Tečaj IV
ra 1875.
V GORICI, v petek i
'tfll
List izhaja vsak petek
in vejja i poštnino vred in v Gorici domu . poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za ce(trt leta 80 sold.— Za ude nnr. - polit, društva »GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
Naročnina in dopiti
naj se blagovoljno pofciljajo opravaifttv» ▼ nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankt\jojo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila m sprejemajo. Plača se zajnavadao vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat 15 soldov.
: Srbija in njen poklic.
Odkar se je Srbiji posrečilo, oprostiti se turškega jarma ter zadobiti malo da ne neodvisnost samostojnih držav, bile so na njo obrnjene oči vshodnih Slovanov, od nje pričakujejo rešenje iz turškega robstva in združenje v eno državo. Srbi sami sebi, pa tudi drugi pripisujejo poklic, da postanejo za vsbodne Slovane to, kar Pie-montežko za italijansko kraljestvo. Ko so preteklo polletje se vzdignili v nečloveškem robstvu zdihajoči Ercegovinci, da mašujejo nezaslišane krivice živinskih Turkov, pričakovali so Slovani in vsi za pravo prostot vneti narodi s težkim srcem, da pridete črnogora pa Srbija sobratom in rojakom na pomoč. Sosebno od Srbije smo se nadejali, da se spomni svojega poklica ter v prvi vrsti stopi na bojišče za jugoslovansko svobodo.
Ali pretekli so že meseci, Srbije pa še ni na bojišči. J)a ,bi se. bila Srbija zne-verila svojemu poklicu, tega nikar ne trdimo. Kaj takéga le misliti, je nemogoče onemu, ki pozna Srbski narod. Mi vemo le ^predobro, da Srbija bi bila rada udarila jia sovraga, pa evropejska diplomacija jej je pot prekrižala. Srbski narod je navdušeno čakal le povelja, da prelije kri. Ko je skupščina zadevno vprašanje obravnovala, bilo se je bati, da nastane upor, ako se vlada ne odloči za vojsko proti Turkom. Da ni do tega prišlo, je knez Milan v skrivni seji dal razloge in pojasnila. Kaki so bili oni razlogi, ne poznamo jih. Gotovo tehtni, ker Srbi so molče pritrdili knezu in
8 LISTEK.
MATEVŽ HLADNIK.
(Življenjeplane trtice.)
Dalje,
9	* * * * V*'*	> A
Do zadnjega Časa svojega življenja je vedel pri vsaki priložnosti primerjen latinsk rek iz kakega imenitnega rimskega pisatelja povedati. Tim manj pa je bil v stanu v spominu obdržati besede latinskega svetega pisma. Pri prosta latinščina „\ulgatae“ mu ni bila nič kaj po volji, da ne rečem zoprna. V modroslovskib šolah je bil tistikrat profesor veroslovja rajni, dobro znani gospod Bauber. Ko ga je enkrat v šoli izpraševal, Hladnik je, kakor po navadi, prav čvrsto odgovarjal, samo svetopisemske besede je vedel le po pomenu, ne pa po besedah povedati. Tedaj mu je neki g. Bauber jo tako le zasolil : „Sveto pismo je pač toliko vredno, da se ga tudi Hladnik pobesedno nauči 1“ — Ali Hladnik je osta le vedno Hladnik.
Čez lalinske šole, v kterih se je takrat mnogo učilo, kar ni bilo ravno tolikajn potreb-
narodnemu zastopu. Domači in ptuji časniki ugibajo na vse strani, kaj je Srbijo zavrnilo. Znamenita je izjava ruskega časopisa, „J. de St. Pet.a, da Srbija ni zmožna biti kos tako vzvišenemu poklicu, da ni niti duševno še zrela pa tudi politično ne edina, kar je nepogojna podlaga, da postane „ slovansko Piemontežko".
Ako je duševna in politična zrelost pogoj, da zamore postati Srbija „slov. Pie-montežkotf, ni treba se Srbiji bati.
Duševna zrelost pokaže se v izgoji primerni sedanjemu veku in v vojaški izurjenosti. Srbija ni sicer še na vrhuncu znanstvene zrelosti. Pa to je ravno dokaz, da njej tiče prihodnost, ako le neprestano napreduje na zdravi podlagi. V šest desetletjih svojega obstanka je Srbija največ storila za duševni in vojaški razvitek svojih državljanov. Zdatna svota potrosi se, da se nadepolni srbski mladenči izurijo na evropejskih vseučiliščih in vojaških zavodih. Ne manjka pa Srbiji tudi domačih učilnih zavodov. Ima jih primeroma saj toliko kakor naj bolj napredovalne države. V Belemgradu obstoji vseučilišče za vse fakultete (znanstvene polja), razun zdravniške. Na vscričiliščnili stolicah sedijo možje, ki celo daleč po Evropi slovijo kot znameniti strokovnjaki. Učiteljsko izobraževališče v Kragujevacu je eno naj bolj obiskovanih. Vsaki okrog, kojih je 17, ima svoje gimnazije, realne gimnazije in realke. Da so vse te in enake šole, višje in nižje, dobre, svedoči, da so vse v čezobilnem številu o-bi skovane.
Vsled tega se je tudi novejša srbska
no ; ali pa se je takó učilo, da je uk malo koristil: bil je rajni Hladnik vedno dokaj hud. Svoje misli čez te šole je v posebni pesmi „latinske šole“ razodel :
Latinske so tatinske šole 1 Kdor tega še alj vidil ni,
Alj se mu neverjetno zdi,
Naj sodi sam, če sliši tó-le:
v
Sest celih let — o leta zlate !
