski. Se odobri.
Sprejme so ,na to s o g:! as n o taka-ile
resolucija:
Z oziram na dejstva, da si morajo Slovenci v Gorici' sami vzdrževati ljudske šole, da se mestna uprava dosledno ne briga za slovenske potrebe na .šolskem polju, da mestni uradi .nočejo poznati jezika polovice mestnega prebivalstva in da mestna občina vso svojo moč, ki jej je podeljuje avtonomija, vedno uporablja proij slovenskemu življu,
Slovenoi zbrani na javnem shodu dne 7. septembra 1913. v Trgovskem Domu protestirajo proti vsem krivicam, ki. s*e gode Slovencem v Gorici od strani mestne uprave, poudarjajo slovesno, da bodo vporabljali vsa sredstva v njihovo odstranitev, konštatirajo, da se z ustanovitvijo mestne ljudske šole iPodturnom, ki ne odgovarja ne po legi ne po stanju svojemu namenu, ni zadostilo odločbi dež. šolsk. sveta z dne 24. 6. 1894, naučnega minis-terstva z'dne 25. 10. 1894, razsodbi upravnega sodišča z dne 26. 6. 1S95, s katerimi se je izreklo, da je mestna .občina goriška dolžna dati goriškim Slovencem slovensko ljudske šolo, še manj pa predpisom državnih in deželnih šoiskih ' zakonov, zahtevajo vsled tega, da zgradi mestna' uprava na primernih krajih v goriškem mestu zadostno število ljudskih šol za goriške Slovence, ter poživljajo visoko c. kr. vlado, da ona kot najvišja čuvarica zakona gleda na to, da vdobe v okolišu goriške mestne občine stanujoči Slovenci vse v državnih temeljnih zakonih zajamčene pravice ter da se posluži v to tudi najstrožjih sredstev, če treba — razpusta občinskega sveta in imenovanja vladnega komisarja.
Zaključek shoda.
Predsednik dr. Podgornik konštatfta z veseljem soglasnost shoda. Resolucija se sporoči na pristojna mesta: vladi in tudi'v roke presvetlega gospoda župana. Poživlja zborovalee, naj se lepo mirno razidejo.
Shod je končan. Zborovalci zapojejo navdušeno »Hej Slovani« in zapuste dvorano.
Odlikovana pekarija in slaščičarna"
Karol Draščik
v Gorici, na Komu v (lasni hiši)
? zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-. nejega peciva, to te. kolače za birmance m poroke, odlikovane velikonočne * pince itd.
j         Prodaja različna fina vlita In llfcer)a
na drobno aH v originalnih butelkab. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna .naročila ter obljublja solidno postrežbo. ¦NT* po Jako ztnarnlh cenah
nemška slaunost u Gorici.
Predrzen korporativen dohod Nemcev do Mestnega vrta. — Zavrnitev nemških Izzlvačev.— Nastop policije s sabl)amt. -- »Slavnost« na Telovadnem trgu. — Dr. CasapiccoJa junak dneva.
To je bila slavnost, katero si Nemci dobro zapomnijo in s temi Nemci jo obdrži v posebnem spominu tudi -gospod višji policijski komisar v Gorici dr. Casapic-cola.
V  soboto zvečer je imela biti batolja-da pa je bila prepovedana. Radi tega so razni heilovci sikali ogenj in žveplo na Slovence. Ali bakljada je bila prepovedana in je ni bilo.
Nemci prihajajo.
V  nedeljo zjutraj zgodaj je prišlo v Gorico z vlakom državne železnice' 105 heilovcev in heilovk. Vseh skupaj sploh ni došlo niti do 200, obljubljali pa so, da jih pride z raznih strani na stotine in stotine. Sii so še v temi proti mestu in lazili .okoli v svojih izzivalnih nemških nošah.
Sdlnce je posijalo, nastopil je svetel dan in Slovenci so prišli na ulico. Za Nemce se ni brigal nihče, ker Je c. kr policija zagotovila odposlancem Slov. političnega društva, da ne bo v nedeljo dopoldne nikakega korpprativnega dohoda Nemcev na telovadni trg. Če reče tako višji c. kr. funkcionar, bo pač to vsakdo verjel. AH glejte in čujte, kaj se je zgodilo!
Na kolodvoru. Slovenci so se zbirali v Trgovski Dom, inir.no, dostojno, in kmalu je (bila velika množica Slovencev v Trgovskem Domu. Tisti Čas pa, ko so imeli priti še ostali Nemci k onim, ki so prišli zjutraj, da potem odidejo posamezno in ne korpora-tivno na Telovadni trg, ni na kolodvoru policija nič poskrbela, da bi se bilo došlltn Nemcem povedalo, da jim je korporatlven dohod skozi mesto na Telovadni trg prepovedan.
Nemci gredo na Telovadni trg.
