jfrll
ASOPIsHil
^1	Ft®		;1	1 iv,
Wi |1	0Fji< A ');i j i|t| •	■ *,		S	
1	FBI '.jul" S		mh	i
	j	j H			« < u
r ii	
	M _* 1 ffiiJ
VSEBINA
Izdajatelj
Premogovnik Velenje
Ureia uredniški odbor Božena Steiner, Diana Janežič, Dragica Marinšek, Ivo Hans Avberšek, Aca Poles, Peter Pušnik, Boris Potrč, Jože Kožar.
Glavna urednica Diana Janežič
Novinarka in lektorica Dragica Marinšek
Oblikovanje Ivo Hans Avberšek
Grafična priprava NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje
Tisk
Grafika Bizjak Velenje
Naklada 4000 izvodov
Naslov
RUDAR, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. (063) 853-312 int. 18-15, fax (063) 854-986, E-mail Diana.Janežič®rlv.si Rudar je vpisan v register časopisov in se po mnenju Ministrstva za informiranje z dne, 14.2.1992, št. 23/67-92 šteje za izdelek iz tarifne številke 3, tč. 13 Tarife prometnega davka, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po 5-od-stotni stopnji.
Glasilo Rudar je brezplačno. Prihodnja številka Rudarja izide konec avgusta. Prispevke zanjo lahko pošljete v uredništvo najpozneje do 18. avgusta 1999.
Naslovnica
Jaroslav Špička, obratovodja Jame Škale med leti 1919 in 1927, zdaj v muzeju-
foto:
Diana Janežič
Prehod iz prve v drugo polovico leta je bil letos prelomnica, na eni strani zaradi zaustavitve bloka 5 v TEŠ, na drugi strani pa zaradi uvedbe davka na dodano vrednost, ki bo podražil velenjski premog. Temu smo prilagajali proizvodnjo v prvih letošnjih mesecih in vse to vpliva na načrtovanje našega nadaljnjega dela, predvsem v juliju in avgustu. Kot je dejal mag. Kolenc, bomo proizvodnjo v poletnih mesecih vodili, kot je načrtovano z letnim načrtom.
6. julija bo za obiskovalce odprl vrata prenovljen Muzej premogovništva Slovenije pri starem jašku. Slovesno pa ga bo namenu predal tri dni prej, 3. julija, minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Opravljeno je bilo veliko delo, pri katerem je sodelovalo veliko naših sodelavcev. Prepričani so, da bo ogled premogovniškega podzemlja na vas naredil močan vtis.
program praznovanja oneva rudarjev l:
v četrtek, 1. julija, se bodo ob 19. uri v restavraciji Jezero srečali vsi tisti delavci Premogovnika, ki so se upokojili med lanskim in letošnjim 3. julijem,
v petek, 2. julija, ob 19. uri se bodo v veliki dvorani Glasbene šole Velenje srečali delovni jubilanti, ki so v Premogovniku Velenje zaposleni 20 let, in jubilanti, člani jamske reševalne čete,
v soboto, 3. julija, se bo ob 8.30 na Titovem trgu začela tradicionalna parada uniformiranih rudarjev po mestnih ulicah do stadiona ob jezeru, ob 9. uri pa se bo tam začel 39. skok čez kožo; letos bo v rudarski stan skočilo 71 mladih rudarjev, strojnikov in elektrikarjev; častni skok bo opravil Jože Stanič, direktor Gorenja, d.d.; slavnostni govornik na prireditvi bo Srečko Meh, župan mestne občine Velenje; prireditev bo združena tudi s praznovanjem 40-letnice mesta Velenje in s podelitvijo priznanja Turistične zveze Slovenije Premogovniku Velenje za urejeno okolje;
v soboto, 3. julija, ob 12. uri bo dr. Slavko Gaber,
minister za šolstvo in šport, odprl Muzej premogovništva Slovenije pri jašku Škale na Koroški cesti;
v soboto, 3. julija, se bo po skoku čez kožo začelo družabno srečanje sedanjih in nekdanjih delavcev Premogovnika Velenje; srečanje bo letos na prostoru bivše restavracije Jezero ob Škalskem jezeru; poskrbljeno bo za zabavo, hrano, pijačo in ples; igrala bosta ansambla Štajerskih 7 in Petovio.
Srečno!
OSREDNJA
KNJIŽNICA
UVODNIK
Praznujemo tudi 40-letnico mesta Velenje
Letošnje praznovanje rudarskega praznika poteka v sklopu proslav ob 40-letnici mesta Velenje, zato je prav, da v uvodniku za praznično številko Rudarja na kratko obudimo spomin, kako in zakaj je do njegove izgradnje prišlo.
Že kmalu po koncu druge svetovne vojne je bilo jasno, da bo v naslednjih letih potrebno proizvodnjo lignita v Šaleški dolini močno povečati. Ker je za večjo proizvodnjo bilo potrebno zaposliti več delavcev, je bilo zanje treba zgraditi več stanovanj.
Vodstvo tedanjega premogovnika je zato že leta 1948 pridobilo v uporabo prvi urbanistični načrt Šaleške doline - sektor Velenje. Ta je bil v naslednjih letih večkrat spreminjan in dopolnjevan, odločilno najverjetneje leta 1954, ko je bilo začrtano, da bo proizvodnja lignita že do leta 1963 morala narasti na 3 milijone ton letno. Načrtovalci so takrat predvideli, da bo v Velenju ob takšni proizvodnji živelo 15.000 ljudi, za katere bo treba zgraditi čez 200.000 m2 stanovanj, 3 osnovne šole, gimnazijo in strokovno šolo, dom kulture z glasbeno šolo, vrtce, kino, komunalne objekte, ceste in drugo infrastrukturo. Premogovnik Velenje takrat torej ni predvidel samo gradnje stanovanj za svoje delavce, pač pa je predvidel gradnjo celotnega mesta.
Ko so Velenjčani 20. septembra 1959, to je pred štiridesetimi leti, odprli novo zgrajeno središče mesta, je bilo na svečani prireditvi Velenje tudi uradno razglašeno za mesto. Kot je mogoče ugotoviti, je Premogovnik leta 1963 v resnici dosegel proizvodnjo 3 milijone 164.000 ton premoga in je imel zaposlenih 3.259 delavcev. Skladno z razvojem in rastjo mesta Velenje je ob proizvodnji lignita nastajalo in rastlo tudi mnogo drugih gospodarskih dejavnosti. V največje velenjsko podjetje in med najbolj uspešna slovenska podjetja se je razvilo Gorenje, ki danes v Velenju zaposluje več kot 4.000 delavcev. Leto 2000 bo za Gorenje jubilejno, saj bo v tem letu minilo natanko pol stoletja od njegove ustanovitve v vasi Gorenje. Začelo je z izdelavo kmetijskih strojev in s pridobivanjem gradbenih materialov, nadaljevalo pa s štedilniki na trda goriva. Proizvodnji štedilnikov se je kasneje pridružilo še izdelovanje pralnih strojev in hladilnikov.
Danes s prodajo bele tehnike skupina Gorenje ustvari 90 odstotkov svojih prihodkov. Po razpadu domačega trga v devetdesetih letih se je Gorenje v celoti usmerilo na mednarodni trg, kjer danes proda 93 odstotkov svojih izdelkov. Brez dvoma je na razvoj mesta Velenje Gorenje v preteklih štiridesetih letih pomembno vplivalo.
Spretnosti in sposobnosti Gorenjevih delavcev gre zasluga, da je ta družba v letih največje krize slovenskega gospodarstva, nastale zaradi razpada jugoslovanskega tržišča, zmogla nastalo krizo pretvoriti v razvojno možnost in da je pri tem tudi uspela.
Ni si možno zamisliti, kaj bi se v Velenju dogajalo, če Gorenje ne bi uspelo. Iskreno se veselim, da bomo gospodu Jožetu Staniču, generalnemu direktorju Gorenja, s častnim skokom čez kožo v imenu Premogovnika Velenje in v imenu mesta Velenje tudi javno povedali, da smo Gorenju in njemu hvaležni za storjena dobra dela.
Letošnji, že 39. skok čez kožo, je v znamenju še enega za mesto Velenje in državo kot celoto zelo pomembnega dogajanja. Slovenija se intenzivno pripravlja na vstop v Evropsko unijo kot tudi na pravila igre in življenja v njej. Le-ta so drugačna, so bolj zahtevna, kot smo jih navajeni in v njih bo kapital igral zelo pomembno vlogo.
Za Premogovnik Velenje in za Termoelektrarno Šoštanj pomeni vstop v Evropsko unijo izziv, zelo pomemben in lahko tudi zelo krut, v kolikor slovenska vlada lastnega gospodarstva, torej tudi premogovništva in termoelektrarn, ne bi ustrezno zaščitila. Pri zaščiti gospodarstva ne gre samo za zaščito premoženja te države, gre tudi za zaščito danes dobro delujočih in uspešnih podjetij, ki si ne morejo izbirati druge surovinske baze, kot jo imajo na razpolago tu, v Sloveniji.
In prav ta surovinska baza za premogovniško dejavnost ni ravno prijazna, ne po ekološki plati, ne po kurilni vrednosti ter zato tudi ne more biti konkurenčna mnogim drugim, na enostaven način pridobljenim energetskim virom, ki se pojavljajo na tržišču držav Evropske unije.
Pri zaščiti gre tudi za delovna mesta, gre za to, da smo dolžni mladim državljanom Slovenije omogočati zaposlitev in jim dati možnosti za razvoj. To velja tudi za 71 skakačev, ki bodo svoj skok v poklic opravili na mestnem stadionu, v družbi mnogih, ki so delo do upokojitve imeli in tistih, ki ga imamo še danes.
Vsem sodelavcem in vsem, ki vam rudarski poklic pomeni nekaj lepega, ob stanovskem prazniku rudarjev iskreno čestitam. Meščanom Velenja želim, da bi se v svojem mestu vedno dobro počutili in da bi bili na dejstvo, da so doma v tako lepem mestu, vedno kar se da ponosni.
Srečno!
Dr. Franc Žerdin, direktor
AKTUALNO
Odkopavanje premoga v poletnih mesecih bo teklo po načrtih.
Z delovnim koledarjem imamo v juliju in avgustu predvidene po tri proste petke v vsakem mesecu, in sicer obračunane 16. julija in 6. avgusta kot 80-odstotne dnine, 23. julija in 13. avgusta kot kolektivni dopust ter 30. julija in 20. avgusta kot neplačane proste dneve.
PROIZVODNJA MAJ 1999
Deponija bo naraščala
V prvih petih mesecih leta je odkopavanje premoga potekalo v skladu z načrti in brez večjih težav. IZ maju se je v obratovanje uspešno vključil odkop v jami Pesje, z delom je zaključil odkop v jami Škale, le na odkopu na jugu v jami Preloge je bilo nekaj težav. Kakorkoli, skupni odkop v maju je bil 274.800 ton, kar je bilo nekaj več, kot smo načrtovali. Kako pa odkopavanje premoga za nazaj in naprej ocenjuje tehnični direktor podjetja mag. Marjan Kolenc?
"V jami Pesje je bila maja uvedena četrta delovna izmena, ki so jo rudarji dobro sprejeli in s takšno organizacijo dela dosegli dobre delovne rezultate. V juniju je obratovala jama Pesje normalno v štirih delovnih izmenah, odkop na jugu v jami Preloge pa je z delom končal konec meseca. V juniju naj bi odkopali nekaj čez
300.000	ton premoga in se s tem v prvi polovici leta približali odkopu 1.700.000 ton premoga.
Odkopavanje v prvih petih mesecih leta smo prilagajali načrtovanemu izklopu bloka 5 TE Šoštanj, ki so ga začeli pripravljati za montiranje čistilne naprave. Blok 5 je bil ustavljen konec maja, to je nekaj dni prej, kot je bilo predvideno. Tako je proizvodnja električne energije v TEŠ sedaj bistveno manjša, deponija premoga pa je že začela naraščati."