O, toljka zguba — kak boli !
Za prazne, plesnjeve potrate.
Latinsko-gerškiga jezika Toljk časa revčik se uči;
Za kako rabo so mu ti?
Zakaj domaè’ga raj ne zlika?
Pa naj, kar v njih se je pisalo,
Tud brati v njih si kdo želi ;
Po krajši pot’ brez dvoma bi Se razumét’ to boljši dalo.
Tudi v drugih obzirih je bilo takrat po gimnazijah marsikaj napačnega. Vem za mla-denča, ki je v tistih letih konec šolskega leta enkrat Lutrov prevod svetega pisma v dar dobil, in to v drugi latinski šoli I
literatura zdatno pomnožila, ne gledé na slavnoznano staro. Nobeno evropejsko znanstveno delo, da je le znamenito, ni, da bi Srbi je ne imeli v prevoda. Tudi lastne, originalne znanstvene knjige, priča bistrega uma, so na izbiro. In vse to je spravila na dan ali saj podpirala državna skrb ali pomoč.
Gledé napredka v vojaških strokah, je po strokovnjaških pričah dokazano, da Srbija ni zaostala za drugimi državami. Vojaška spretnost od doma za boj vnetih Srbov je znana, pa tudi ujihova temeljita izurjenost v vojaških vedah po novejših sistemih. Srbija lahko postavi na noge po sedanji uredbi nič manj kot 130 tisuč dobro uredjenih mož, zraven še okoli 30 tisoč v reservi.
Po tem lahko sodimo, do kake stopinje zrelosti je dospela današnji dan Srbija, ako pomislimo, da med njimi je le redek, ki brati in pisati, pa tudi zraven vojaško o-rožje rabiti ne zna; med tem ko znaša* število v tako zvanih kulturnih evropejških državah precejšne stotine.
Ravno tako je Srbija tndi politično zrela. Politična zrelost obstoji v tem, da se vse stranke strinjajo v enem in ravno tistem političnem uzoru in da se vse narodne moči posvetijo enakemu cilju, da si hodijo po raznih poteh. Vsi srbski narodnjaki strinjajo se v tem, da Srbija ima postati mogočna, da je njen poklic biti središče južno vshodnih Slovanov. V ta namen delajo vse tri stranke, konservativna, liberalno* narodna pa demokratična. Med seboj so sistrauke večkrat popolnoma
Ko je Hladnik bil tudi uže v latinskih šolah, moral je vendar o šolskih praznikih doma drugim pri delu pomagati, posebno pa ga je gonila mačeha živino past. Iu tu se je menda
godilo, kar je tolikrat pripovedoval od rajnkega Goriškega korarja in šologleda Valentiua Staniča. Zuano jc, da je Stanič bil priprostega obnašanja ; doma je sam drva cepil, sam tesaril, itd. Také si je bil sam iztesarii dvokolesen voz, s kterim se je potem na bližo in na daljo vozil. Kakor korar pa je imel rudeče nogovice in ovratnik
rudeč ; oči pa je imel krvave. V posebni pesmi
„ Kr va vogle dM Hladnik od njega med drugim govori :
V Gorici stanuje pisàr,
K’ je bukvovez, kórar, tesar,
In Bog vé, kaj druziga še, itd.
Imel je Stanič tudi velikega psa sabo. O šolskih oddihnicah tadaj je bilo ; Hladnik blizo 15 ali 16 let star, je doma ravno z drugimi pastirji živino pasel, in sicer blizo ceste, ki pelje iz Crnovrha v Idrijo. Kar se pripelie po cesti Valentin Stanič v svojem dvokolesnem vozu, spremljen od svojega psa. Pes se zažene koj

fasto
navskriž ; vendar ko gre za občni blagor, za veljavo Srbije v Evropi, znajo stranke krotiti mcdsolrae navskrižnosti ter jc podrediti splošnemu cilju. To se je raviKf .pokazalo v zgorej imenovani skrivni seji.* Stranke se le takrat znamenje državnega Propada, kedar se v medsobnem prepira postavi uprejo, da jo ne spoštujejo in ne spolnujejo, da uastane v državi pogubna jjtartjja lbrezgospostvo). Kaj takega v Srbiji ne zapazujemo. Ustavno podlago pripoztiav^jo vse stranke, io srbska ustavna pokoršina pa tudi parlamentarno obnašanje jc drugim državam lahko v žled, Pie-mon težko, ko si je prisoje vaio poklic, postati voditeljica k italijanski edinosti, ni bilo v • tako srečnem položaji. K temu moramo v ožini vzeti še moralno moč in veljavo, kojo ima Serbija pri južno-vshodnili Slovanih v Turčiji. , Njej niso nasprotne narodne težnje Turških Slovanov, kakor nek-daj večinoma, glavni faktorji na Napolitan-»kem, Toskanskem itd. proti Piemontežkemu IPljivu. Temveč ysi pod turškim polomes-cein zdihujoči Slovani gledajo v Srbiji svojo vjffih^jo. rešiteljico in voditeljico.