Nemci so se lepo zvrstili, heil, In hajd skozi mesto na Telovadni trg s svojimi zastavami, sicer ne še popolnoma *az-vitimi. Ta pohod je bil pač skrajno izzivajoč. V svojih Čudnih oblekah, zelenih klobukih, zastavonoše so imeli črne visoke čevlje, bele 'hlače, črn klobuk, 'rdeče ¦pero — maškare so jim rekli ljudje — In, korakali so ponosno s svojimi znaki na prsih proti Telovadnemu trgu po dolgi poti s kolodvora. C. kr. policija je zagotovila, da ne bo nikakega dohoda Nemcev v mesto, da je tak dohod prepovedan, vendar se je vršil in c. kr. policija ni storila proti njemu nikakega koraka. Tako se drži beseda. Seveda, Slovenci so zbrani v Trgovskem Domu — tisti čas pa Nemci lahko izzivajoče inarširajO po Oorici!
•    Nemci so prišli.
In prišli so proti mestnemu vrtu in Telovadnemu trgu. Takrat pa je zavre-ščalo v Trgovskem Domu in vse je skočilo iz njega zavračat nemško predrznost. - Trgovski dom je poleg Telovadnega trga, in vodi naiW!ižji dohod s Korsa do tja ravno mimo vrat Trgovskega doma. Nemški izzivači so prišli s svojo zastavo naravnost po Korsu, mesto da bi iz previdnosti šli po stranski poti. Policija je vse to mirno gledala. To je podžgalo Slovence, ki niso več mogli trpeti mirno takega nesramnega izzivanja. Naenkrat je od vseh strani zagrmelo nad provokaterji: Sramota, marš, poberi se nazaj na 'Koroško in Štajersko! Množica je v hipu pognala vso gručo tevtonskih junakov i. njihovimi zastavami, .medaljami -in uniformami čez IhidKki vrt do bližnjega kinematografa. Hitrih krač so jo morali nemški izzivači odkuriti pred navalom razjarjenega slovenskega občinstva. V njih stiski pa jim je pridrvela na pomoč tržaSka policija, ki je morala priti pomagat varovat ta dan nemško pritepenstvo v Gorico. Svojo »feco« so morali izročiti v varstvo policije. Ker je '»slovenska nevarnost« tako silno in hitro pritiskala, je morala policija r-emške junake poskriti v bližnji kinematograf Edison, da se ne bi kateremu pripetilo kaj človeškega. Nemški srboriteži so Čepeli med temi v kinematografu kakor jazbeci.
Slovenci so .nastopili prav dostojno, zapeli so: Lepo iia&> domovino, Hej Slo. vani in Onamo onamo, mogočno so od. mevale slovanske pesmi .ob »mestnem vrtu — nekateri Nempi pa so tekli po mestnem vrtu proti Telovadnemu trgu.
Najbolj smešen je 'bil renegat zastavonoša Dornouscheggg; ta junak v visokih škomiah je moral biti kedaj tekač na daljavo, tako izbor.no je tekal s tisto zastavo po mestnem vrtu. Vse se je smejalo. •Neki drugi nemški zastavonoša ni vedel, kam- in kod in vzdihnil je: Wo soli* ieli denn hingehVn? Hitro so mu odgovorili okoli stoječi: »Zum Teufel gehen's'< Nemci so slišali tudi vsklike: ;>Fora i ghoehi!« Te nemške komedije je bilo kmalu konec, ali -policija je nastopila z vso močjo. Kmalu je bil zatrobil redar in pri-hitelo je 4(1 redarjev na .pomoč, ker je bila za Nemce strašno velika .nevarnost! Brez aretacij tudi ni smelo ostati. Nekega gospoda so aretiirali, ker je imiril in na nasvet g. revirnega inšpektorja vabil 'ljudi, naj gredo na shod. Casapiceoia mu tega pa še verjeti ni hotel.... Množica je šla v Trgovski Dom.
Po shodu.
Ko je skončal Mnpozantni shod v Trgovskem Domu, se je usula slovenska množica na ulico. Policija je bila že pripravljena, kakor smo kmalu videli in občutili, z najostrejšim! ukazi, kakoršnih do-sedaj nismo bili vajeni v Oorici in kakor-sni se ne izvajajo menda nikjeri drugodi v Avstriji.
Množica je hotela po Korsu manifes^-ratj za svoje šolske zahteve. Policija H bila hitro -med njo in ko se je pojavila v množici majhna trobojuica, je policija potegnila sablje in Šla z golimi sabljami nad Slovence. Zgodilo pa se je pri tem, da je redar ranil redarja po obrazu. Trobojnico so srečho zaplenilj, potem pa gnali Slovence dol po Korsu proti Šolski ulici. Casapiceoia je dal zapreti izhode iz ulic in uka?. Slovence razgnati! Slovenci so v gruči peli in ppšli do Travnika. (Policija pa ni pustila niti peti, marveč je ukazala Slovencem celo, da niti ust ne smejo odpre". Takih ukazov pri demonstracijah vse Ini;-še vrste, kot je ibila nedeljska, še nisiin culi! Na Travniku se je množica razšla, aretiranih pa je bilo več Slovencev.