Prehod iz prve v drugo polovico leta je bil letos prelomnica, na eni strani zaradi zaustavitve bloka 5 v TEŠ, na drugi strani pa zaradi uvedbe davka na dodano vrednost, ki bo podražil velenjski premog. Temu smo prilagajali proizvodnjo v prvih letošnjih mesecih in vse to vpliva na načrtovanje našega nadaljnjega dela, predvsem v juliju in avgustu. Kot je dejal mag. Kolenc, bomo proizvodnjo v poletnih mesecih vodili, kot je načrtovano z letnim načrtom.
"V juliju bo obratoval le odkop v jami Pesje, proti koncu meseca pa se bo v delo vključil odkop na koti 70 v jami Škale. V
jami Preloge ne bo odkopa. Vodstvo podjetja v poletnih mesecih ne pričakuje posebnosti; proizvodnja naj bi bila v juliju okoli 250.000 ton, v avgustu pa nekoliko večja. Zaradi tega se bo povečala tudi deponija in na njej naj bi bilo konec avgusta že čez 600.000 ton premoga. Upamo, seveda, da bo termoelektrarna obratovala čim več tudi v poletnih mesecih in da deponija ne bo prehitro naraščala. Poleti zaradi velike deponije naj ne bi bilo težav pri odkopu premoga, jeseni pa bo že treba preučiti korekcije načrta. Poraba premoga v TEŠ naj bi bila v poletnih mesecih okoli
160.000	ton na mesec, torej bomo v dveh poletnih mesecih odložili na deponijo okoli
300.000	ton premoga."
Z delovnim koledarjem imamo v juliju in avgustu predvidene po tri proste petke v vsakem mesecu, in sicer obračunane 16. julija in 6. avgusta kot 80-odstotne dnine, 23. julija in 13. avgusta kot kolektivni dopust ter 30. julija in 20. avgusta kot neplačane proste dneve.
Vodstvo ne predvideva sprememb delovnega koledarja, bo pa jeseni glede na doseganje letne količine premoga, torej 3 milijone 800.000 ton, in glede na prodano količino premoga gotovo treba korigirati tudi delovni koledar z vključevanjem delovnih dni.
/dj/
OBRAT	osn. nač.	PROIZVODNJA mes. nač.	doseženo	+ VIŠEK na osn. nač.	-PRIMANJ. na mes. nač.	ODSTOTEK na osn. nač.	na mes. nač.		DOSEŽEN P0VPREČEK
PRELOGE	58.100	52.500	73.720	15.620	21.220	126,88	140,42	3.510
PESJE	215.000	147.000	176.920	-38.080	29.920	82,29	120,35	8.425
ŠKALE	0	0	3.840	3.840	3.840	0	0	183
PRIPRAVE	16.800	21.000	20.320	3.520	-680	120,95	96,76	968
PREMOGOVNIK	289.900	220.500	274.800	-15.100	54.300	94,79	124,63	13.086
Dobrodošli napotki
Simpozij o visokonositnih betonih v Braziliji
Od 1. do 4. junija je v južnobrazilskem mestu Granado pri Porto Alegru potekal svetovni simpozij o visokonositnih betonih. Iz Slovenije se ga je udeležila sedemčlanska skupina strokovnjakov iz Premogovnika Velenje, Inštituta za raziskavo materialov IRMA iz Ljubljane in podjetja IGM iz Dravograda. Naš Premogovnik so predstavljali mag. Marjan Kolenc, tehnični direktor, mag. Marjan Hudej, pomočnik tehničnega direktorja za proizvodnjo, mag. Andrej Blažič, vodja priprave dela, ter Franc Riček, tehnični vodja obrata za predelavo pepela.
Slovenci so na simpoziju predstavili referat o visokokvalitetnih panelih, ki jih v našem Premogovniku uporabljamo pri izdelavi jamskih prostorov. Izdelava in uporaba betonov je eno od področij, s katerim se v Premogovniku pričenjamo aktivneje ukvarjati zaradi potreb po betonih v jami in zaradi del, ki jih opravljamo za zunanje naročnike.
Kot je povedal mag. Kolenc, je bilo sodelovanje na simpoziju zelo zanimivo in koristno, saj so slišali veliko informacij in spoznali, kakšni so trendi pri proizvodnji betonov v svetu.
"Večina referatov je govorila o visokokvalitetnih betonih, pri katerih z manjšo količino betona dosežejo enako nosilno konstrukcijo, o energetsko varčnejši proizvodnji betonov ter o betonih, ki jim dodajajo različne industrijske odpadke -predvsem žlindre in elektrofiltrski pepel. S tega vidika je bila potrjena tudi usmeritev našega Premogovnika, da v naše betone mešamo določeno količino pepela iz TE Šoštanj.
Na simpoziju so bili najmočneje zastopani predstaniki ZDA, Kanade, Anglije in Japonske, kjer je ta dejavnost močna, vplivna in zelo razvita. Za nas iz Premogovnika Velenje je bilo sodelovanje na omenjenem simpoziju zanimivo tudi zato, ker smo spoznali, kako močno in dobro so v svetu organizirani gradbeniki, sploh če jih primerjam z nami, rudarji, ki skoraj nimamo
kongresov in srečanj za izmenjavo izkušenj," je še dejal mag. Kolenc.
Ob sodelovanju na simpoziju so imeli udeleženci iz Slovenije nekaj dni na voljo za ogled dežele. Tako so si ogledali del južne Brazilije, okolico kraja Granado in Rio de Janeiro.
Mag. Kolenc je bil najprej presenečen nad tropskim podnebjem kljub sicer zimskemu letnemu času, ki je sedaj v tem delu Brazilije, in bujni vegetaciji. "Dobil sem vtis, da je Brazilija prej dežela revščine kot izobilja, vsaj za večino prebivalcev. Južni del Brazilije je sicer bolj razvit kot severni, saj so se tukaj po drugi svetovni vojni naseljevali emigranti iz Evrope in s seboj prinesli nekaj evropskega načina življenja.
Povsem drugačni so moji vtisi iz Ria de Ja-neira. Ne le, da ta kraj kaže tipično podobo južnoameriškega velemesta, zelo očitne so negativne posledice skupnega življenja peščice bogatašev in množice revnih. To se kaže tako v visoki stopnji kriminala, prostitucije, korupcije in po svoje tudi v močno zastraženih in visoko obzidanih hišah bogatašev, ki se, seveda, ne počutijo varne, kot se pravzaprav nihče ne. Tudi mi se nismo. Tako smo bili kar veseli, da smo se vrnili v Slovenijo in da tukaj živimo tako, kot živimo!"
/dj/
PROIZVODNJA JANUAR - MAJ
OBRAT	PROIZVODNJA			+ VIŠEK	- PRIMANJ		ODSTOTEK		DOSEŽEN POVPREČEK
	osn. nač.	mes. nač.	doseženo	na osn. nač.	na mes. nač.	na osn. nač.	na mes. nač.	
PRELOGE	419.600	402.500	436.980	17.380	34.480	104,14	108,57	4.459
PESJE	602.300	473.500	491.170	-111.130	17.670	81,55	103,73	5012 |
ŠKALE	249.300	338.500	365.920	116.620	27.420	146,78	108,10	3.734
PRIPRAVE	78.400	91.400	81.430	3.030	-9.970	103,86	89,09	831
PREMOGOVNIK	1.349.600	1.305.900	1.375.500	25.900	69.600	101,92	105,33	14.036
Od 6. julija ste vabljeni v Muzej premogovništva Slovenije!
v prepad...
IZ Sloveniji imamo okoli 60 muzejev. Težko bi rekli, kateri je najboljši, saj vsak na izviren način prikazuje zanimive zbirke, nekateri se ponašajo tudi z dolgo tradicijo. Domala vsi slovenski muzeji pa so v zadnjih letih doživeli preobrazbe, dopolnitve zbirk in uvedli moderne načine prikazovanja zbranega gradiva.
Med muzeji, ki so doživeli veliko preobrazbo, je Muzej premogovništva Slovenije, ki je bil postavljen na Velenjskem gradu zadnjih 17 let. V njem je bilo poleg muzejske zbirke v grajskih dvoranah moč videti premogovnik v "živo", saj umeten rov je s temačnostjo, tesnobnostjo in prikazano opremo skušal vzbuditi vtis podzemlja in težkega dela rudarjev. Od 6. julija si bo podzemni svet premogovnika mogoče ogledati še bolj v živo!
in starejšim generacijam predstavi v obliki muzeja.
Končna oblika vseh teh idej je Industrijsko-ekološki-muzejski-izobraževalni center pri starem jašku ali jašku Skale, v katerem poleg ERICa, Inštituta za ekološke raziskave, prav Muzej premogovništva Slovenije med prvimi odpira vrata obiskovalcem," je vzroke in povode za preoblikovanje Muzeja premogovništva Slovenije navedel dr. Milan Medved, direktor sektorja za raziskave in razvoj, ki je bdel nad organizacijo in izvedbo del pri muzeju.
Pri neposrednem urejevanju muzeja so levji delež opravili delavci obrata Priprave - desno spodaj Marjan Moškon. (loto I. Pungartnik)
"Z zapiranjem dela jame Škale in opuščanjem odkopavanja premoga v njem je vzniknila ideja, da prostorov in objektov, ki pomenijo začetek odkopavanja premoga v Šaleški dolini pred 120 leti, ne moremo in ne smemo pustiti propadati.
Ta ideja se je ujemala z mišljenjem mnogih, da so velenjski rudarji dali prevelik prispevek	razvoju	slovenskega
premogovništva in Šaleške doline, da bi ga kar tako pozabili, zavrgli. In nenazadnje: Šaleška dolina je bila dolgo le industrijska in ta dejavnost se prav tako lahko mlajšim
Izziv za ustvarjalce
Ustvariti muzejsko postavitev v originalnih prostorih, kjer se je dejavnost, ki naj bi jo zbirka prikazovala, res odvijala, je poseben izziv. Tako - kot izziv - so povabilo k sodelovanju pri nastajanju muzeja sprejeli vsi njegovi ustvarjalci.
Med prvimi je bil Marjan Moškon, upokojeni diplomirani inženir rudarstva, ki je sprejel ponujeno vodenje rudarskega projekta "Rudarski muzej". Izdelal je projekt o preureditvi rudarskih prostorov v muzejske namene in do leta 1997, ko se je upokojil, poskrbel, da so izdelali del jamskih prostorov, zastavili nekaj niš za scenske postavitve, izdelali osem lutk zanje ter zbrali precej strojev in druge opreme, ki je sedaj razstavljena.
Za njim je izziv sprejel Ivan Čuljak, diplomirani inženir rudarstva. Takole je povedal: "Ko sem prevzel vodenje projekta, nismo mogli kar nadaljevati z njegovo realizacijo, saj je bilo prej treba pridobiti dovoljenje za kategorizacijo nanovo izdelanih jamskih prostorov.
To je skoraj takšen postopek, kot če bi odpirali nov premogovnik. Na osnovi tega dovoljenja kasneje upravni organ Ministrstva za gospodarske dejavnosti izda odločbo o uporabnosti jamskega objekta in vsega, kar je v njem. S tem v zvezi ne obstaja ustrezna zakonodaja oziroma se pri tem stekajo določila več zakonov. Ta post-
opek je tekel skoraj celo leto 1998 in pri njem nam je zelo pomagal inšpektor Marko Kavčič z Republiškega rudarskega inšpektorata.
Konec lanskega leta je bila nato izdelana projektna naloga za ureditev muzeja in novembra lani so se v muzeju pričela intenzivna dela, saj je bila na strateški konferenci sprejeta tudi investicijska dokumentacija," je povedal Ivan Čuljak.