Tidìo ima Srbija vse lastnosti, daza-iiofe postati »Slovansko Piemoutežko" za jugovshodne Slovane. Temu poklicu bo tudi Zvesta ostala, če jej evropejska diplomacija i* medsobne zavidnosti ali iz mrzenja do SloVanov pot nc prekriža.
dopisi;
\b
V 6OPÌ6Ì, 30. nov. (Zastavijavni ca — mont.) Od večih strani poprašani, kako stoje reči pri zastavljavnici goriški (inont), obrnili smo se do merodajne osebe, naj nam stvar pojasni in odgovori na dana vprašanja. Dotični gospod «am jè blagovoljno spolnil našo in gotovo tudi bnlcev željo, podamo tedaj tu kratek zapopa-dik odgovora mere daj ne osebe. Bivši vodja g. J. Kumar je prišel s kuratoiji nekaj navskriž, iker je kurat ori j svojo trdil; g. vodja pa svojo; ker ve niso porazu meli, odelal je slednji prošnjo, naj se izpu?ti iz službe. Kurator j je to odpoved sprejel, pregledal. vse račune, dohodke in
i', - S! !		i			
«4H.fr j j	/';y ,	•	. •	.	.	•		.	.....	. v		
•pa živino, ki se je ondi zraven pasla, in posebno ovce so začele, bežati na vse strani. Hladnik in drugi pastirji ne vedó, kaj bi počeli. Vidijo na cesti tisti nenavadni voz, kakoršnega niso še n koli. videli ; vidijo čudnega moža na vozu z ru-dečim vratom, s krvavimi očmi : bojijo se, in si mislijo, da to ne more biti drugi, kakor sam peklenšček. Ali ko začne Stanič še na psa kričati (imel pa je tudi sila hripav glas), tu so v-bogi pastirji prav zares verjeli, da je sam hudič na vozu. Stanič je vpil za. njimi ; »Ne bojte se nič, počakajte F ali nič ni opravil ; bolj je za njimi kričal, bolj so fantiči bežali, kakor da bi jim bil uže za petami peklenšček**)
Eno napako je imel rajnki Matevž Hladnik ttže kot šolar, in je ni mogel nikoli ukrotiti, j n ta je bila, .da ni mogel smeha brzdati. Tudi v šoli, ko ga je smeh polomil Rajnki je imel navado s temi besedami od te svoje napake
*} Koliko je v tem resnice, ne vein. Napisal sem jo tako, kakor sera jo večkrat, iz* ust rajucegaališal.
Kuratorij je to pismeno potrdil v posebnem zapisniku, službo vodje pa zsčasno izročil g. L. /»stavnica in hranilnica ima veliko premoženje, ki je «zagotovljeno s hipotekami, ali pa obstoji iz'državnih obligacij in iz lastnega premoženja. Všled tega je vsaka misel, da jo naložen denar v nevarnosti, pražen strah, kterega morda gojijo nevedni ali zlobni ljudje. V «pričevanj* tega navedemo edino le to, da so ljudje med tem, ko je šlo vodstvo iz rok v roke in je kiiratarij o-skrboval opravila, naložili v kratkih dneh čez 26.000 golcL
Upamo, da. nam bo mogoče pri priliki natančen račun, ali vsaj poglavitne reči iz računa priuesti Vašim bralcen, po kterem se bodo lahko prepričali o istinitosti današnjih besedi.
Tem besedam nimamo druzega dostaviti, nego, da naj ljudje, ki imajo kaj denarja na strani, naložijo ga pri lukajòni hranilnici (mon-tu), gotovo je v dobrih rokah. Kdor bi pa kake sumljive govore raznašal, naj se naravnost naznani, da ne trpi škode ne zavod, ne ljudje.
*	‘	: , «	f	'	.	. •	»	4
Iz srednjih Brd, 29. nov. — (Narodno Življenje po je m a.) Z žalostnim srcem povedati moram, da pri nas, posebno v vaseh, ki mejijo proti laškemu, narodna zavest in narodno življenje pojema. Komaj se v takih vaseh Slovenci zavedajo, da so Slovenci, in ako tudi vejo, si to ne štejejo v nobeno čast. Tako je narodno življenje v Merniku, v Šlovrenjcu, v F o j a n i. Kaj je temu krivo. Prekasno. je že deloma, odveč se je laški vpljiv usilovati mirno prepustil, tako da je trud nekaterih narodnjakov zastonj. Deloma pa je tje in sem tamošnja duhovščina tega kriva, kakor n. pr. v Merniku in v Fojani. V Merniku nima tamošnji gospod nobenega pojma, da je sam Slovenec, pa da so njégovt furmani Slovenci. Gospod ima menda vse druge skrbi, kakor za cerkev in za lastni narod. Ako bo šp nekaj let tamkej pasti rovai, bo malo več za popraviti. Nočemo gospoda odveč kriviti, saj. je že prestar.; Na njegovo mesto tiče mlad, delaven, za cerkev in narod godeči mož. — Nič bolje ni v Fojani. Tamkej pastiruje sicer še mlad, za cerkev prav goreči duhoven, pa po narodnosti bolj lah, kakor Slovenec, Goričan. Da živi med Slovenci, da bi za-nje delati moral, na to se ne spominja. Tudi mu ni zameriti. Ali da med čisto sloven-
govoriti), nikakor ga ni mogel premagati, tàkó da je vsakega profesorja uže koj prvi dan te svoje neukrotivue napake opomnil, da bi jim njegov smeh ne bil nekako sumljiv. Tudi v cerkvi ga je kakšenkrat smeh polomil Ko je tadaj služil v Devinu za kaplana, da hi bil ložej pridigal, in da. bi ga Ijudjé ne videli smejati se, kaj je storil? prinesel je vselej svojo pridigo pisano sabo, držal jo je pred sabo in jo tako ljudem bral. Nekteri poredneži so potem, se ve da, govorili: „Dans nam je gosp. Hladnik v cerkvi sentencijo bral !a Tudi v nesrečah, ktere po navadi človeka jokati silijo, Hladnik ni mogel drugači, kakor smejati se. Srce mu je Jkakšen-krat žalosti pokalo, usta pa so se mu smejala. Čudna reč zares I Fo pravici je tadaj sam od sebe tožil, rekoč: „Mich plagt der LachteufelF Vendar pa, od kar ga je trpinčil neozdravljiv kašelj, poslednjih pet let, ta napaka ga ni več tako hudo nadlegovala, kakor poprej.