Več članov vodstva Slovenskega pol tičnega društva je hitro interveniralo glede na aretacije.
Aretirana so bili puščeni takoj na svobodo. Are ti ranče v je bilo 12.
Popoldne. Slovenec opsovan in zaprt;
Heilovska slavnost se je vršila popoldne i in zvečer nemoteno. Mestna godba jim je piskala in Nemci so se »unterholta-li«. Eden izmed teh lepih .Nemcev se je znesel nad nedolžnim slovenskim kmečkim človekom. Neki slovenski kmetic, p<>-starcu človek, je prišel v Gorico. Ko je šel mimo mestnega vrta. je videl tam, da ločijo pivo. Sel je na prostor nemške veselice in prosil za malo pivo, po slovensko seveda. Dobil je pivo, se usedel in pil Ali tu je zrogovilil neki iNemec in šel uaJ ubogega kmetica. Zahteval je najprvo od redarja, da naj odstrani tega nevarnega človeka; ko redar tega ni hotel storiti, je pripadel tisti oholi Nemec' kmetica ušesa in hrbet in ga vlekel ven v naroči-' dveli redarjev, ki sta res prijela nevarnega starca in sta -ga gnala na policijo. N(A: gespod, ki je vse to videl, je šel poveda! na policijo, kako se je vse godik), tarti pa so mu rekli, da je mož --• p;i j a n in &>i ko se strezni, ga odpustijo. -Mož je leno prosil. naj ga pustijo; doma ga Čakajo štirje otročički.
Heilovska. slavnost je bila klaverna. ker je bilo udefežnikov bore mak) -števil-ce. Goriških Nemcev ni bilo zraven. & zunanji si niso upali vsi na veselico, marveč so jo nekateri pobrisali s prvim vlakom iz Gorice.
Proil večeru
.»o korajžni ¦ Nemci odhajali v spremstvi' redarjev na kolodvor. Tisti, ki so odšli ž'* ponoči, so se slovensuo zakleli na državnem kolodvoru: da jih ne bo nikoli več v Gorico. Prav tako! Heil!
. '-A, *" .'     ' 'Ponoči. ¦¦                      j
Brltek spomin na sfavnost.
Ponoči se ni zgodilo nič posebnega. Neka) ljudi se je vrtalo na laški takt »na Telovadnem trgu; i lesalci in drugi odšli so nenioteiri. Lep spomin pa Ima na to slavnost neka ženska. Zvečer ]o prižigal umetne ognje pirotehnik Kren in tu se je pripetilo, da je oni ženskf padla na roko ¦petarda ter jej ?#ko ^dttttala.«^
Dr. Casapiccola -junak dneva,
Gori na šel« članka je zaprsaj»tudh-[)r. Casapiccola — junak dneva.
Le o njem se je govorilo v ".nedeljo v Gorici in govori se še vedno dosti o njem. On je bit junak dneva; o tem te sodba ie eria.
Prav čedne red srno izvedeli. Dr. Casapiccola je bil ta dan jako zgovoren in ni .fcrzdal .svojih nemškonacionalnih čut-stev, marveč jim je dal prosto pot ven v svet, da jih »bodo slišali Slovenci in da jih bodo Čutili. Verodostojne priče so*narit poročale, da je nahrulil slovenske inteli-gente na Travniku s »ZtviHsirte Horde« in vskiHaiil je: »Das Ist slovenische Kultur«. In vendar, kaj so mu storili oni inteligeri-ti, kak vzrok je imel za tak vsklik na slovensko kulturo? Dr. Casapiccola je pač pokazal svoja čutstva do nas in mi jih jemljeno na znanje Dostavljamo le, da do-sedaj še nismo culi iz ust šeia goriške policije na javni ulici takih 'ljubeznivosti.
Ubogi redarji so se morali vsakemu 'smiliti, tako jih je podil -pred seboj, iti kakor nam poročajo, jih je učil, skočiti med Slovence kot divjaki. Ukazal je: »FahriVs mir hinetn wie dle Wi!den«! —-Ta <nioz nima pojma o -kakem komandi-ranju in proti vsakemu reglementu je ukazal takoj potegniti sahije ob Trgovskem Domu, dasi po splošni sodbi ni Ibilo 'za to nonenega pravega vzroka. iNajprej se da pač povelje, da naj se razide množica, ako ne uboga na ipovelje. potem šele se sme porabiti sablje. Kdor je videl oni prizor, je pač prepričan, da ni bilo nobene nevarnosti na nobeno stran, pa kar s sabljami so morali iti redar ji nad Slovence! Porabljanje orožja je bilo čisto neumestno.