Za Jožeta Hudalesa, profesorja zgodovine in sociologije in magistra etnologije, vodjo muzeja na Velenjskem gradu, ter Toneta Ravnikarja, profesorja zgodovine in sociologije, kustosa muzeja na Velenjskem gradu za starejšo zgodovino, je bil izziv dopolnjevanje in uresničevanje scenarija, ki je plod večih avtorjev.
"Ko je nama s Tonetom dr. Medved predstavil osnovno idejo muzeja, nama je bila všeč. V slabem letu sva naredila scenarij in veseli me, da je osnovni scenarij v precejšnji meri zdaj tudi uresničen. Tone je zaradi študijskih obveznosti čez nekaj časa prenehal sodelovati, tako da je dokončanje dela, postavitev scen in besedilo, kijih spremlja, v celoti moje delo," je povedal Jože Hudales in dodal!
"Tehnični muzeji so radi suhoparni s številkami, imeni in preveč podatki, ki si jih večina obiskovalcev ne zapomni. Zato sva si s Tonetom zamislila, da vsaj v starem delu muzeja pripoveduje zgodba o slovenskem premogovništvu s poudarkom na velenjskem premogovniku, položena v usta Antonu Aškercu. On je resnično poznal velenjski premogovnik, bil je celo prav v jami Skale, napisal je prvo socialno kritično slovensko pesem, ki je bila posvečena nesreči v velenjskem premogovniku. Sicer pa je bil tudi dve leti in pol kaplan v Skalah.
Prva varianta je bila, da to zgodbo pripoveduje Daniel Lapp kot prvi lastnik premogovnika, druga pa, da je to Anton Aškerc. Odločitev, da bo to Anton Aškerc, mi je bila všeč, čeprav je bila zame težja, saj sem potem moral zgodbo zapisati v starinskem stilu in v to vplesti mnogo podatkov." Povsem drugačen izziv je predstavljal muzej opremljevalcem z avdio in video tehniko. To je bil Lučo Žgank, lastnik velenjskega AV Studia s svojimi sodelavci: "Tehnično je bila avdio-vizuelna oprema muzeja premogovništva kar zahtevna naloga, predvsem zaradi velikosti muzeja in števila scen, ki jih je bilo treba opremiti, pa tudi delovne razmere za naše monterje so bile precej drugačne, kot so na primer v neki zgradbi. Glede na zahteve in razmere v muzeju je bilo treba uporabiti posebno tehnologijo, ki bo zdržala ogromno predvajanj in bo delovala v prostoru, kjer je precej prahu."
Cirilu Hočevarju so pri uresničevanju njegovega izziva tehnična sredstva pomagala bolj malo, zato pa toliko bolj njegova ustvarjalnost, roke, izpovedna moč. Ciril Hočevarje samostojni kulturni delavec, kipar, ki je za muzej ustvaril 15 lutk rudarjev in konja, ki oživljajo scenske postavitve. Osnova za njegovo ustvarjanje so bile predloge scenskih postavitev, stare fotografije najbolj značilnih položajev rudarjev pri delu in počitku, pripomočki pa orodja in drugi predmeti, ki so jih pri tem uporabljali. Tri lutke (Antona Aškerca, Jaroslava Špičke in Erna Rahtena) pa so posnetki ljudi, ki jih predstavljajo.
Učenci Praktičnega izobraževanja so opraviti veliko det pri scenskih postavitvah in narediti vso leseno pod-gradnjo v starem delu muzeja, (loto I. Pungartnik)
"Lutke so izdelane iz poliuretana, prevlečenega s poliesterskim laminatom. So obstojne, pralne, zelo lahke, le glava in roke so obdelane klasično iz glinenega kalupa in mavčnega odlitka v poliester. Vse lutke so sestavljive, da jih lahko preoblečemo, prilagodimo položaju in so pritrjene na tla.
Zelo sem vesel in zadovoljen, da sem lahko sodeloval pri tem velikem projektu. Nastajanje muzeja sem, seveda, ves čas spremljal, vendar sem zdaj, ko je delo dokončano, fasciniran. To je gotovo najbolj atraktiven muzej, kar smo jih kdaj odprli v Sloveniji in med najbolj zanimivimi muzeji v Evropi.
Zato, ker je postavljen v pristno okolje, ker je tako dodelan in je razvoj premogovništva v njem tako dobro predstavljen. Vanj je vloženega ogromno dela, znanja in tudi različnih materialov za ureditev prostorov in opreme za prikaz premogovništva," je nad muzejem navdušen Ciril Hočevar, ki bo pri urejevanju muzeja še sodeloval, žal pa mu je, da promocijska akcija za njegovo predstavitev širši javnosti ni agresivnejša.
Ivan Čuljak (levo) in mag. Jože Huda-les (desno) sta sedla k Jaroslavu Spički. (loto /. Pungartnik)
Vodiči pred vhodom v muzej: Karel Seme, vodja vodičev, Osman Hasič, Aleš Rehar in Zlatko Notersberg (od leve spredaj), Boris Kovše, Jože Hace, Anton Vedenik, Drago Tamše in Danijel Berzelak (od leve zadaj).
jskih voditeljev: županov občin v Šaleški dolini, ravnateljev osnovnih in srednjih šol, novinarjev, direktorjev večjih podjetij. V drugem krogu bomo širili promocijo izven Šaleške doline v regijo in bližnje turistične kraje, kamor zahaja veliko turistov, ki bi jim bil lahko poldnevni obisk velenjskega muzeja dobrodošla popestritev bivanja v tujem kraju. Z jesenjo bomo še več promocije naredili v slovenskih srednjih in osnovnih šolah, v najrazličnejših društvih in združenjih. Izdali smo že zloženko, muzej pa je predstavljen tudi na spletnih straneh Interneta."
Dobrega izdelka ni težko promovirati
Za promocijo muzeja pa med drugim skrbi Peter Pušnik, diplomirani sociolog, vodja muzeja, in ta je bila zanj poseben izziv: "Dobrega izdelka ni težko promovirati in Muzej premogovništva je dober, atraktiven izdelek, ki ga bo hotelo pogledati veliko ljudi.
Da bi bilo res tako, smo s promocijo začeli že pred njegovim odprtjem. Nanj smo skušali usmeriti najprej pozornost mnen-
Odločitev s premislekom je pomenila ponujena naloga vodje skupine vodičev Karlu Semetu: "Moje življenje je dosedaj teklo na številnih področjih - od rudarjenja na
odkopu in pripravah, nadzorniškega dela, poučevanja in inštruiranja učencev, dejavnosti v politiki, vojski in kulturi - do upokojitve pa imam še dve leti. Zakaj ne bi torej po vsem tem poskusil še nekaj novega? Sprejel sem tudi ta izziv.
Ekipo devetih vodičev je imenovalo vodstvo podjetja, sestavljajo pa jo naši sodelavci, ki imajo manj kot pet let do upokojitve, so strojni, rudarski ali elektrotehniki z bogatimi izkušnjami pri delu v jami in imajo strokovne izpite za nadzornike. Med nami pa je še mlajši vodič Aleš Rehar, ki zna tudi angleško.
Vodiči moramo poznati: zgodovino Premogovnika Velenje in mesta Velenje, zgodovino premogovnikov Slovenije, muzejske postavitve, največji poudarek pa je na poznavanju pravilnika o varnosti obiskovalcev muzeja, ravnanja pri prevozu ljudi po jašku, z akulokomotivo in z gumijastim trakom, hoje ljudi po jamskih objektih, zračenja jame, načrta obrambe in reševanja, nudenja prve pomoči, pravil o hišnem redu. Ob tem pa moramo vodiči, seveda, znati pristopiti k ljudem, k skupini, biti vešči javnega nastopanja in govorjenja. Usposobiti smo se morali tudi za ravnanje z avdio-vizuelnimi sredstvi," je sklenil Karel Seme.
Izziv za obiskovalce
Velenjski premogovnik je na leto obiskalo okoli 2.000 ljudi in na večino je ogled jamskih delovišč naredil nepozaben vtis. Tudi zato, ker so si premogovniško podzemlje predstavljali povsem drugače in delovna orodja rudarjev tudi. Prav zato bo ogled muzeja toliko bolj zanimiv sprehod skozi zgodovino rudarjenja do današnjih dni.
Peter Pušnik: "Za obiskovalce bo muzej zanimiv od vhoda vanj do konca. Pred spustom 150 metrov v globino si bodo morali nadeti površnike, hlače in čelade, priporočljivo pa je, da so športno obuti. S seboj bodo vzeli rudarsko malico. Po vožnji s kletko - tako pravimo jamskemu dvigalu -se bo začela podzemna pustolovščina.
V prvem, starem delu muzeja, jih bo od scene do scene popeljal "Anton Aškerc" in jim pripovedoval, kako so delali in živeli rudarji včasih. Pred prehodom v drugi, moderni del muzeja se bodo obiskovalci okrepčali z rudarsko malico. V drugem delu bodo spoznali načine odkopavanja premoga, tudi z velenjsko odkopno metodo, različne načine izdelovanja podzemnih prostorov, stroje in naprave, se popeljali s transportnim trakom in na koncu še 700 metrov z jamskim vlakom."
Da muzej izgleda tako, kot ga bodo videli obiskovalci, je bilo potrebno veliko dela.
Projektna skupina, ki je vodila dela, je morala poskrbeti za ureditev prostora in ločitev muzejskega dela od aktivne jame, morala je narediti projekt za vgraditev strojne opreme in elektro inštalacij.
Kdo je vse to delo opravil?
Ivan Čuljak: "Sodelovali so vsi obrati in službe podjetja; projekt je pripravil tehnični sektor, nosilec celotne naloge
IEMIC je sektor za raziskave in razvoj. Pri neposrednem urejevanju muzeja so levji delež opravili delavci obrata Priprave - veliko je bilo gradbenih sanacij, izdelovanja novih prog in pohodnih poti, sidranja - in Praktičnega izobraževanja - učenci so opravili veliko del pri scenskih postavitvah in naredili vso leseno podgradnjo v starem delu muzeja.
Pohodni del starega dela so pripravili delavci jame Škale, delavci Elektro in Strojne službe pa so opravili vse montaže strojne opreme in inštalacij. V muzeju smo porabili tudi veliko lesa in lesnih izdelkov, ki so ga priskrbeli v hčerskem podjetju PLP. Težko je našteti, kaj vse so postorili delavci obrata HTZ: med drugim zašili vrhnja oblačila za obiskovalce, skrbeli za čiščenje in zunanjo ureditev stavbe.
Omenim naj še, da, žal, ni razstavljena vsa oprema, ki bi lahko bila, saj je bilo marsikaj uničeno. Težko je bilo dobiti stroje tudi drugje, a nekaj smo jih dobili v Zagorju, Idriji in na Senovem. Večina eksponatov je tako naših. Prikaz razvoja odkopnih metod je skrčen na krajše časovno obdobje, manjkajoči deli pa so prikazar I kim gradivom Kino kluba Pak	ijuje
Ivan Čuljak.
Izzivov za obiskovalce s ; .iiodom iz jame ne bo konec. Povabljeni bodo v trgovino s spominki, kar takoj pa bodo lahko svoje vtise izmenjali s tistimi iz skupine, ki morda iz takšnih ali drugačnih vzrokov ne bodo šli pod zemljo. Ti si bodo medtem lahko v prezivnici ogledali film o muzeju in čez nekaj časa tudi preseljeno zbirko rudarske opreme in drugih eksponatov, ki so bili do-sedaj razstavljeni na Velenjskem gradu.
Izzivov je torej tudi za vas, bodoče obiskovalce muzeja, veliko. Vsega nisem napisala, saj nekaj presenečenj mora ostati. Pa tudi če bi popisala vse, kar lahko vidite v Muzeju premogovništva Slovenije, si niti približno ne bi mogli predstavljati, kako vse skupaj izgleda. Zato ni druge možno-
sti, kot da si kupite vstopnico in se s kletko odpeljete "Globočje in globočje, dol v prepad...", kot se začenja Aškerčeva Delavčeva pesem o premogu.