:	■	•	• ,	(Dalje.)
ske formane, med s l o v. m J a d i n a širi laške molitvene knjižice in bukvice, da upeljuje in goji pobožne vaje v laškem jeziku, to mimiino nikakor ne gre in ne sme biti. V tem piresega svoj delokrog. Mu li manjka pripravnih slov. molitvenih knjižic, da vsiluje laških ? Sme on svojevoljno vpeljevati laške pobožnosti, kjer so vsi rojeni Slovenci in vsi slovensko govorijo? — Dobro in želeti bi bilo, da duhovne oblasti stvar v roke vzamejo ter gospodu njegov delokrog b^lj jasno razložijo, da ne bo niti narodna, niti vsled tega Uidi verpkflrstvm* škodo Trpela.
Drugače je v — Ločniku. Vis. Čast. g. dekan Fr. Košuta je z višim dovoljenjem pretečeno nedéljo blagoslovil1 kapelico Sv. Križa na pokopališču. — Imeli so tudi prvo procesijo ža sv. leto, katere se jc ljudstva iz domače fare in bližnjih duhovnij toliko udeležilo, da je bilo Čd-da, vietiti tako množico. — Sploh je p. n. gosp. dekan, mož na svojem mestu. Kakor je bil wGias“ o svojem času željo izrekel, je g: dekan o kanonični visitaclji N j. prevzvišeno st knezo-nadškofa laško in slovensko nagovoril, kar so preihilostljivi Viši pastir hvalevredno ni potrebno pripoznali. Tudi kasneje in pozabil g: dekan svoje dolžnosti de slov. farmanov, ker je že večkrat pri prvi maši tudi slovetosko razlagal sv. evangelije. Laški farmani menda ne bodo nevoljno to gledali, saj so pravicoljubni in gotovo odobrujejo, da duhovni pravično ravnajo, ki so v prvi vrsti poklicani, pravico učiti in jo tudi dejansko pokazati.
	;, :		
^ f * j j	j 1 i >			* 9
Ogled.
Avstrija. Med ustavo verskimi poslanci vlada tužira osoda, mož za možem pada, med tem ko zgubljajo drugi dan za dnevom svoj ustavo verski bliš* Dva Štajerska poslanca, huda kričača in ustavoverska rogo-vileža Brandstetter in Seidl sta bila te dui na dnevnem redu poslanske zbornice, ne da sta ona dva kak predlog stavila, ampak celjska s o d n i j a je prašala za dovolenje, da sme -enega gospodov zapreti, ker je moder mož prvi,menjice v vrednosti 60D0O gl. ponarejal in goljufal. Pri tej# ustavo verski sramoti imajo stroj' delež tudi tisti uarodnjaki, kf so' obcasu volitev prepevali :
volite.....
Kanonika Kosdrjap Iz državnega zbora se poroča, da sta predlagala dr. Kopp in dr. Gross načrt postave o premembi nekterih paragrafov zakonske postave. Dr. Gross je predlagal to reč izročiti posebnemu odseku, dr. Kopp pa izročiti jo verskemu odseku. > Pa: oba predloga sta padla s 97 proti 91 glasovom. Ministerstvo, ki je «podpiralo predlog Kop-pov, je tedaj ostalo V manjšini; pa znano je, da se za to dosti rte zmeni, ali manjšino na Svoji strani ima, da mirno nadaljuje svoj posel, kakor da bi Avstrija ne bila konšti* tucijonalna.	•	•
V ravno tej seji je minister kupčijstva odgovoril na interpelacijo o čolnih zadevah, da je vlada vnanjemu ministru že mesca oktobra naročila odpovedati kupčijsko zvezo z Angleško in Francosko še pred koncem 1. 1875, Nemčijo pa pripraviti k reviziji čolne in kupčijske zveze, preden pride od-
povedni £as. To se bo knialo zgodilo ; tudi si vlada prizadeva državnemu !zboru, kakor hitro bo mogoče, predložiti nov colui načrt. Prej pa se mora dogovoriti z ogersko vlado in zediniti o načelih nove kupčijske sveže z Nemčijo in Francijo. Pij tem se bo oziralo na potrebe domače ’qtytaije. Ob enem se bo zboru predložil splošni čolni tarif, z Angleško pa se ne bo Idoločil noben tarif. Konečno obljubi minister odpraviti dosedanje napačnosti, kakor zahteva korist domače obrtnije. To je tudi odgovor, pravi minister, na interpelacijo Groholskovo in Hohenwartoyo. Grobelški odgovarja, da je pričakoval natančnejega odgovora, ali ker se je odgovor ministrov izročil gospodarskemu odseku v pretres, hoče stranka njegova takrat, ko bode odsek poročeval, izraziti svoje misli.