Dr. Casapiccola je hotel Slovencem pa tudi kar usta zapreti. Ob mestnem vrtu in po ulicah je kričal revimi inšpektor cla moralo rnianifestantje molčati, nič peti, niti ust ne smejo <*Boretf, talko se je gla.vl policijski ukaz. Takega ukaza doslej se nismo slišali. Ta unicum je izdal dr. Casapiccola v Gorici.
"""""Slovencem so v nedeljo trgali slovenske znake s prsi. Nemci pa so lahko nosili svoja izzivajoča znamenja ».Deutschcr Ge-sanKsverein«. Očividno ie bil dan od Ca-*aoiccote ukaz, potrgati Slovencem znake, Nemcem pa jih pustiti. Pripovedujejo nam, '¦¦ 'da je dr. Casapiccola nekemu odhajajočemu Nemcu izročil'neka! potrgUiih slovenskih znakov z besedami: »Hier haben's e'm 4ndenken#an Gorz«.
(jlede redarjev in policijskih agentov moramo še povedati, da dr. Casapiccola nikakor ni .bil zadovoljen ž njimi. Hrulil irh je in zmerjal, da niso storili svoje dolžnosti, da to ni nič, da morajo vse strožje nastopiti itd. Občinstvu se je pač čudno zdelo tako hruljenje Tedarjev, ki so morati že ta-ko vršiti ob takih prilikah nenavadno službo. Reči smemo, da je 'bil tisti, ki le bi! v tisočgiavi množici najbolj zbetran in konfuzen, policijski nadkomisar. ki d>i ime! skrbet? za red. Mož nima niti naimanjega uinevanja. kako je treba pri pouličnih manifestacijah postopati in je za svojo službo povsem nesposoben.
Skrajno čudno se -nam -zdi, da trpi vla-da nn tako odgovornem nnestu, kakor Je tu na meji v Gorici, kot policijskega šefa ^sebo tako razdražljivega in nervoznega temperamenta, ki si dovoljuje pri najrazličnejših prilikah javne kritike nasproti »evšečnim osebam, ki slučajno niso nemški naeionalci. Mfelimo, da govorimo v i-meniJ vsega goriSkega prebivalstva r/rez razlike .narodnosti, ako priporočamo %. namestniku, da pošlje tega gospoda v dru->ro hladnejšo debelo, v lepo Tirolsko, da si mož izleči svojo nervoznost in zgovornost. Priporočamo tega gospoda tudi .klubu slovenskih deželno^or^klh iposlancev.
Ulls dneva.
Moško in dostojno so nastopili •nafti -manifestantje. Pretekla nedelja je bila prava Šola za (manifestiranje. Italijani ne hi unogii izvršiti tako lepega nastopa. Razpoloženje je 'bilo sijajno, samozavest visoka. Nedeljska 'manifestacija je pokazala, kako rastemo v Gorici.
Treba k večkrat shodov, treba gojit: ^^^rv^sf^vtthntrie ibi!o?*v*eselo, navdušeno vse, v Trgovskem Domu in na ulici .... Zdelo, se nam je, kakor da smo v Tržaškem Narodnem Domu, na ulici v Trstu....   . •
Domače vest!.          i
Začetek šolskega teta na državnih gimnazijah v Gorici. Vpisovanje v prvi razred slovenske dvžavne gimnazije bo dne 16. sept. od-8. do 12. ure, sprejemni izpiti pa 17. sept. od 9. do 12. Učenci, ki so bili sprejeti v 1. raz. že v juliju, naj se zglase šele 3. oktobra pri slovesni otvoritveni maši. — Dosedanji učenci II. in IV. raz. naj se zglase i. oktobra. Dodatni, pona-vljalni in morebitni sprejemni izpiti (II. do i V. raz.) se bodo vršili 1. in 2.. oktobra. Stična določila veljajo tudi za italijansko in nemško gimnazijo.
Suplentsko mesto. Na slov. drž. gimnaziji v Gorici se odda s prvim oktobrom mesto suplenta za latinščino, nemščino in slovenščino (16 ur). Izprašani prosilci naj se obrnejo do 15. septembra na ravnateljstvo.
Na c. kr. moškem učiteljišču bo vpisovanje za vstop v priprav I jalnico v ponedeljek, dne 15. t. m., od 9.—12. ure dopoludne. Isti dan se prično, a se zvrše v torek in sredo, dne 16. in 17. t. m., pismeni in ustni, sprejemni, ponavljalni ter naknadni izpiti.
V četrtek, dne 18.t.m, bo otvoritvena služba božja, v petek, dne 19. t. m., pa se prične redni pouk. Vse drugo na črni deski v zavodu.
Kazensko postopanje proti sodniku dr. Med veš u ustavljeno. — Proti ajdovskemu sodniku g. dr. A. -Medveš-n je c. kr. -državno pravdništvo popolnoma ustavilo kazensko .postopanje in to .po dolgotrajni in mimicijozni preiskavi; omenjeni je bil namreč; kakor znano, v preiskavi radi ohdolžitev po §: 122 a, 303, 305 k. z. Veliko zaslugo ima na tem »Novi Čas«, kateri je omenjenega sodnika v svoji številki z dne 22. 11. 1912 št. 47. de-nunciral in omenjeno številko vposlal na predsedmštvo v Trst -in Gorico.