Ko vas bodo od prizora do prizora popeljali izkušeni vodiči in zgodba Antona Aškerca, boste pozabili na svet na površju. Kot so več kot stoletje dolgo ure in ure, dneve in dneve ob nevarnem delu nanj pozabljali velenjski premogarji. Vdihnite vonj po premogu, kot so ga dihali oni, začutite utrip jame, ko narava zarenči in žalostni glas signalnega zvonca kliče na pomoč.
Stopite v temo, kot so skozi njo stopale utrujene noge rudarjev in so njihove roke v medli svetlobi rudarskih svetilk kopale črno zlato. Čudite se velikim strojem, ki so globoko pod zemljo prevzeli težko delo rudarjev in v 124. letih pripeljali na svetlo 170 milijonov ton premoga. Razumeli boste tudi, zakaj se rudarji pozdravljajo: "Srečno!"
Diana Janežič
Odpiralni čas Muzeja premogovništva Slovenije
Muzej bo za obiskovalce odprt od 6. julija 1999 dalje.
Ogledi so:
-	od torka do petka za skupine med 9.30 in 15.30 uro (vstop zadnje skupine),
-	od torka do petka za posameznike ob 11. in 15. uri,
-	ob sobotah, nedeljah in praznikih za skupine in posameznike ob 9.30,14. in 15.30 uri (vstop zadnje skupine).
Ob ponedeljkih je muzej zaprt.
Zaradi organizacije ogledov obiskovalce prosimo, da svoj obisk najavite. Ogledi so mogoči tudi izven objavljenega urnika, če se o tem dogovorite po telefonu 063/853-864 ali 853-336.
vodstvo Muzeja premogovništva Slovenije
Ciril Hočevar v svojem ateljeju (foto Jaka Bregar)
Peter Pušnik:
"Za obiskovalce bo muzej zanimiv od vhoda vanj do konca. “
Letos se na družabnem srečanju dobimo ob Škalskem jezeru!
Zaposleni v Premogovniku Velenje smo bloke za tretjejuli-jsko malico dobili v kuvertah z majsko plačo. Upokojenci lahko bloke prevzamete še do petka, 2. julija, med 7. in 14. uro v recepciji steklene direkcije v Velenju.
Rudarsko malico boste za te bloke lahko letos vzeli le na prireditvenem	prostoru
družabnega srečanja ob Škalskem jezeru, in sicer po skoku čez kožo od 71. ure dalje.
Obvestilo o zapori cest
Rudarska parada bo v soboto, 3. julija, ob 8.30 krenila s Titovega trga po mestnih ulicah do stadiona ob jezeru. Pohod parade bo po Rudarski, Prešernovi,	Jenkovi	in
Kidričevi cesti.
Omenjene ceste bodo v času parade zaprte za promet, za nekaj minut pa bo ustavljen tudi promet na vpadnicah na omenjene ceste, in sicer na Tomšičevi,	Šercerjevi,
Kersnikovi,	Aškerčevi	in
Koroški cesti.
3. julij je naš praznik!
Letos bomo devetintridesetič zapored praznovali dan slovenskih rudarjev. Prireditve, ki so se začele 18. junija s koncertom Okteti rudarjem, so zdaj že v polnem zamahu. Vrhunec pa vsako leto dosežejo s tradicionalnim skokom čez kožo in družabnim srečanjem sedanjih in nekdanjih delavcev podjetja. Naj vas opozorimo in posebej povabimo: letos se na družabnem srečanju dobimo ob Škalskem jezeru!
Odbor za pripravo praznovanja dneva rudarjev, ki ga letos vodi Zdenko Lah, direktor elektro-strojnega sektorja, se je odločil, da družabno srečanje po skoku čez kožo prestavi od sedanje restavracije Jezero na nov prireditveni prostor: tja, kjer je nekoč stala restavracija Jezero ob Škalskem jezeru.
Vzroki? Druženje, ki se navadno začne že ob spremljanju skoka čez kožo na mestnem stadionu, naj bi se takoj po prireditvi nadaljevalo kar v bližini, poleg tega je nov prireditveni prostor v prijetni senci, ki je ob sedanji restavraciji Jezero ni bilo. Tradicionalno pa je, da je 3. julija vroč, sončen dan.
Kako so se v Gostu, ki vsako leto poskrbi, da je dan rudarjev prijeten tudi za želodce in splošno dobro počutje vseh udeležencev prireditve, pripravili na letošnje praznovanje, je povedal njegov direktor Martin Steiner!
"Veselični prostor na mestu stare restavracije Jezero bo za obiskovalce pripravljen takoj po skoku čez kožo. Tako se bodo vsi lahko okrepčali s hrano in pijačo v prijetni senci. Postavili bomo tudi velik šotor, ki sprejme do 1.500 oseb, tako da bo družabno srečanje na omenjenem prostoru v vsakem vremenu. Posebej naj poudarim, da bomo rudarsko malico za tretjejulijske bloke začeli deliti šele po skoku čez kožo in jo bomo delili samo na tem prostoru. Pripravili bomo poleg surovih še kuhane in pečene krače, ki jih bodo
ljudje lahko pojedli na veseličnem prostoru.
Želimo namreč, da bi tretjejulijski piknik spet postal takšen, kot je bil pred leti na Velenjskem gradu. Želimo, da bi ga upokojenci in zaposleni v Premogovniku izrabili za druženje, pogovore, zabavo in 3. julij preživeli v krogu svojih sedanjih in nekdanjih sodelavcev ter družinskih članov res prijetno.
Da bo tako, bomo gostinci pripravili bogat izbor hrane na žaru, skuhali bomo golaž, na voljo bo pestra izbira pijače, za dobro voljo in ples pa bosta od 12. ure dalje igrala ansambla Petovio in Štajerskih 7. Pripravili bomo nekaj šaljivih tekmovanj, na primer tek v vrečah, vlečenje vrvi, pikado, in za najboljše nagrade. Torej veselo bo in zabavno, zato povabljeni v čim večjem številu!" vas vabi Martin Steiner.
Za obiskovalce družabnega srečanja bodo poskrbeli tudi v Konjeniškem klubu Velenje. Pripravili bodo galopske dirke in vožnje s kočijo. Območje okoli Škalskega jezera bo torej velik prireditveni prostor, zato se ni bati, da bi komu bilo dolgčas. Za obiskovalce z avtomobili je na voljo veliko parkirnih mest ob stadionu, posebej pa naj poudarimo, da bo prepovedano parkiranje ob Cesti na jezero, torej ob stadionu proti deponiji komunalnih odpadkov in da bo bistro Oaza po skoku čez kožo zaprt.
Dobimo se torej ob Škalskem jezeru!
Diana Janežič
Kje parkirati?
Če se le da, če niste doma predaleč, pridite na družabno srečanje in po rudarsko malico peš. To je zdravo, prijetno, lahko boste popili kakšen kozarček več in dali na parkirišču prostor tistemu, ki peš resnično ne more priti!
Parkirali pa boste lahko:
-	na parkirišču ob mestnem stadionu,
-	na parkirišču pri jašku Škale,
-	na parkirišču ob cesti proti Hrastovcu (pri nekdanjem požarnem rovu).
Vsa parkirišča bodo ustrezno označena in na njih bodo promet urejali delavci službe zavarovanja. Prepovedano in tudi sankcionirano bo parkiranje ob Koroški cesti in Cesti na jezero!
Služba zavarovanja
Bodoči geografi raziskovali
Študenti geografije na obisku v Šaleški dolini in v ERICu
Med 2. in 4. junijem je v Šaleški dolini v okviru študijskih obveznosti opravljalo terenske vaje štirideset študentov 3. in 4. letnika študijske usmeritve "Varstvo geografskega okolja" z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Terensko delo je potekalo pod vodstvom dr. Dušana Pluta ter njegovih sodelavcev z Inštituta za ekološke raziskave ERICo v Velenju.
Študenti so se s Slemena, kjer so bivali v Andrejevem domu, vsak dan vozili na območje naselij Topolšica, Metleče ter del Florjana in Šoštanja, kjer so terensko delo opravljali v obliki anketiranja prebivalcev. Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, kakšno je javno mnenje oziroma odnos neposredno prizadetih prebivalcev do morebitnega nadaljnjega odkopavanja premoga v Šaleški dolini. Ta naselja se namreč nahajajo nad zahodnim delom t. im. velenjske premogovne kadunje, kjer so lignitne zaloge še nedotaknjene, rentabilnost njihovega izkopavanja pa bo potrebno šele ugotoviti.
Zato je študente poleg mnenja prebivalcev glede širjenja eksploatacijskega območja, ki po prvih ocenah nosi negativen predznak, zanimala tudi pokrajinska raba tal, ki so jo vrisovali v kartografski material. Na podlagi kart in izpolnjenih vprašalnikov bo ugotovljena vrednost tega območja.
Na vprašanje glede vtisa o pokrajini v Šaleški dolini je študent 3. letnika Marko Arnuš iz Ljubljane dejal:	"Glede na
majhnost pokrajine vidim nadaljevanje človekovega vpliva in obremenjevanja okolja zelo problematično, npr. ugrezanje v vsej svoji obsežnosti in očitnosti. Vendar pa nisem pesimist. Nasprotno, mislim, da ima Šaleška dolina perspektivo za razvojno strategijo z različnih vidikov (prostorski, zaposlitveni). Nujno pa bi bilo počasno umikanje pomena premogovniške dejavnosti oziroma prenos gonilne sile s Premogovnika na druge dejavnosti v Šaleški dolini, za katere so možnosti tudi dolgoročnega obstoja velike, npr. turizem in kmetijstvo."
Na podobno vprašanje je Igor Kuzma iz Dolenjskih Toplic, 4. letnik, odgovoril: "Ker sem prvič v vaših krajih, izkušnje s premogovno pokrajino pa sem doživel samo v Trbovljah, ki so v primerjavi z vašo pokrajino pravi "badlands", sem zaradi stanja vašega okolja zelo pozitivno presenečen. Sklepam, da pomembno vlogo igra širok spekter naravnih danosti v vaši dolini, npr. velike površine gozda s svojimi samočistil-nimi sposobnostmi. Skrbi pa me premogovna monostruktura pokrajine.
Preveč je zapostavljena kmetijska dejavnost in z njo pomen ravnega prostora, ki
ga dolini že tako primanjkuje (od 20 km2 v celi občini je 1/3 že ojezerjena). Menim, da je ohranjanje kulturne pokrajine potrebno in pomembno na lokalnem, regionalnem in širšem, slovenskem nivoju. Prepričan sem, da je Šaleška dolina privlačna za različne dejavnosti, ki bi ob počasnem prestrukturiranju lahko izkoristile svoj naravni potencial, npr. jezera, gozd in družbeni (intelektualni) potencial delovne sile, s pestro ponudbo terciarnega (turizem, obrt, trgovina) in kvartarnega (izobraževalne institucije, sociala) sektorja pa preusmerile in zagotovile razvoj naslednjim generacijam."
Zadnji dan svojega študijskega obiska v Šaleški dolini so se študenti lotili še dveh nalog z okoljevarstvenega področja: kartiranja struge in obvodnega sveta Pake kot glavnega in najbolj obremenjenega vodotoka na ozemlju bivše velenjske občine z vidika potencialnih dejavnosti, ki bi se lahko odvijale ob njej. Ocenjevali so dostopnost, obliko, poraščenost in primernost struge Pake in njenih bregov za rekreativne in turistične namene.
Tri skupine pa so popisovale t. im. divja ali črna odlagališča na treh vzorčnih območjih v občini Velenje: Šalek kot pri-
mer primestnega območja, Cirkovce kot naselje v pojezerju Škalskega in Velenjskega jezera in Šentilj z okoliškimi naselji, ki smo jih označili za potencialno vplivno območje na kraški svet Ponikovske planote (jama Pekel), ki je v neposredni bližini. Z razširitvijo in nadaljnjim popisom teh odlagališč bomo ugotovili učinkovitost ločenega zbiranja odpadkov ter njihovega rednega odvoza, hkrati pa	tudi	doslednost in oza-
veščenost prebivalcev v Šaleški dolini sploh.