Na koncu je v skrivni seji prišla v razgovor prošnja celjske sodnije, da bi smela prijeti poslanca Brandstetterja zarad goljufije in ponarejevanja raenjic. Seja 27. t. ho. je bila brez vse važnosti in kratka zarad pogreba Rauscherjevega.
Iz privatnega pisma zapišemo tu samo en stavek, ki govori o državnem zboru, glasi se: „Do sedaj sem bil le dvakrat v državnem zboru, še takrat sem čul take otročje neslanosti, da se mi je kar čudno zdelo, kako morejo možje kaj tacega kvasiti. In ta čudni mehanizem! Diese Volks-beglttcker !a
i Minister Lasser bo neki meseca februarja odstopil in prevzel drugo bolj lahko, pa ne slabšo službo in naslednik mu bo ibar. Kellersperg. Pridemo tedaj iz dežja pod kap.
V ogrskem državnem zboru se gode prav »domorodne8 reči. Skrajni levičarji so nasvetovali, naj se kralj naprosi, da jzniža svoje dohodke, ktere mu država na Mo daja, drugi so pa zopet govorili, da p tu j ave lev last Avstrija visoko ceni zvezo z Ogrsko, da morajo Ogri s privo-1 e nje m civilne cesarjeve liste kralja tako [rekoč privabiti, da svoj sedež vzame v stolnem mestu Ogrske. To so jasne besede.
t	»
j Zunanje države, če tudi je nastopila
zima^ vstaja na jugu ni nehala. Turškim »vojakom se godi slabo, ker ne dobivajo plače in jesti. Črnogorci se pripravljajo na boj. Na Grahovem stoji že 6000 mož, 11400 se jih bo pa še oborožilo. Tudi Rusija vedno več dela za Hereego-vince. Po cerkvah, na javnih krajih, ob železnicah so nastavljene pušice za mile darove, po vseh večih mestih so posebni tod-bori. Car je poslal Vasiličkova z sdravil-skim orodjem v črnogoro, da uredi postrežbo v vojski ranjenih in bolnih. Ruska se: oborožuje. — Rumunska se je sklenila s Srbijo in črnogoro, da dobi delež pri razdelitvi Turčije. Vstajniki so zažgali dve turški ladiji, ki ste bile naloženi z rajžem, sladkorjem in petrolejem za turško armado. — Francoska narodna skupščina je volilno postavo z drugem branji sprejela še z večo večino, kakor v prvem, vsi nasveti radikalcev so bili završeni.— Anglež k a je kupila vse delnice sueškega kanala od e-giptovskega kralja in upa priti na ta način v popolno samoobiast té poti. Ruska
vlada je temu nasproti in meni, da bi to zadevo morale določiti tndi druge vlade.
Domače stvari.
(Ncootrjena pravila.) C. kr. namestništvo v Trstu je z odlokom 21. p. m. št. 10.005 do-tičnim prosilcem naznanila, da pravil skupnega političnega društva „ Sloga1* ne potrjuje, „ker se §. 16. pravil tako glasi, po katerem bi se utegnilo društvo prisvojevati pravice, sklicevati narodne zbore (tabore), edino naznanivši dotičnim uradnijam, kar nasprotuje predpisom §§. 4 in 3 postave 15. nov. 1867 o pravicah zbirališč8.
(Imenovanje.) — P. n. gospod dr. Alojzij Zorn, vodja in prof. bogoslovja, je imenovan za dejanskega konsistorijalnege svetovalca ; prof. dr Jožef G a b r i j e v č i č in dr. Janez F1 a p p sla imenovana prosinodalna izpraševalca. — Čestitamo !
(Porotne sodnije) 4. sessija bode začela 7. decembra 1875, in so zdaj kakor se razvidi iz sledečega imenika, skoro sami italijanski porotniki ; evo jih: Glavni porotniki: Kerpa Andrej iz Žabelj, Marinič Luka iz Gorice, .Seitz Dr. Ed, iz Gorice, Clement Tomaž iz Gorice, Fogar Alojzi iz Gorici, Cesciuiti J. iz Gorice, Drechsel Bar. Ant. iz Gorice, Mauer Jakop iz Gorice, Cle-tnentin Alojzi iz Gorice, Schefzuk J. iz Gorice, Furlani Miha iz Gorice, Godina Daniel iz Ajdovščine, Mezzorana Jakop iz Gradišča, Jakončič Jožef iz Dolenje, Baselli baron G. B. iz Gradišča, Pellegrini N. iz Gorice, Perini G. iz Gorice, Cicogna A. i z Ogleja, Prešel Miha in Tolmina, Lassig Andrej iz Renč, Lapanja Andrej iz Poui-kve, Riayec Jošt iz Oseka, Veuuti P. iz Gorice, Žagar Aiidrej iz Serpeuice., Pahor Stefan iz Gorice, Potatzky G. iz Gorice, Falsari N. iz Kor-mina, de Finetti G. te Gradišča, Messenio Karol iz Ronk, Ličen t).r J. iz Gorice, Gergolet Lorene iz Doberdoba, Ersetig Anton iz Gorice, Obizri Marchese France iz Gorice, Munih France iz Gorice.
Namesnniki : Lorenz Franz iz Gorice, Petz K. iz Gorice, Morelli D.r de Filip iz Gorice, Maurovieh D.r J. iz Gorice, Spiegelfeld bar. iz Gorice, de Zattoni Sigismund iz Gorice, Ulm
France iz Gorice, Zuccato Vincencij iz Gorice, Tausani Valentin iz Gorice.