Italijani v Gorici so bili v nedeljo o-pazovalci, kaj se godi imed Slovenci in Nemci. Ulico so obvladali Slovenci. V mestnem vrtu so biii Mazzinianci, okoli vrta je bilo tudi nekaj Italijanov. Nemci v mestnem vrtu so bili pozdravljeni s »Fuora i gnoehi«! Tal-ijani so videli lepo slovensko manifestacijo in jo cenili po pravi vrednosti.
Wieser in uprava državnih železnic sta nesmrtno •blamirana z nedeljsko prireditvijo. Toliko truda je imel Wieser pa tak finsko! Izzivajočih Nemcev ne trpimo v Gorici; izzivanje pa izhaja z državnega kolodvora. Zato pa se morajo razmere na državnem kolodvoru temeljito spremeniti. V to naš boj!
Sramota za immicioil je bila nemSka .prireditev v nedeljo na Telovadnem trgu. Slovenci smo nastopili in rešili čast Gorice: ustavljena je bila nemška provoka-ciia na ulici, ali na oplankanem Telovadnem trjru ie ostala sramota, katero so nri-7adiali italijanski caioortoni Gorici. Vsi razsodni Lahi ro z nami istega mnenja.
Marsikako demonstracijo smo že videl? v Gorici. Lahi so včasih šli po mestu v skienienih vrstah in spremljali so jih redarji. Vsklikali so: Afrhaso i! Gover.no! hi Evviva Iralia je bilo čuti. pa redari; niso imeli naloge potegniti sablje in udariti na ljudi! Sedaj pa taka sabljosvetla prijaznost do Slovejticev! Na prijaznost sledi prijaznost, ki bo morda še ostrejša kot redarska sablja
Nemški utom v Gorico v nedeljo ie bil pošteno odbit. Sedai ne bo ne konca ne kraja zabavljanja, al? za to se ne zmenimo. Prepričani pa smo, da si bo vlada stokrat premislila, dati še dovoljenje za kako tako nemško slavnost v Oorici. Slovenski nauk v nedeljo je bH najboljši!
Kako je nastopal dr. Casapiccola,
je jasno iz popisa o nemški slavnosti. Radi nekaterih žaljivk bo podanih baje proti dr. Casapiccoli več tožeb radi žaljenja časti.
»Pangof« In »Folskarten«, tako so klicali uslužbenci goriškega tramvaja v nedeljo ob priliki uhoda Germanov v našo solnčno Gorico. — Ako pa stopi naš hribovec v tramvaj, ter vpraša ponižno, koliko je plačati, ali pa da -naj-mu ~pove\ kje je ta postaja ali pa kakoršno si bodi vprašanje, odgovore najrajše „Non ca-piseo..."                                  — t —
|        K. k. Post und Telegraohen-Direction.
• — Na vsa slovenska pisma pritisne pošt-; no in brzojavno ravnateljstvo v Trstu | nemški pečat: iK. k. Post und Telegra-phen-Direction — Povemo ravnateljstvu, da hi se ne pregrešilo proti nobenemu zakonu, če si nabavi tudi s i o v e n -s k i pečat ter ga rahi pri slovenskih dopisih! Treba bo najbrže dolgih interpelacij, in moledovanja okoli ministerstev, predno pridemo do slov. pečata na c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu! — Povsodi ise šopiri in žali ^nas nemščina, ki ni pri nas ni deželni jezik! To uradno usiljevanje nemščine na mesto, kjer je prostora le za slovenščino, tudi •pripomore, da naš Nemci gledajo z vrha dol, češ, nemščina Še v deželi, kjer ni deželni jezik, ima prednost pred jezikoim domačega prebivalstva! Tako je v ravno-pra vni Avstriji!
Nemec na jug — Slovenec v Ameriko! — »Miinehner Neueste Naehrichten« bo objavile članek o nem&kem naseljevanju v južni Avstriji. List pravi, da je naseljevanje v južni Avstriji prav ugodno, zli as ti na Štajerskem in Koroškem med Slovenci. O Slovencih pravi, da sso miroljubni in prijazni 'Nemcem; nahajajo se pa na tako nizki stopinji, da se
lahko konkurira ž njimi. Konkurira......