Vsem, ki ste pomagali izpolnjevati vprašalne liste ali ste kakorkoli sodelovali pri našem terenskem delu, se	ob tej priložnosti	lepo
zahvaljujemo.
Natalija Mazej, ERICo Velenje
Študentje - geografi med raziskovalnim delom na Slemenu
Bodo 1. januarja 2000 ugasnili vsi računalniki?
Leto 2000 (Y2K)
Pri obravnavi medsebojne povezave med letom 2000 in računalniki je več možnih razlag in scenarijev. Tisti najbolj pesimistični zagovorniki trdijo, da bo nastala prava katastrofa. Predvidevajo, da bodo letala padala z neba, avtomobili se bodo ustavili, zmanjkalo bo elektrike, odpovedale bodo komunikacije... Drugi, povsem nasprotni, pa trdijo, da je vse skupaj samo veliko pretiravanje. Pretiravanje utemeljujejo predvsem s strani proizvajalcev računalniške strojne in programske opreme, ki po njihovem želijo preprosto ustvariti komercialni dobiček. Resnica je nekje vmes, zato se problematike ne smemo lotevati samo bežno, temveč je treba pregledati vse možne stranske učinke.
V	medijih se pojavlja več izrazov: Leto 2000, Y2K, L2T, Problemi leta 2000... Kaj je res? Vsak naslov v sebi skriva del resnice, ker gre za več problemov, ne enega samega. Dejstvo je tudi, da bo leto 2000 v vsakem primeru prišlo in bo dobro ali slabo. Z njim naj ne bi bilo nič narobe. Problematični so lahko datumski zapisi z letnico 2000. Problem nastopi v povezavi z uporabo datumov, ki se pojavijo in uporabljajo v tem času.
Če zgoraj opisana dejstva povežemo med seboj, dobimo pravilno terminologijo: problematika letnice 2000. Angleško govoreči svet je ustvaril kratico Y2K iz besed year=leto in kilo=tisoč, kar v prevodu pomeni "leto 2000" (osnova za prevedeno slovensko kratico L2T).
Po svetu opravljajo različne študije na temo problematike letnice 2000. V študijah analizirajo obstoječe stanje sistemov po celem svetu. Ugotavljajo zavedanje problematike in pripravljenost gospodarskih subjektov za reševanje nastalih situacij. Tako po eni izmed ameriških študij spada Slovenija v kategorijo držav, kjer bo več kot dve tretjini gospodarstva imelo probleme s svojimi računalniki. Ti problemi bodo po predvidevanjih na osnovi rezultatov analize trajali vsaj tri dni.
Od kod izvira problem?
V	začetku razvoja prvih uporabnih računalnikov so bili le-ti po svojih zmogljivostih zelo skromni, potrebe uporabnikov pa ve-
like. Primanjkljaj ustreznih kapacitet so "nadomeščali" sistemski programerji, ki so uporabljali trike in poenostavitve. Rešitve so prihranile uporabljene vire, vendar pa se takrat nihče ni spraševal, kaj bo z računalniki čez 20 ali 30 let, oziroma ali so uporabljeni triki dovolj univerzalni za še daljše časovno obdobje.
"Stari" programerji sistemske programske opreme so pisali programe za tedanje obdobje. Z razmišljanji v prihodnost se niso kaj prida ukvarjali, saj so bili prihajajoči dogodki še zelo odmaknjeni. Od prvih uporabnih računalnikov dalje tako izvira ideja o zapisu letnic pri datumih samo z zadnjima dvema ciframa (prvi dve cifri sta fiksni -19, kar predstavlja leto 1900). Tako so za interno rabo skrčili zapis za letnico na zgolj dve mesti. Dokler izvajamo datumske operacije znotraj območja od 1900 do 1999 je vse v redu. Problem nastane pri prehodu v leto 2000 in naprej. Kako? Poglejmo si primera:
dejanski datum interni računalniški zapis
24.12.1999	991224
12.08.1999	990812
Razlika med datumoma je enostavna razlika med računalniškima zapisoma končnega datuma in začetnega datuma, kar prinese rezultat: 991224 - 990812 = 412. To je 4 mesece in 12 dni.
Poglejmo si drug primer:
dejanski datum interni računalniški zapis
14.06.2000	000614
12.08.1999	990812
Razlika dveh datumov v tem primeru postane negativno število, kar pa ni pravilno, saj računalnik z rezultatom napačno operira (nastane napaka): 000614 - 990812 = -990202
Normalne računske operacije prenesejo samo operacije do letnice 99 (kar je zapis za leto 1999), pri letnici 00 (zapis za leto 2000) ali višje pa aritmetika pri obstoječi logiki zapisovanja odpove. Računalnik namreč leto 2000 (oziroma njegov interni zapis 00) vzame kot leto 1900. Ta primer je
zanimiv za farmacevtsko industrijo, kjer na osnovi datumov preverjajo življenjsko dobo in uporabnost zdravil v časovnem obdobju. Če ne bi bilo popravkov, bi se zgodilo, da bi računalnik zaradi opisane napake izločil sicer še uporabna zdravila.
Druga težava nastane zaradi prestopnega leta. Poglejmo si pravila za določanje prestopnih let:
-	pravilo 1: če je leto deljivo s 4, potem JE prestopno leto,
-	pravilo 2: razen, če je deljivo s 100, potem NI prestopno leto,
-	pravilo 3: razen, če je deljivo s 400, potem JE prestopno leto,
-	pravilo 4: razen, če je to leto 3600, potem NI prestopno leto.
Slabo poznavanje pravil, na osnovi katerih sestavljajo operacijske sisteme, je vzrok, da so operaterji enostavno "pozabili" na leto 2000 kot prestopno leto (neznanje ali neupoštevanje pravila 3). Tako datuma 29. februar 2000 ni vključenega v marsikateri programski shemi. Boste rekli: "Ni problema!"
Pa ni tako. Kaj pa banke? Pri njih temelji izračun obresti na številu dni v letu. Pri upoštevanju 365 dni v letu tako osiromaši varčevalce in lastno poslovanje za toliko in toliko denarja. Gospodarske organizacije plačujejo delavce na dan; kako plačati dan, ki ga v koledarju ni? Zapisniki, dopisi so nepravilno datirani...
Tretji problem znotraj problematike je splošna iznajdljivost programerjev
(predvsem na velikih sistemih). Ti so uporabljali posebna datumska polja za svoje interne ukaze, s katerimi so si olajšali programiranje. Ker ni bilo enotnih pravil, je danes treba individualno reševati probleme. S tem pa nastopi problem obstoja izvornih kod in iskanja programerjev, ki so se verjetno že upokojili ali večkrat prezaposlili... Ko pa končno najdemo napake, izvorne kode in programerja, je potrebno napake še popraviti.
Kako se reševanja problematike lotimo?
Pri vsej razpravi o ozadju dogodkov lahko problematiko razdelimo na: probleme strojne opreme in probleme programske opreme.
Področje strojne opreme se razvija v svojih smereh iskanja tehnoloških rešitev od povečevanja hitrosti na eni strani, do povečevanja zmogljivosti magnetnih medijev za shranjevanje podatkov na drugi strani. Princip izdelave, vključno s starim internim dvomestnim zapisom letnice, pa je po večini ostal nespremenjen. To pomeni, da nas nekje v prihodnosti čaka nova generacija procesorjev s spremenjeno
D 21%
PRIMERNOST OPREME ZA Y2K-PO TIPU RAČUNALNIKA
□ 22%
□	PC 286 ES FC 386
□	FC 486/33MHZ
□	FC 486/66MHZ ■ FC 586 - 1
□	FC 586 -2
□ 2%
arhitekturo, ki na žalost ne bo usklajena z obstoječo. Prišlo bo do tehnološke menjave generacije procesorjev z ustrezno arhitekturo.
Sedanja oprema ostaja kritična predvsem od letnice izdelave računalnika izpred leta 1997. Ta datum pa ne pomeni zanesljivega datuma, saj obstajajo tudi komponente, izdelane po tem datumu, ki niso ustrezno prilagojene za varno uporabo v letu 2000. Splošna trditev je namreč, da so se v letu 1997 proizvajalci zavedli problematike in jo počasi pričeli uvajati z množico popravkov v sistemski programski opremi.
Področje programske opreme se deli na sistemski del in uporabniški del. Oboje je povezano z internim zapisom datumske vrednosti in vsemi pripadajočimi operacijami in algoritmi, ki so vezani na uporabo datuma. Pri sistemski programski opremi so vključeni dobavitelji oziroma proizvajalci, pri uporabniškem delu pa programerske hiše in domači programerji.
Reševanje problema ni enostavno in v splošnem definirano. Organizacije imamo različno opremo in različne kombinacije te opreme (različna programska oprema na različni strojni opremi). Vseeno pa obstajajo določene faze celotnega procesa reševanja problema, ki so skupne vsem uporabnikom. Te faze so:
-	zavedanje problema,
-	inventura obstoječe opreme,
-	odprava napak,
-	testiranje in prehod v delujoče okolje (produkcija),
-	ohranitev delujočega stanja.
V Premogovniku Velenje smo se s problematiko srečali že pred leti, ko smo v sklopu kadrovskega področja pripravljali simulacije zaposlenih za odhod v pokoj. Ker so se pojavili datumi odhoda v pokoj po letu 2000, so bili rezultati, seveda, napačni. S
popravki aplikacije že dolgo delujejo povsem normalno.
Intenzivno in organizirano pa smo se s problematiko pričeli ukvarjati šele oktobra 1998. Takrat smo kot sestavni del elektrogospodarstva Slovenije pričeli delati v delovni skupini v sklopu ELES-a. Ustanovljena je bila koordinacija za tehnično informatiko in koordinacija za poslovno informatiko, ki se sestajata po potrebi. Vse dejavnosti, povezane s to tematiko sporočamo na ELES, od njih pa dobivamo ustrezne povratne informacije.
V Premogovniku Velenje je za izvajanje dejavnosti odgovoren tehnični direktor, za operativno izvedbo pa je zadolžena služba informatike. Znotraj podjetja smo določili štiri segmente, na katere smo še posebej pozorni:
-	poslovna informatika,
-	tehnična informatika,
-	telekomunikacije,
-	spremljajoča področja.
Med inventuro smo pregledali stanje celotne informacijske opreme v podjetju in pri delu inventure so sodelovali tako naši strokovnjaki kot tudi vzdrževalci naše strojne in programske opreme. Glede na izvor opreme je sedaj treba pridobiti ustrezna zagotovila o njeni skladnosti za uporabo v letu 2000 in po njem. V času prvomajskih praznikov smo s pomočjo naših pogodbenih vzdrževalcev strojne in programske opreme firme TrendNET v Velenju pregledali prilagojenost opreme. Hkrati smo opravili posodobitev sistemskih delov računalniškega omrežja.
Podoben proces preverjanja opreme je potekal na področju tehnične informatike, kamor sodi tudi krmiljenje procesov. Proces nadaljujemo s pridobivanjem ustreznih zagotovil dobaviteljev oziroma proizvajalcev. Nekatere vrste opreme so že evidentirane kot neustrezne, zato bomo nekaj te opreme zamenjali, kjer pa je to
mogoče, bomo uporabili ustrezne programske nadgradnje.
Pregled telekomunikacijske opreme
zaenkrat ne kaže slabega stanja. Hišne centrale so sicer starejših tipov, vendar nimajo datumskih programskih komponent, ki potencialno predstavljajo nevarnost za delovanje. Novejše hišne centrale, ki imajo vpeljane datumske funkcije, pa so vse novejše, kar je garancija za delovanje v letu 2000 in tudi po njem.