(Za Herzegovinske vdove in sirote) doro vali so v Brestovici iu Selih gold : 40 kr. 9l/2 •
Tone Kumar, vikar gl. 2 - Jakob Jelšek, učitelj gl. 1— Andrej Peric, župan gl. 1 s. 10 -Semolič Jože gl. 1 s. 42 - Peric Jože štacunar gl. 1 - Antonič Matevž gl. 1 - Fantje doljue Brestovice gl. 5 - Kočiančič Jvan s. 70 - Ko-čiančič Maria s. 60 - Kočiančič Jože s. 60 -Peric Jože s. GO Panogs Andrej s. 70 - Krosi Jože s. 50 - Semolič France s. 50 - Krošl Jože s. 50 - Ana Kranc s. 50 - Kačič Andrej s. 50 - Kačič Tina s. 50 - Konjec Anton s. 45 -Kočiančič Anton s. 40 — Peric Jože s. 40 — Siretlič Andrej s. 40 - Semolič Valentin s. 40 -Semolič Andrej s. 40 - Semolič Audrej s. 40 -Semolič Peter s. 40 - Pahor Jože s. 40 - Več drugih skupaj 17 gl. 72l/2 — Iz Batuj 7 gl 50 s. - Pirjevec Ant, s. 50 - Iz Štandreža 1|4 gl.
(Popravek) — V dopis iz Bat, 18. okt štev. 43. urinila se je v naglici nepovoljna pomota. Tamošnji sedanji župan, ki se je hvale-
vredno veliko prizadeval za naprave novih zvonov ne piše se: Bratuž, ampak Ivan Bitežnik.
%

•'P *\

Razne vesti.
— Cesar je po vojvodu modenskem, ki je pretekli teden na Dunaju bil pokopan, podedval zopet okoli 80 milijonov goldinarjev. Ker od te dedšine ne plača takse, govori se po Dunaju, da hoče iz lastnega premoženja napraviti nove Uhacijev« topove, da bi pri slabem denarnem stanu oboroženje armade države preveč ne težilo. To bi bil zares velikodušen, prav cesarski dar !
— Testament in pogreb kardinala Rau~ scherja. Ker je ranjki kardinal še živ velike svote daroval v dobre namene kakor za zboljšanje plače duhovnom, za zidanje novih in popravljanje starih cerkev, za vstanovitev dijaškega semenišča, za reveže, ni ostalo posebno veliko premoženje ob njegovi smrti.
Testament kardinalov kaže, kako vd^n je bil v voljo božjo in kako je želel do zaanjega zdihleja le to storiti, kar je k veči Časti božji. V testamentu najprej pokliče na pomoč presveto Trojico, Mater Božjo, sv. Jožefa, angela varila iu vse svetnike, potem pa določi, da je glavni dedič vsega premoženja dijaško semeniiče ktero je vstanovil !. 1856 z namenom napraviti poseben gimnazij. Dunajski nadškofiji je zapustil biblioteko, pohištvo v vseh palačah, podobe, konje, kočije, mizno srebrnino, ker ni posebnim osebam odločeno. Posvečenemu Ikofe Kuteck-kerju daruje prsni križ, kterega si sam is med treh izbere, druga dva pa dvema drugima goepe-doma Za pobožnost detinstva Jezusovega v stolni cerkvi kapital 2000 gl., za pobožnost velikega petka 1000 gl., za dunajske reveže 5000 gl., za 300 sv. maš za svojo dušo 600 gl. Ravno tako je zapustil svojemu bratu in njegovi ženi deloma v denarjih, deloma v vrednostnih rečeh lepe spomine. Vsi posli imajo dosmrtho penzijo.
Pogreb je bil v saboto o 2. popoldne. Dunaj že dolgo ni videl tako veličastnega sprevoda, kakor je bil ta. Na tisučo je bilo zbranega tyudr stva na trgu sv. Štefana. Ob dveh vzdignejo truplo kardinalovo in 8 mašnikov ga je neslo po stopnicah obdani z bogosloci, ki so z baklami svetili. Bratovščine, zavodi, deputacije, dva semenišča, duhovni, vse je bilo že v vrsti, ko so prinesli trugo do vrat.
Pogreb je vodil papežev polsanec moasig. Jakobini, pričujoči v ornatu so bili škofje Binder, Rudigier, Zverger (ne Z4n gerle), veliko samostanskih predstojuikov, ves kapitel itd. itd.
Vreme ni bile posebno vgodno, zarad tega j c šel sprevod po krajši poti okoli cerkve sv, Štefana. Tu so . bili zbrani : Cesar, nadvojvodi, ministri, plemstvo, poslanci, vojaški poveluiki, drugi velikaši itd. itd.
Mousig. Jakobini je opravil molitve za ranj« kem in potem je bil kardinal pokopan v cerkvi sv, Štefana, kakor je sam želel. Vsa cerkev je bila s Črnim prekrita, le tužuo petje se je glasilo v mrtvaški tihoti, v kteri spi zdaj veliki učeujak in kardinal. Naj v miru počiva!
— Na slednik Rauscherjev bo, kakor sé piše z Dunaja požimskemu „Rechtu“, posvečeni škof in kapitelski vikar Kutschke r, dr. G ruša pa postane njegov generalvikar in posvečeni škof. „Celmu pa se z Dunaja piše, da zarad
spgì^gyipst



[.
i
i
fe
fc . *fe
|fe
p*
i
/
ri
Fr

vedne bolehnosti Kutsc likerjeve mislijo za nadškofa danajskega imenovati ali graškega škofa Z w e r g e r j a, ali pa brnskega škofa N 011 i g a (?)