toise pravi: postavlja jih v kot in preganja z rodne grude. Slovenec naj se mu umakne v Ameriko. So že tu tudi dobri domači faktorji, ki pomagajo v to svrho. Na »nizki stopinji« so res, ali le gledč prevelike miroljubnosti in prijaznosti nasproti Nemcem. To »nizko sopinjo« je obžalovati in vzbuditi treba v Slovencu odporno silo proti grabežljivemu Nemcu, potem hodo Slovenci kmalu na višji stopinji! — Na jug silijo Nemci; Kmetje za sedaj na Koroško in Štajersko, nemški trgovci in delavci pa v Trst in Tržič: nemški gostilničarji v letovišča ob Adriji. »iDrang« na jug je velik in občuten. Občutiti bi ga morali tudi že Italijani, ali ti se kažejo še neobčutljive proti nemškemu prodiranju. Pa pride čas,
ko bodo bridko javkali___
Deželna umobolnica. — V deželni umobolnici je postelj 418, zdravniki 4, oo-strežniškega osobja 72. Lani je bilo sprejetih v umobolnico 177.moških, lil žensk; ostalo je iz prejšnjega leta 160 moških, 161 žensk; torej skupno je .bilo koncem leta 1912. v deželni umobolnici 277 moških, 272 žensk. Zdravili je bilo odpuščenih 20 moških, 16 žensk, iz drugih vzrokov 26 in 43, prepeljanih drugam 5 in 6; umrlo je 26 moških, ženskih 14. Dne 1. jan. 1913. je ostalo v umobolnici 200 moških, 193 'žensk. Odstotek ozdravljenih znaša 6.5, odstotek mrtvih 7.2. Dnevna pristojbina znaša 8 K za prvi razred, 6 K za drugi, 2 K 10 za tretji.
' Zabavni večer »Goriške Slovenske Mladine«, ki se 'bo vršil v nedeljo, dne 21. septembra .t. 1. ob 8. uri zvečer, v prostorih hotela »Zlati Jelen«, obeta biti po vsestranskih predpripravah in pestrih, srečno izbranih točkah vsporoda, sestanek vseh, zdrave zabave iščočih goriških Slovencev. Vspored obsega poleg velcko-mične burke, več kuplctov, koncertne točke vojaške godbe in pozneje za mladino ;ples. Med pavzami vspereda ho poskrbljeno, da se razvije živahna kores-pondenčna in cvetlična tekma, -srečni kraljici tekem, bodete z uspehom brezdvom-no zadovoljni. -Ostalih točk vsporeda noče objaviti odbor zato, da ostanejo do dneva prireditve zavite v tenčiop radovednosti. Ker se »G. S. M.« trudi, da ..Čim mogoče izpopolni praznoto goriškega družabnega življenja, se nadeja, da bo znalo naše goriško meščanstvo ta trud uvaževati ter poseti v obilni meri nabavni večer Goriške Slovenske Mladine, ki pričenja s spremembo društvenega programa v preporod goriške narodne mladine,
2 MciMjem se je zaletel danes otooti
poldneva v Gosposki ulici neki narednik v NMetno dekico ter jo podrl na -tla. K sreči ni hujših .potodeb'.
Iz Soče pod konjedercem je potegnil včeraj popoldne neko kletno dekle iz Pevme tehnik Ciril Cej. Dekle je bito mrtvo in vsi poskusi, oživeti je, so ibili brezuspešni,
Ubil se je na Livadi mizar Erjavec, mož v starejših letih; padel je s hodnika.
Požar v Šturijah pri Ajdovščini. Sinoči je- v Storijah zgorel hlev g. Rajerja. Živino so rešili. Precejšnja (škoda je krita z zavarovalnino. Bila je vfeMka nevarnost da se zbog vetra požar razširi pa se je k sreči omejil na eno zgradbo, .
Sokolski vestnik.
Telovadno društvo Sokol na Gradišču priredi svoj I. javni nastop v nedeljo dne 14. septembra in ne 7. kot prvotno naznanjeno; vzrok so bile razne zapreke, katere se je posrečilo društvu odstraniti. Gradiški Sokol 14. sept. prvič «topi samostojno pred javnost, da predloži narodu, čeprav še kot mlado društvo, račun celoletnega notranjega dela. V zajdnjem času je začelo v Gradiškem Sokolu popolnoma ¦novo živahne je gibanje; vpeljala sede poleg članske tudi ženska telovadba; isto-tako se prav pridno in -marljivo veižbajo za svoj prvi nastop naiši .»'Mali'- lali -bodoči Sokoli. Toda telovadno društvo brez potrebnega telovadnega orodja se ne »nore -uspešno vsestransko razvijati, vsled česar se je določila ta I. javna prireditev v prid nabave telovadnega orodja. Slavno občinstvo, drage sestre in bratce sosednih ohiči-n in društev, zavedajte se vzvišene natoge, ki jo vrši sokoistvo sploh ter prihitite 14. sept. v obilnem števMu na Gradišče. 'Hočete li, da se bode OradiSki Sokol (lepo razvijal in ho tvoril svežo vejico mogočnega sokofekega drevesa ter da bo pripomogel k vresničenju idej našega nesmrtnega očeta Sokolstva TyrŠa in se čimnreie približa Ik vzvišenemu -olliu sokolstva? Vabimo vas kar najuljudnejc, pridite med nas ter -nas moralno podprite, katere podpore smo zlasti kot mladiči zelo -potrebni. Nadejamo se, da nas v obilnem številu posetijo tudi> naši vrli Gori-čr.nie. Na veselo svideinje 14. semtembra v »Črnogorskem taboru« na Gradišču! . Na 2dar!