Sistemska programska oprema je bila do nedavnega pri nas zelo raznolika. Poskušamo jo skrčiti na minimalno število različnih produktov, zato zagovarjamo vejo razvoja Microsoftovih izdelkov povsod tam, kjer je to mogoče. Prilagojenost sistemske programske opreme je namreč odvisna od uradno kupljenih licenc. Le-te nam zagotavljajo sprotno reševanje problemov in vedno nove, delujoče verzije. Zato smo še toliko bolj veseli, da imamo urejene licence za opremo, ki jo v Premogovniku uporabljamo. Tudi naša nadaljnja skrb je namenjena temu področju.
Napotki uporabnikom
Dosedanji rezultati preverjanja opreme nas navdajajo z optimizmom, kar pa ne pomeni, da v prihodnosti ne bo potrebno ničesar več storiti v tej smeri. Nasprotno, pred nami so še naloge, ki jih je treba dokončati, oziroma spremljati dogajanje vse do prehoda v novo leto in tudi še naprej.
Nekoliko lažje nam je, ker smo pridobili že skoraj vsa potrdila, da je naša sedanja oprema pripravljena za uporabo v kritičnem letu. Dobavitelji strojne in programske opreme nas tudi obveščajo o novostih, hkrati pa nam pošiljajo že popravljene in preverjene verzije programske opreme. Čeprav vsi rezultati vlivajo optimizem, nekaj napotkov uporabnikom vseeno ne bo škodilo.
Na prehodu v leto 2000 imejte pripravljeno kakšno baterijo ali svečo za vsak primer, če bo zmanjkalo elektrike. Pa ne zaradi zgoraj opisanega. Pomislite na žled na električnih daljnovodih ali kakšno drugo možno okvaro sistema. Zna se zgoditi, da bo za kar preveč napak drugega izvora kriva letnica 2000. Prav tako imejte pri sebi za vsak primer malo več denarja. Pa tudi ne zaradi zgoraj opisanega. Ob prehodu v leto 2000 se boste tako lahko bolj poveselili ob kozarčku rujnega.
Jože Janežič, vodja službe informatike
Kakšno verzijo uporabljate?
Vsi programi, ki jih imate v svojem računalniku, pa naj jih uporabljate ali ne, so zaščiteni z zakonom o avtorskih pravicah. In tako je tudi prav. Vsak program, programski dodatek ali igro je moral nekdo narediti, zanj se je trudil in pričakuje tudi nagrado za svoj izdelek. Nagrado pa lahko dobi samo tako, če svoj izdelek ponudi v prodajo in ko ga kupite, dobite pravico do uporabe, programer pa dobi del dobička od kupnine. Koliko nelegalnih oziroma piratskih kopij imate na svojem računalniku?
Veliko ali pa vsaj nekaj, zakaj, pa tudi veste. Zato, ker je programska oprema še vedno predraga, računalnik brez nje pa je kot avtomobil brez motorja. Če primerjamo programsko opremo z drugimi množičnimi avtorskimi proizvodi, kot so npr. knjige, kasete, CD plošče, filmske, koncertne in druge predstave, opazimo nesorazmerno razliko v ceni. Microsoft-ov Windows98 stane ob nakupu strojne opreme 20.000 sit, če pa ga kupimo kasneje, stane skoraj 50.000 sit.
Tudi drugi najpogosteje uporabljan izdelek te programske hiše MS Office97 stane čez 130.000 sit., prav tako Corelov CorelDravv 8 in 9. Da o AvtoCadu, seveda popolni verziji z dodatki, ki nosi oznako zadnje različice 14, ki niti ni tako nova, sploh ne govorim, saj dosega ceno 500.000 sit. Ali pa CD-Motion DVD-ROM Creator 4.11, program za izdelavo video CD-jev na DVD formatu, ki stane neverjetnih 7.900 $. Programska oprema se razvija s tako hitrostjo, da takrat, ko izdelek pride do trga oziroma kupca, je že pravzaprav zastarel, saj je v pripravi že nova, dopolnjena in izboljšana verzija. Človek bi pričakoval, da bo sedaj, ko je v prodaji npr. MS VVin-dows98, lahko kupil MS Windows95, torej predhodno različico, po ugodnejši ceni, a je sploh ni mogoče kupiti, ker je umaknjena iz prodaje zaradi novega operacijskega sistema. Po enaki ceni in nakupnih pogojih, pred prihodom različice 98, je bilo mogoče kupiti različico 95. Dejstvo je, da imajo največje računalniške hiše monopol, oziroma oligopol na svetovnem trgu in tako lahko vplivajo na svetovne ekonomske smernice. Naklade njihovih izdelkov pa segajo v milijone kosov, kar bi moralo po vseh zakonih ekonomije zmanjšati proizvodne stroške proizvajalca in tudi ceno izdelka.
In prav računalniški pirati so se jim postavili po robu kljub velikemu tveganju, saj je
roka zakona dolga in "pravična". Zavzemajo se za nižje cene programske opreme, za boljšo kvaliteto in množično uporabnost programov in navsezadnje za večjo konkurenčnost med posameznimi proizvajalci programske opreme ter zmanjšanje ogromnih zaslužkov posameznikov. Naj omenim Billa Gatesa, lastnika Microsofta, ki velja za najbogatejšega Zemljana, saj je imel lani nekaj več kot 54 milijard, letos pa je že prebil magično mejo 100 milijard. Ameriških dolarjev, seveda. V enem letu je podvojil svoje premoženje. Iz tega lahko ugotovimo, da je zavist zelena, prav tako pa tudi dolarski bankovec.
Dejavnost piratov seveda ne ustreza programskim hišam in jih preganjajo kot najhujše kriminalce. Naj opozorim, da je tudi vaša uporaba piratskih verzij po veljavni zakonodaji prekršek, tako na službenem kot domačem PC-ju. Ob vsem tem, pa vsi pozabljamo, da imajo od piratske dejavnosti vsi samo korist. Na njihov "račun" služijo prodajalci strojne opreme, to je računalnikov in pripadajoče opreme, saj zaradi poceni nelegalnih kopij ljudje kupujejo močnejšo in dražjo opremo, kot bi jo sicer, saj lahko programska oprema znatno preseže ceno kupljene strojne opreme.
Ker lahko uporabniki pred nakupom originalne programske opreme preizkusijo piratsko verzijo, je manj vračil kupnin zaradi neprimernosti uporabe za lastne potrebe. Prav tako potencialni kupci ne potrebujejo toliko strokovne pomoči, podporne programske opreme in programskih dodatkov, ki je praviloma brezplačna, torej tukaj služijo tudi proizvajalci programske opreme.
namenjati precej več sredstev za izobraževanje, celotna raven računalniške pismenosti bi bila nižja, kar pa ni zanemarljivo v informacijski družbi prihodnosti.
Stvar je torej popolnoma jasna. Dokler bo uradna, legalna programska oprema tako draga, da si jo težko privoščimo, do takrat bodo imeli smisel obstajati pirati in njihova dejavnost, saj bodo z znižanjem cen s strani proizvajalca tudi pirati izgubili "delo". Podpirajte delo dobrih programerjev in programskih hiš z nakupom legalnih verzij programov, ki jih potrebujete, saj bodo le tako nadgrajevali stare in ustvarjali nove programe, saj jih navsezadnje piratska konkurenca z njihovimi lastnimi izdelki sili v to. Konkurenca pa je vedno dobrodošla, vsaj za končnega uporabnika. Dobri programski izdelki pa si zaslužijo vso pozornost, podporo in nagrado.
S tem prispevkom sem samo želel izraziti svoje mnenje, kar pa še ne pomeni, da podpiram piratstvo programske opreme, prav tako tudi ne prodajno politiko programerskih hiš. Ne želim, niti ne morem vam vsiliti svojega mnenja, lahko vam samo nakažem pozitivna in negativna dejstva, ki vam bodo v pomoč za lasten razmislek. Naslednjič pa nekaj o programski opremi, takšni in drugačni.
Aleksander IDRIZOVIČ
Daleč največ koristi in zaslužka pa ima država, ki pa pirate tudi najbolj preganja. Smo namreč na prehodu iz industrijske v informacijsko dobo. Če ne bi bilo poceni piratskih kopij, ne bi ljudje	tako
množično kupovali računalnikov, ne bi znali uporabljati toliko različnih programov,	šolske
ustanove in tudi NAJINE NALOŽBE NARAŠČAJO PREPOČASI. MORAL podjetja bi morala BOŠ KUPITI HITREJŠI RAČUNALNIK.
Nagrajeni mladi raziskovalci v gibanju Mladi za razvoj Šaleške doline
flrilinift in imnrahne
naloge
V veliki dvorani hotela Paka je bilo 3. junija sklenjeno 16. srečanje mladih raziskovalcev v gibanju Mladi za razvoj Šaleške doline. Čestitke in želje za ustvarjalno delo tudi vnaprej sta mladim najprej izrekla župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun, za prijeten uvod v slovesno podeljevanje nagrad najboljšim pa je Gledališka delavnica IDA Marka Mandiča izvedla odlomke iz predstave Podobe sredi doma.
Zadovoljni in veselih obrazov so potem mladi stopali na oder po priznanja. Osnovnošolci so si z najboljšimi nalogami prislužili skupinski izlet, za katerega je tudi letos kot že nekaj let zapored odlično poskrbelo naše podjetje.
Srednješolci so prejeli denarne nagrade. Sredstva za izvedbo letošnjega raziskovalnega dela so prispevala poleg glavne organizatorice gibanja Mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki še nekatera velenjska podjetja, med njimi, kot rečeno, tudi naše. Predstavnik našega podjetja, Boris Potrč, vodja študija, je bil
Med podeljevanjem priznanj najboljšim mladim raziskovalcem
Sklepno mnenje članov ocenjevalnih komisij o letošnjih nalogah je povzela članica programskega sveta gibanja Mladi za razvoj Šaleške doline Vilma Pece. Najprej statistika: 42 recenzentov je ocenjevalo 47 nalog 99 avtorjev. Te je usmerjalo 48 mentorjev. 20 nalog je bilo izbranih in nagrajenih. Po oceni recenzentov so nastale zelo kvalitetne naloge, z zanimivih področij, tudi še povsem neobdelanih, v nalogah pa je zbranega veliko znanja. Kot je poudarila Pečetova, so bile vse naloge odlične in je vsak ustvarjalec nagrajen že s tem, da se je za raziskovalno delo odločil in nalogo pripravil. Sodelovanje pri raziskovalnem delu namreč pomeni tudi bogato osebno rast ustvarjalca, mu olajša nadaljnji študij in delo v izbranem poklicu.
tudi član programskega sveta gibanja.
Ta vesel dogodek pa ima tudi temnejšo plat. Kot je po podelitvi povedala predsednica programskega sveta Štefka Kordiš, je vsako leto viden napredek v gibanju, saj so naloge izvirnejše, kvalitetnejše, avtorji vedno bolj samozavestni in samostojni pri ustvarjanju in predstavljanju nalog, za kar jih že tretje leto zapored tudi usposabljajo. Kljub izredno dobro obdelanim temam v nalogah pa je odziv gospodarstva zelo slab. Ne samo, da se vsakoletne predstavitve nalog kljub vabilom ne udeležijo predstavniki podjetij, naloge ne najdejo poti v življenje, čeprav bi rezultate raziskav iz tehnično ali družboslovno naravnanih nalog lahko zelo koristno uporabili v praksi.
"Zdi se, kot da so vsa področja našega življenja pomembnejša od znanstveno-ra-ziskovalnega dela. Slavimo športnike, popularne glasbenike, ukvarjamo se s politiki, zavidamo bogatim poslovnežem... Zelo redko pa pomislimo na raziskovanje in znanost, kot da ne bi bili ti dve dejavnosti soudeleženi pri oblikovanju našega vsakdana.
Skoraj vsak delček našega življenja je na različne načine povezan z znanostjo in tehnologijo. Bi bilo res težko in neutemeljeno nameniti nekaj sredstev, predvsem pa časa in pozornosti za dekleta in fante, ki bodo oblikovali našo prihodnost?" je med drugim Štefka Kor-deš zapisala v zbornik povzetkov raziskovalnih nalog, ki je tudi letos izšel ob koncu gibanja.