— Knjigarna Jaz. Kóck-a v Elhrangen-a nam naznanja posebno knjigo pod imenom : D e r K i r c h e n s ih in u c k, spisala L e i b in dr. S e k w a 1 z. Omenjena knjiga obsega 27 velikih zvezkov z obširnim tekstom, ki 'zgodovinsko in obreduo pojamsnuje vse kar spada k cerkveni umetnosti. Dalje ima tudi 324 podob iu poseben -kazalec." Stane. 186 mark.
1 «	' i “	4 4 (
’-w n Verter,* Časopis s podobami za slovensko mladost, razpošilja sè svojo zadnjo številko sledeče vabilo kuaročbi : Ker s prihodnjim listom začnemo šesto „V e r t č e v o“ leto, zatorej prašimo vso slovensko mladino, prijatelje in rodoljube, da nam v obilnem številu z naročnino priskočijo na pomoč. «Vertec8 velja za vse leto samo. 2 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 30 kr Pri tej priložnosti prosimo, da bi naši naročniki segli tudi po «gledaliških igrah za slovensko mladino". Kdor naročuini 20 kr. priloži, dobi. takoj po pošti prvi zvezek gledaliških iger, obsegajoč prelepo igro «Star vojak iu njegov* rejenka8..
:	— Noia cerkev na čast presvetemu Srcu
Ieiosovemn, na čast čistemu spočetju in presladkem imenu Marije in na čast sv. Jožefu se bo ▼ Gradca začela staviti po samih milodarih, katere pobira posebno društvo, kojeniu načelniki so. baron Rever, vitez Uartmann in kanouik Leg-warth. Ud društva je, kdor vsaki teden daruje 1 krajcar. Cerkev bo prekrasno izdelana v go-tiškem slogu, imela bo 3 ladje z veličastnim svimikoHi. Srednja ladja ho posvečena na čast Jeamsii, desna na čast Mariji in leva na čast sv. Jožefa* Darovuikov in udov se že mnogo glasi ; grof LHienthai je položil 5000 gld., grofinja Sauna 300 gld, iu neimenovana gospa 4000 gld.
— Koliko stanejo deželni [in okrajni šolski svetovalci na - Koroškem. «Karat. Bl.“ porota: Plača uradnikov: 1 referent za administrativne in gospodarske šolske zadeve 1800 gl. 1 koncipist 950 gl. 1 dež. šolski nadzornik 3200 gl skup. 6950 gl. — Službena doklada: 1 referent 400 gl. 1 koncipist 200 gl! 1 dež. šolski nadzornik 400 gl. skup 1000 gl. ^-Službena n ag r a d a: Dvema iz učiteljstva po 200 gl, skup 400 gl. - Popo tn in a in diete: dež. Šolski nadzornik 400 gl.
Okrajni šolski nadzorniki: Popotni na in diete 2 po 150 = 300 gl., 1 po 25Ò, 6 po 300 — 1800 gl., 2 po 350 = 700 gl., 1 po BOO, 1 po 600, skup 4050 gl. — Popotni-na in dragi stroški zunajnim udom dež. in okrajnega svetovalstva 2400 gl. Uprava 2300 gl. Vse skup 17.500 gl Odbita 2 0/0 interkalana = 136 gl., potrebuje se tedaj 17. 364 gl. K temu pride še plača dveh šolskih nadzornikov, ki v Gradcu stanujeta, vsak ima 3200 gl. plače, 480 gl. doklade in 734 gl .^popotn ine iu diet, kar znaša za dva 6226 gl. Ker sta ta dva nadzornika za tri dežele postavljena, odpade na Koroško samo 3000 gl. Za leto 1876 potrebuje tedaj Koroška za deželne in okrajue šolske nadzornike malenkost 20.364 gl.
V starih časih imel je dekan kot okrajni šolski nadzornik od vsake šole 3, reci t r i gold.
— Dvojna mera. Glasovit kulturonosec prof. Ljubljanske gimnazije A n t. H e i n ri c h Hus Liebentlial, osnoval je v Ljubljani dijaško
društvo z imenom «Koukordija8. Ta čin zopet spričuje, da je res, kar smo že velikokrat povdarjali, da je za Slovence druga mera nego za Nemce. V Ljubljani so hoteli slovenski dijaki pod uadzorništvom prof Wiesthalerja napraviti na slovenski podlagi društvo, dobili so pa prepoved od gosp. ravnatelja Smoleja. Kako zamore ravno isti ravnatelj nemško društvo dovoliti? Ali ni to dvojna mera?
Nemško društvo v Ljubljani je pa tudi popolnoma nepotrebno in ker mu je prusak Heinrich na čelu iu oče, ki vedno nekam -drugam gleda, je tako društvo tudi nevarno. Povejte nam, kje je opravičena ta dvojna mera, kteri paragrafi dovolujejo Nemcem to, kar prepovedujejo Slovencem?
— Lepe kunce, to je pitovne zajce, velike ga francoskega plemena ima na prodaj g. Leopold Preseli v Mitterdorfu na Gora. Štajerskem (Mitterdorf au der Sudbalm. Steiermark) in sicer par mesečnih kuncev po 1 fl. 50 kr. Prodajalec je porok, da naročeni kuuci živi in zdravi doj-dejo kupcu v roke.