Sokol v Ajdovščini je imel včeraj svoj nastop. iPrireditev je usp.ela prav povolj-no. Proste vaje so 'se izvršile izborno, vaje na orodju ka!žejo, da dobro vežbanje bo dalo tudi tu dobre uspehe. Udeležba pri veselici je bila velika. -Nav»oč je bil tudi tamkajšnji vojaški poveljnik, ki se je izrekel pohvalno o telovadcih.
Dan sokolskega naraščaja. — Vspehi, kateri so se dosegli z -lanskim posrečenim dnevom naraščaja v Kobaridu, zlasti pa še tudi globoko umevanje vzgojnega pomena takih .prireditev za maše čvrste Sokol i če, privedli so našo župo do sklepa po možnosti vsako leto zbrati našo imladino. da 'pokaže, kaj se je naučila in <v koliko je napredovala v smotrenem delu za vzvišenimi ciiljii Sokolstva. Vemo, da vzbudi ta sklep radosten odmev v mladih srcih, saj nam je -še sveže, v spominu, kako radostno so se bliskale malčkom oči, kako so jim rdeli obrazi veselja in ponosa na njihovem dnevu v Kobaridu. Goriški Sokol je rad sprejel nalogo-ukreniti vse potrebno za ta dan ter je sklenil, da se 'bode vršila 'prireditev v nedeljo dne 2\. t m. v prijaznem gozdiču Panovcu pr-i Gorici, kateri prostor 'je za ta dan vsled prijaznosti c. k. gozdnega ravnateljstva v Gorici zagotovljen. Natančen vspored se naznani v kraten. Med tem -pa naj se naraščaj pridno .pripravlja, da bode zanj ita dan zopet dan veseliia vsled izpolnjenih dolžnosti. Na zdar!
Razne vesti.
XXVIII. velika skupščina C. M. D. se
je vršila v Domžalah ob obilni udeležbi iti velikem zanimanju. Poročilo prihodnjič. -25-letnica zaveze jugoslovanskih učiteljskih drugtev se je obhajala v Ljubljani na način, povsem časten za naše učitelj-stvo« Na kratko bomo poročali prihodnjič.
> :je,nastal tobak« ¦«- Turška legenda'pripoveduje o tem: Mohamed je nekega dne ipozimi našel gada, popolnoma premrazenega. te usimMiienja ga je vzel ter viakntl v rokav, 'kjer.ga je toplota svetega
''telesa ftanalu zopet oživila. Komaj pa se je čutil gad zopet zdravega, je pomolil glavo
'iz rokava ter rekel: »'Proroik 'božji, jaz te boni pičil!« — »Povej mi patemeten vzrok, zaikaj mi hočeš to storiti, in dam si to do-pasti.f« — -»'Po sv. pismu je boj med semenom mojim in tvojim«. — »Tolda jaz sem' ti "izkazal dobroto«1. —'»Toda lahko bi mi bil napravil kaj zilcga«. — »Ne 'bodi nehvaležen, o gad, napram svojemu dobremu gostitelju.« — .»Storim to, kajti prisegel sem to v imenu najvišjega«. — »Torej me piči v Trnenu božjem«, je rekel prerok, loi vsled svoje pobožnosti ni mogel dopustiti, da bi postal gad 'krivoprisežnik. Gad ga je piči! v roko. Mohamed -je otreseJ ga-
, da, izsesal strup 5 'krvjo iz rane ter pljunil
..nato na tla. In glej! Takoj de zrastla na tem prostoru rastlina, ki v svojih lastnostih spojuje grenkobo gadovega žela s sladikostjo preroikove ikrvi — tobak,
Škodljivost   visokih peta na čevljih.
Bazelski .zdravnik dr. Hiibscher je nedavno predaval o veliki škodljivosti visokih peta na Čevljih, kakor jih sedai nosijo ženske. Pri nenaravni 'hoji v takih čevljih morajo mišice celega telesa naporno delovati, o čemur so zlasti Škodljivo prizadeti trebušni oreani. Velik del nadležnosti. fki iihJtrpe ženske, ie odpisati nošnji visokih peta. Znano je. da ho'a v takih čevliih silno hitro utrudi in da vojaki v takih čevliih ne bi'mogli korakati. škctiMivcist visokih peta ie mnogostranska in večja, nego se misli.
Kemija t?ornica Trelskirchen pri Dunaja
LIEBMHJV & €.0
Cementna malta,,boton, apnena malta napravi noprodorno za vodo samo
STE A RIT,   (obl» gavarovmio).
NajidealnejŠo sredstvo za osuSenje vsoh vrst in za zadržanje talne vlažnosti.
nepremočljiue fasade z apneno malto.