Diana Janežič
Lepo mesto - za nas!
Evropsko tekmovanje v urejenosti mest in vasi Entente Fioraie
Evropsko tekmovanje v urejenosti mest in vasi Entente Flora/e se odvija vsako leto pod pokroviteljstvom Evropskega komiteja iz Bruslja ter pod sosponzorstvom Nacionalnega turističnega združenja in Internacionalnega združenja vrtnarjev. Odprto je za vse države Evropske unije in tudi članice EFTA. Vsaka država ustanovi nacionalno komisijo za sodelovanje s tajništvom evropskega komiteja in delegata - sodnika, ki zastopa državo.
Na pobudo Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in Turistične zveze Slovenije je bil imenovan projektni svet za sodelovanje slovenskih krajev v mednarodnih tekmovanjih s področja okolja in turizma. V letošnjem tekmovanju Entente Florale tekmuje 22 mest in vasi iz 11 evropskih držav, iz Slovenije pa sta prijavljena dva kraja: Kranjska Gora tekmuje v kategoriji vasi, v kategoriji mest pa Velenje. Evropska žirija bo v Velenje prispela 12. julija zvečer iz Kranjske Gore in bo naše mesto ocenjevala v torek, 13. julija. In kaj bo ocenjevala?
-	Prizadevanje mestnih oblasti za urejen izgled mesta,
-	kvaliteto nasadov in zelenih površin,
-	skladnost barv dreves, zelenic in cvetličnih nasadov,
-	splošno ureditev in vzdrževanje zelenih površin,
-	prispevek lokalnih organizacij k urejenemu izgledu mesta (hoteli, restavracije, trgovine...),
-	prispevek individualnih lastnikov in občanov k urejenemu izgledu mesta (hiše, vrtovi, balkoni, okolica hiš, blokov...),
-	aktivnosti in projekti za varovanje in zaščito okolja,
-	projekte za boljši izgled in urejenost mesta (že izvedeni, v pripravi, načrtovani, v izvajanju),
-	splošna čistoča in urejenost mesta,
-	splošen vtis o urejenosti mesta (kvaliteta okolja, mestni izgled...).
Glavna smer ogleda komisije bo potekala od Rdeče dvorane po Šaleški cesti do vasi Šalek, nato nazaj do Nakupovalnega centra in nato po Kidričevi cesti, delu naselja Šmartno in Koroški cesti skozi Staro vas, po Cesti na jezero in mimo deponije komunalnih odpadkov do Konjeniškega kluba Velenje. Del poti bo vodil tudi po središču mesta po Tomšičevi in Prešernovi cesti ter po Cesti talcev in Partizanski cesti v Gorenje.
Župan mestne občine Velenje Srečko Meh je po potrditvi udeležbe Velenja v tekmovanju imenoval projektni svet, ki je prevzel načrtovanje, priprave in izvedbo ureditve
mesta in okolice. Te aktivnosti tečejo od januarja letos in z dejavnostjo Turistične zveze Slovenije v projektu "Slovenija, moja dežela - lepa, urejena in čista".
V Velenju se v pripravah na ocenjevanje že marsikaj pozna. Mesto se lepša, prebivalci posameznih sosesk so se odzvali pozivu mestnih oblasti in poskrbeli za čisto in urejeno okolico individualnih hiš in večjih stanovanjskih blokov. Seveda pa bi bilo prav, da volja za urejeno in čisto mesto ne bi zamrla se ujemajo z dnem, ko bo komisi-
ja opravila svoje delo. Mesto naj bi bilo lepo, prijetno za bivanje predvsem za njegove prebivalce. Če bo uspelo Velenju prav ob praznovanju njegove 40-letnice med mnogimi evropskimi mesti postati opazno, prepoznavno in doseči dobro uvrstitev, toliko bolje, /dj/
Čiščenje Turističnega jezera
Če je bilo prvo čiščenje Turističnega jezera spomladi letos namenjeno predvsem odstranitvi vseh mogočih odpadkov, ki so jih odvrgli brezvestni obiskovalci, je bil namen tokratnega čiščenja - tretji teden v juniju - predvsem ureditev nabrežin, odstranitev odmrlih alg z jezerske površine in ureditev lesenih objektov, ki služijo za različna tekmovanja.
Na pragu poletne sezone, ko so kopalci z metodo lastne kože že kar nekajkrat preizkusili kakovost vode v jezeru, nas čaka tudi veliko prireditev, na katerih pričakujemo veliko obiskovalcev, zato je prav, da jim ponudimo urejene vodne površine. Strokovnjaki ERICa imajo pripravljene dolgoročne rešitve za ureditev jezerskega dna in kakovosti vode, vendar dokler ne bo strateške rešitve za to območje, bodo takšne čistilne akcije še vedno potekale v domeni uporabnikov tega prostora (članov rafting kluba, ribičev, potapljačev, dijakov ŠCV in delavcev TRC Jezero), /ppl
25 let Šaleškega teniškega kluba
Ponosni na dosežke
Nekdanji in sedanji člani Šaleškega teniškega kluba so 28. maja v restavraciji Jezero proslavili četrtstoletni jubilej te velenjske športne organizacije, ki je v preteklih dveh desetletjih in pol imela v svojih vrstah že odlične teniške igralce in jih ima predvsem s Katarino Srebotnik znova.
Nasmejanih obrazov k novim	Prvi predsednik kluba je bil od leta 1974 do
užitkom pri tenisu in novim uspehom 1983 Ciril Bezlaj. Sledili so mu Janez naproti!	Erhart, Marjan Gaberšek, Peter Jaklič,
Franc Avberšek in od lani Evgen Dervarič. Slednji je na slovesnosti povezal četrtsto-letno zgodovino kluba: "Začetki našega kluba so bili skromni, vendar sta trdna volja in zagnanost številnih športnih delavcev v Šaleški dolini rodili velike sadove. Veliko posluha za razvoj tenisa so imela tudi mnoga podjetja. Med njimi želim posebej izpostaviti Premogovnik Velenje, ki je skupaj s klubom zgradil enega najlepših teniških centrov v Sloveniji.
na razpolago igrišča, trenerja, kondicijskega trenerja, maserja, fitnes studio in žogice. Drugi perspektivni član ŠTK je Rok Bizjak, ki je član reprezentance do 12 let in je na 4. mestu na rang lestvici Teniške zveze Slovenije.
Za nadaljnje delo teniškega kluba je pomembno še, da je bil med vodstvi ŠTK in Premogovnika Velenje letos podpisan "Dogovor o lastninskih razmerjih na teniških igriščih v TRC Jezero", s katerim so urejeni odnosi med lastnikom, upravljalcem in uporabniki teniških igrišč.
V počastitev 25-letnice Šaleškega teniškega kluba je bil 30. maja odigran klubski turnir. Najboljši so bili!
Moški posamezno: 1. Muharem Halilovič,
2.	Evgen Roškar, 3.-4. Robi Nadvežnik, Bogdan Skornšek;
Ženske posamezno: 1. Andreja Skok, 2. Karolina Szabo;
Dvojice - glavni turnir: 1. Anton Brodnik, Marjan Gaberšek, 2. Evgen Dervarič, Vili Skok, 3.-4. Karel Grenko in Vejsil Fatič, Dijana Žagar, Marjan Nikolič;
Športne igre ’99
Dobre razmere za treninge so ob trudu in znanju trenerjev ter strokovnega kadra pripeljali tekmovalke, tekmovalce in ekipe do velikih dosežkov."
Danes je v Šaleški teniški klub vključenih 160 odraslih nad 15 let starosti, starih do 15 let in registriranih tekmovalcev je 48, v teniško šolo pa je vključenih 90 otrok v starosti med 5 in 10 let. V ŠTK celo leto teče redna letna teniška šola, po pogodbi s TRC Jezero pa izvajajo teniške tečaje za odrasle. V klubu imajo 2 profesionalna trenerja in 6 vaditeljev in učiteljev.
Najuspešnejša članica ŠTK je, seveda, Katarina Srebotnik, ki je trenutno uvrščena na 64. mesto ženske teniške lestvice WTA, njena teniška kariera pa se še vzpenja. Katarina je profesionalna igralka tenisa, matični klub pa ji, kadar je v Velenju, daje
TENIS
Na igriščih teniških igriščih TRC Jezero in v Beli dvorani so se v začetku maja začela teniška tekmovanja v ženski in 1. moški ligi. Moški so dvoboje sklenili 2. junija in ekipe so na lestvici uvrščene takole:
1. Elektrostrojna dejavnost 10 točk, 2. Strokovne službe 8 točk, 3. Jamski transport 6 točk, 4. Zračenje 4 točke, 5. Jama Pesje 2 točki, 6. Priprave 0 točk.
Ženske bodo tekmovanje sklenile 30. junija, tekmovanja v 2. moški ligi pa se bodo začela 25. avgusta.
Ribolov
Športne igre '99
V soboto, 5. junija, je bilo ob Velenjskem jezeru letošnje ribiško tekmovanje v okviru športnih iger podjetja. Ribje bilo bolj malo, pa še lažje in manjše so bile, zato se ribiči na koncu niso mogli pohvaliti z bogatim ulovom. Vendarle pa je vsak gram prispeval točko in teh je bilo ravno toliko, da so se posamezniki in ekipe lahko razvrstile na lestvico.
Ekipni rezultati: 1. Elektrostrojna dejavnost 4.850 točk, 2. HTZ 1.750, 3. Klasirnica 1.050, 4. Priprave 950, 5. Zračenje 650, 6. Jama Preloge 500, 7. Jama Škale 400, 8. Praktično izobraževanje 200, 9. Jamski transport 175.
Posamezniki: 1. Jože Javornik, ESD, 3.950 točk, 2. Jože Sluga, Klasirnica, 825, 3. Bernarda Oštir, HTZ, 800, 4. Franjo Zvonar, HTZ, 550, 5. Ivan Hranjec, ESD, 450.

■mmfr
Ribiški troboj
Kot kaže, je čas za ribolov primeren, in tako so se 12. junija za preizkušanje ribiške sreče odločili še eni naši sodelavci. Razpisali so ribiški troboj med ekipami Priprav, HTZ in Mehanizacije. Trnke so namakali v Škalsko jezero in na svetlo potegnili skupaj malo manj kot 5 kilogramov rib. Največ od te količine - 3.050 gramov - ekipa Mehani-
zacije, ulov ribičev HTZ je bil težak 1.325	Med ribiči je bila letos prvič ženska.
gramov, v mrežah ribičev iz Priprav pa je Spodbudno! bilo za 600 gramov ribjega zaroda.
Vso to količino rib so v glavnem prispevali tile ribiči: 1. Vojko Krajnc, 2. Aleksander Rožman, 3. Vojko Letnar (vsi trije Mehanizacija), 4. Juro Pejič, HTZ in Karel Hudournik, Mehanizacija, 6. Sejfudin Beganovič,
Priprave.
Dekleta na konjih
Konjeniški klub Velenje
Člani Konjeniškega kluba Velenje in dijakinje poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti že nekaj let uspešno sodelujejo.
Ob koncu šolskega leta so dekleta gostje na konjereji v Skalah, kjer jim predstavijo klub in njegovo dejavnost, seveda pa jim ponudijo tudi možnost ogleda in jezdenja konj. Tako je bilo tudi v maju letos, na sliki pa so na konjih štiri dijakinje 1-Gb razreda, (foto I. Pungartnik)

Tudi pravilne hoje se je treba naučiti (2. de!)
Po nosu
"Halo, policija!" kliče ponoči po telefonu stara Karolina, "malo prej sem na vrtu slišala nekakšen šum. Ko sem šla pogledat, sem dobila hud udarec po nosu."