— Neka zena iz Duuaja, sopruga nekega zlatarja, prišla je v Radvanje g. Brandstetterja
za 6000 gl. terjat. Dolžnik nje ni pustil pred se. Vračaje se v mestu se prevrže voz in nesrečnica si zlomi roko.
Našim dolžnikom.
Zadnjikrat prav resno opomnimo tiste p. n. naročnike, ki so nam àe kaj dolžni, da nemudoma dopošljejo dotične zneske. Ne bi radi po drugi poti ta svoji denar iskali, da plačamo tiskarno.
Opravniàtvo.
Umrli od 28. nov. do 2. decembra.
Milan Klavžar 3 1. 2 m. angina. — Jožef Tabaj 40 L za pluč. bol. — Ana Kauc 99 1. starost. — Alojzija Gostinša 1 d. hožjast. — Janez Lastič 77 1. mrtucl. — Eliza Peternel 6 1. angina. — Andrej Tribušon 80 1. za rakom. Alojzija Marostika 15 1. jetiha. — Jožef Bresau 63 1. sušica.
100
OBISKOV ALKIH IISTKOV VELJA
v Mailingovi tiskarni
samo 1 goldinar.
Bareni kurzi na Dunaji 3.	' ’ - i t dec.	
Enotni drž dolg v papirju .	69	85
„	„	„ v srebru . .	74	50
Drž. posojilo leta 1860 . . .	111	90
Akcije narodne banke . . .	926	—
Kreditne akcije		204	80
London ........	113	15
Napoleon d’ oro .....	9	07
Cekini 		5	33
Adžjo srebra ......	105	——
Pravi
Vilhelmov
antiartritični autirevmatični
<kj. m tikieaje krvi
(Čisti hrv zoper protin in revmatizem)
je kot
zimsko zdravljenje
? ' »	.j _	■* ■' i > *	» r
edino gotovo zdravilno krv čisteče sredstvo,
111
; ! t'?;t
S privoljenjem c. k. dvorne pisarne V8lC(l sklepa na Dunaj i 7. dec. 1858.
ker je od prvih medicinskih avtoritet
Evrope
..... y*«».»
,
Vsled Nj. Vel. Najvišjega povelja zoper po-narejenje zavarovano. Dunaj, 28, marca 1871.
z najboljim uspehom upotrebljevano bilo.
Ta čaj Čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, delo celega trupla ip odvrne iz njega po nastranjem upotrebljev&nji vse nečiste, za bofezen nabrane reči ; tudi je učinek gotovo ustrajajoČ.
^ Temeljito ozdravljenje protina, revmatizma, otročjih žil in zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gno-ečih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mozolov po telesu ali licu, lišajev, sifilitičnih ran.
Posebno ugoden uspeh je imel ta čaj pri za-gnjetenji jeter in vranice, enako pri Zlati žili, zlateuci, silnem bolenii po čutnicah, kitah in udih, potem pri ti-sanji v želodcu, vetrovih, zaporu, scavnih nadlogah, močenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah.
Bolezni, kakor bramorji, žlezni qtok, ozdravijo naglo in temeljito, àko se pije Čaj neprenehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico. Celi cup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se terjane zastonj dopošiljajo, spričuje resničnost zgorej uvajenih razlogov
V dokaz rečenega nav edemo tukaj vrsto pripoznal-nih razlogov:
Gospodu Francu Wilkemii, lekarju v Neunkirchenu.
Kladno pri Pragi (Češko) 4. sept. 1874.
Ko sem nekaj časa Vaš Wilhelmov antiartritičen antirevnintičon kri čistujoči čaj vžival, čuthu se dolžue-ga Vam za dober vspeh zahvaliti se. Sé spoštovanjem Adalbert Gerber, kupčev alee z usnjem.
;, J
t • V
Gospodu Franeu Wilhelmu, lekarju v Neukirehenu.
Grubišnopolje (Belovarski kom.) pošta Daruvàr 8. sept. 1874,
Prosim Vas, da mi zopet «en zaboj Vššega. Wil* helmovega autiartritičnega antirevmatičnega kri čistujo-čega čaja pošljete proti poštnem povzetji pod zgoraj navedenim naslovom prej ko mogoče. Vspeh je Celo pri kožnih boleznih izvirajočih iz sifilitičnega začetka izvrsten.
Jožef Maličil, okrajni zdravnik. Gospodu Francu Wilhelmu,* lekarju v .Neunkirchenu.
Niirnberg 22. sept; 1874*
Od svojega prijatelja na Dunaji sem slišal
o Vašem izvrstnem čaji. Prosil sem ga, naj mi preskrbi en zavitek, kterega semdo zadnjega obroka porabil in sem ž njim že zdaj prav zadovoljen. Ker imam že dalj časa neko bolezen v želodcu, hočem to zdravljenje nadaljevati, prosim Vas toraj pošljite mi štir zavitke.
Se spoštovanjem	,
' Andrej Deinzer
Torschreiber am Lauferthor in ^iirnberg.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo;
Pravi Wilhelmov antiartritičiii antirevmatičui
čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikačije Wilhelm ovega antiarfcritičnega rtntire-vraatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen pri\Du naji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj do biva v se Gorici pri A. Franzoni-u lekarju, v Korminn pri Hermes Codolini-u v Trstu pri Jakob Saravalla-i.
Lastnik, izdavateij iu odgovorni urednik ; KAROL KOCIJANČIČ. — Tiskar : MAILING v Gorici*