Malta zmešana s Stearitom ima 50—100% večjo trdnoatkakor druge primesi. (Uradno preizkušeno).
^lina prodaja in zastopstvo: F. P. Vidic & Komp. — Ljubil »na.
vanKavSIC v Oorid. Tiska: »Oorifika Tiskarna« A. Oubriček (odgov. h Pabeifi. Zalaga: Družba aa izdafanfe flstor »Soča« In »Primorec«. .
:- Slovenska higienična •:
brivnica
v Gorici, Ozka ulica št. 1 (Via Stretta)
se priporoča slav. občinstvu za  obilen  obisk. Sprejema tudi   mesečne  abonente  po zmerni ceni. Za dobro in  čisto postrežbo jamči edini slovenski brivec someščan
budouik Čofer. Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka Gorica, Raštelj 3.
JMHt
|gLl Zaloga usnja.
---------   ODLIKOVANO   ---------
MIZARSTVO
: i električnim mehaničnim obratom :
ANT. ČERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št-.8.
Izdeluje: vsa stavbena dela> okna, vrata, podove« -  - - -
Zaloga pohištva omare, mize* postelje, stolice, okvirje, blazine in šnste. ---------
Zaloga: Strngarskih in rez-barskih izdelkov, ------
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem  Zdpii
podružnico v Gosposki ulici.
Izgotovljene obleke za  gospode  in  otroke prodajam sedaj edino ie v
CORSO VERDI št. 11
(nasproti izsozneran trgu).
Z odličnim spoštovanjem
I. Felberbaaim.
g^&gsž&mmm&E^m^gšm
PALMA
^n
Prosim le PALMA podpetaik!.....- -
.......Isti je najbolj'trpežen med vsemi.
Citajte v Vašo lastno korist!
V danaSnjih  težavnih   razmerah   zamorete   obogatetl  le  h  srečko! TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najprlporottjivejša srečka,
ker ima gest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto
400.000, 400.000, 400.000,
200.000, 200.000, in 200.000
zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj
400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar, varno
naložen kot v hranilnici,
ker  igro  še  dolgo vrsto let   in   ob- | drli kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadalj-nega vplačevanja,
ker znaša   mesečni  obrok samo  4  K j
75 vinarjev, in kerzadobi kupec že. po vplačilu prvega'
obroka izključno igralno pravico;
POZOR! Prihodnje žrebanje se vrši  1. oktobra 19131 1  turška srečka in  1  srečka
italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron.
Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah!
Natančnejša pojasnila pošlje vsakbmur brezplačno
Češke   Industrijske   banke  glavno   zastopstvo v (LJubljani.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.             212—1 '
Odvetnik Dr. Fran Gabrsček
——— v Gorici, Via Caserma štev. 13 —-——
sprejme
spretnega stenografa.
EfflaniiBl & Oskar Kraus
TRST, Via 5. Nicold Štev. 2
Tehnični biro
ureditev   kompletnih   industrijskih -,
naprav vseh vrst in električne luči ip
in moči!
¦¦:¦?< ^fch.
Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej Morlc Hille v Družen, Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.006 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za. izdelovanje Opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdie Adolf ildinger v ObertHrkheim pri Stattgarta. Universaini strugalni stroji, okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratis lu frank©.
Kupujte samo dvokolesa „GBliCC" i» „Hlf Lflaf",
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste1 bodiu za navadno rabo aH 2a dirke, šivalni stroji OrtfillUll VlCfOfUl   so  najprak-UCnejši  za  vsako   Mšo.   Isti  služijo  za   vsakovrstno  šivanje  m štikanje  (vezenje).  Stroj teče brezšunrao in je fako-trpežeb.      ^ Puška, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi   po to-9 " varniški ceni pri tvrdki
Kerševani S Čuk
GORICA, m Stolnem trnu it. 9. GORICA.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana isadniga % omejenim jamstvom.
(V lastni blil, aospoftki ulic« i«. 7, 3* n«4str.) — T«l«fo« Al. 70
Batnn poltna hrullatee Itof. tSIM. Na občnem zboru dne 27. aprila 1913. te je doiofiilo: Hranlln« vi»go se obrestujejo po  5° O   Stalne večje vloge t enoletno   odpovedjo  po  dogovoru.   Ren t ni   davek  plačuje posojilnica iama.
Hranilne vlogo «* sprejema?« od vsakogar. Vlagateljem so Hrt razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženla denarja, zvišati so se morale sorazmerno tnrli dosedanje H oz. 6 s obresti od posojil. Olavn! d«i«l:l se obrestujejo koncem leta 1912. s <6%. Stani« 31. dee.1912 ; Zadružnikov 1822 z   deleži v znesku D7.012 kron.   - Hranilno   vloge:   1,022.15605. — Posojila: 898.203---. — Reeermi as a klad: 125.235-36. — Lastno premoŽenje: 383926.76.