Takoj pošljejo policista, ta se kmalu vrne z razbitim nosom. "Si koga prijel?" vprašajo. "Ne. Tudi jaz sem stopil na grablje!"
Pogovor
Vrsta ljudi pred telefonsko govorilnico. V njej že dolgo stoji moški s slušalko v roki, vendar ne spregovori besedice. Končno eden o čakajočih odpre vrata: "Oprostite, če ne govorite, bi lahko kdo od nas..." "Motite se, govorim s svojo ženo!"
Ceneje
Gorenjec stopi na avtobus z veliko vrečo.
"Za vas bo tristo tolarjev, za vrečo pa petsto," reče sprevodnik.
Gorenjec razveže vrečo in pravi: "Lojze, raje ven zlezi, bo ceneje!".
Spodaj
Anica vpraša prijateljico, ki seje vrnila z medenih tednov v hribih: "Ali je bilo zgoraj lepo?" Prijateljica ji odvrne: "Ne vem, skoraj ves čas sem bila spodaj."
Gor in dol
"A verjameš, da pridem na vsak hrib prej gor kot dol?"
"Tega ti pa skoraj ne morem verjeti. Da imaš takšno kondicijo?"
"Saj tudi ti prideš prej gor kot dol!"
Hoja in razgledi
Na poteh, ki prečijo pobočja, imamo običajno lep razgled. Vendar pozor! Ne ogledujmo se med hojo. Raje postojmo in nato nadaljujemo pot. Pazimo, da se ne spotaknemo. Držimo se zavarovanih ali označenih poti. Ne uporabljajmo neznanih bližnjic. Skoraj vedno se nevarnosti zavemo šele, ko zaidemo v težave. Ustavimo se čim prej, saj smo z vsakim metrom bližje nesreči. Če je možnost za vrnitev, to storimo premišljeno. Pri tem ni važen čas, ampak le zanesljiva vrnitev. Če te možnosti ni, počakamo na reševalce.
Kjer so rože, je tudi prst, trava in razjedeno skalovje. V vnemi prezremo, da stopi in oprimki niso trdni. Mislimo le na to, kako doseči cvetje in ne na pravilno gibanje, zato hitro pride do nesreče. Ne trgajmo cvetja in ne uničujmo narave. Cvetje raje opazujmo z varnega stojišča, to je tudi manj sebično, saj ga bodo lahko občudovali vsi tisti, ki bodo prišli za nami.
Vzpenjanje po grušču in meliščih je vedno naporno, če ni nadelane poti. Na začetku nam vzpon lajšajo večje ali manjše skale, ko postane grušč drobnejši in gibljivejši, poiščemo porasle površine. Pri sestopu po drobnem grušču se le prestopamo in se z drsečim gruščem pomikamo navzdol. Težo imamo na petah, kolena so prožna in pomaknjena naprej. Pri sestopanju z dolgih melišč je priporočljivo, da se občasno ustavimo in umaknemo iz kamenega toka. Z vmesnim ustavljanjem preprečimo prehitro drsenje in izgubo ravnotežja.
Kadar prečimo velike, gladke in nagnjene skalne plošče, postavljamo stopala na plošče z vso površino, da je trenje kar največje. Pri tem pazimo, da plošče niso
pokrite z drobirjem. Zelo nevarne so takšne plošče, če so prekrite s požledom in takrat, kadar imamo podplate umazane od vlažne prsti.
Kot na vseh izpostavljenih krajih tudi na grebenih ne smemo izgubiti ravnotežja. Ti niso primerni za počitek, malicanje ali preoblačenje, na njih se ne ustavljamo po nepotrebnem. Pretirano pogledovanje v globino pod seboj ni priporočljivo za nevajene.
Ritem hoje naj bo enakomeren, saj nam tekoče gibanje prihrani tudi polovico telesnega napora. Korak prilagodimo telesnim meram, svojim sposobnostim in terenu. Začnemo počasneje, da se telo postopno ogreje in se uravnovesi oddajanje toplote. Kmalu se ustavimo, da odložimo topla oziroma odvečna oblačila. Hitrost prilagodimo dihanju, ki naj bo mirno in enakomerno. Če smo prisiljeni dihati tudi skozi usta in ne le skozi nos, je to znamenje, da smo preurni za svoje moči. Med hojo govorimo čim manj in ne kadimo.
Prihodnjič: Sami ali v skupini
Tone Žižmond
Pojdite z nami v Julijce!
Rjavi n a (2.532m) ter Visoka 2.408 m in Spodnja Vrbanova špica (2.299 m)
Vodstvo planinske sekcije Premogovnika vas 17. in 18. julija letos vabijo na izlet v Julijce. Na pot se boste podali ob 6. uri iz Velenja, kam vas bo vodila pot, pa preberite v nadaljevanju!
Rjavina, kraljica alpske doline Kot, visoka in masivna, s prepadnimi stolpi v severno steno, stoji v sosedstvu Triglava. Zato nevešči, ko gledajo z gorenjske ravnine, sploh pa z Dovjega, ne vedo, kateri od obeh vrhov je Triglav. Tudi ti si že bil v dvomih, priznaj! Pa nič zato, od vseh bližnjih Triglavovih sosedov in sosed je Rjavina najodličnejša. Vidimo jo skoraj z vseh višjih vrhov kot prvo veliko goro Zlatorogovega kraljestva, lahkotno, donebno, najbolj postavno lepotico prizorišča, orjaško žago, ki se s svojimi zobmi Ma-cesnovec (1.926 m), Dimniki (2.101 m) in Luknjo peč (2.245 m) dviguje do njenega mizasto prirezanega vrha. Prvi pozdrav, klasično lep kot prva ljubezen!
Mi jo bomo pričeli osvajati iz Kota. Kot je najkrajša izmed severnih triglavskih dolin, v katero pridemo iz doline Radovne ali iz Mojstrane, kakor bomo prišli mi. Cesta se konča v Lengarjevem rovtu (1000 m). Od tu naprej nas bo pot vodila skozi temne bukove gozdove v strmih serpentinah. Ko bomo prišli do studenca na višini 1.340 metrov, bomo pred sabo uzrli velik balvan, Debeli kamen, ki nam bo kazal, koliko strmine še moramo premagati do Pekla, zatrepa doline, podobnega veliki skledi. Obkrožata ga Rjavina in Vrbanova špica. Pekel bomo dosegli v 3 - 3'/2 urah. Vendar tega Pekla se ne bojte, ni podoben tistemu, ki se piše z malo začetnico.
Iz Pekla bomo zavili v strme stene Spodnje Vrbanove špice, kjer nam bodo v veliko pomoč tehnična pomagala. Grebenska pot med Spodnjo in Visoko Vrbanovo špico se imenuje tudi Rekarjeva pot. Alojz Rekar, planinsko zaslužen domačin iz Radovne, je pred 2. svetovno vojno naježil greben z nešteto klini. Po 5-6 urah hoje iz Kota bomo prispeli v kočo, Staničev dom.
Dom Valentina Staniča (2332 m) stoji na planotici pod Begunjskim vrhom. Je izrazito triglavska postojanka. Prvo kočo je 30. julija 1887 odprla kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovala po politiku in kustosu ljubljanskega muzeja Dragotinu Dežmanu (Deschmannhaus). Po 1. svetovni vojni jo je prevzelo Slovensko planinsko društvo in jo preimenovalo v Staničevo kočo po Valentinu Staniču (1774- 1847), največjemu alpinistu tistega časa v Evropi. Kot prvi je
priplezal na Grossglockner (3798 m), VVatzmann (2714 m) in še mnoge avstrijske vrhove. Na Triglavu je bil leta 1808. Rojen je bil v Solkanu, pokopan pa je v Gorici. V koči, kjer je tudi žig Slovenske planinske poti, bomo prespali.
Naslednji dan se bomo ob 7. uri odpravili po poti, ki pelje v Krmo, na preval Dovška vratca (2305 m) med Rjavino in Ržjo. Čez prvo razdrapano strmino nam bodo pomagale žice. Dokaj širok hrbet se nato zoži v izpostavljen graben. Kmalu zatem ko se priključi pot iz Pekla, po kateri bomo mi sestopali, bomo pogledali skozi slikovito naravno okno v globino severne stene. Rjavina je nekakšna hišna gora Staničevega doma. Do vrha bomo hodili dobri 2 uri. Za strm spust prek severne stene in nato do Lengarjevega rovta v Kotu bomo porabili še kakšne 3 ure.
Pot spada v kategorijo zelo zahtevnih poti, vendar je dobra zavarovana. Ker je zračne telovadbe kar nekaj, vodstvo izleta priporoča čelade, plezalne ali improvizirane pasove ter samovarovalni komplet. Vabimo pa na ta izlet vse pohodnike, ki ljubijo težavnejše poti, čudovite razglede, samoto slabo obljudene doline Kota in nimajo vrtoglavice. Če bi prišlo do nepredvidenih težav, se lahko skupina ali posameznik napoti do Staničeve koče po dolini in ne prek vrhov.
Pridite, ne bo vam žal znoja in napora!
Vodila vas bosta: Franc Maršnjak in Marijan Lipičnik
Skrajno levo Draška vrhova, nato Rjavina, v ospredju Triglava Vrbanova šica. desno Cmir. V osrednjem delu slike je vidna pot iz Kota do Staničeve koče.
Zdravje je največja vrednota.
Na dopust po zdravje
Kar nekam prehitro se je poslovila letošnja pomlad. Kot da so še včeraj cvetele marelice in breskve, danes pa številni zeleni plodovi na vejah med listi iščejo sončne žarke, da bi čim prej dozoreli.
Prav gotovo je v nas že dozorela odločitev, kje in kako bomo preživeli dopust. Tisti teden ali dva, kolikor si vzamemo časa zase, ko se poskušamo iztrgati iz običajnega vsakdana in si nabrati moči za jesen in prve dni zime. Če kdaj, potem bomo imeli prav zdaj čas, da se naužijemo sonca, zraka in vode. Vsega ravno pravšnjo mero, da nam bo le koristilo, nas napolnilo z energijo in sprostilo.
Sonce in njegova moč - energija in svetloba sta poleg vode in zraka osnovna vira življenja na Zemlji. Sončna svetloba vsebuje celoten elektromagnetni spekter, od infra rdeče do ultravijolične svetlobe. Za človeka, za njegovo telo in psiho je nujno potrebna.
Ultravijolični žarki pospešujejo dihanje, krvni obtok, presnovo in delovanje žlez. Posebno pomembna je sončna svetloba pri nastajanju vitamina D, brez katerega telo ne more izkoristiti kalcija v hrani. Kalcij krepi mišice in kosti, pomemben pa je tudi pri hitrosti reagiranja. Sonce deluje zdravilno pri kožnem ekcemu, motnjah pri roženenju, pri luskavici in aknah. Preventivno deluje pri prehladih, prek hormonskih žlez pa ima ugoden vpliv tudi na psiho, saj sprošča, stimulira dobro razpoloženje in veselje do ljubezni. Španski temperament ni zapisan le v genih, ampak ga vedno znova spodbuja vroče mediteransko sonce.
Ob pomanjkanju sončne svetlobe pride do škodljivih sprememb v zdravju, ki se kažejo tako na telesu kot psihi. Koža postane bleda in manj odporna na mehanske poškodbe. Kosti pri otrocih vsebujejo manj kalcija in otroci zbolijo za rahitisom. Pri odraslih se pojavijo osteoporoza, mišična utrujenost in upočasnjenost. Pogosto se pojavljajo sezonske motnje čustvovanja, ki so prek zime pogosto zavite v tančice depresije.
Iz zgodovine nas še vedno burijo kruti načini kaznovanja z osamitvijo v samicah in temnicah. Kljub temu, da smo ljudje socialna bitja in težko zmoremo dalj časa brez družbe, pa je bilo vendarle težje prenašati temo kot samoto.
Ko so v ZDA ob študijskem poskusu otroke izpostavili le hladni beli fluorescentni svetlobi, so ti kazali hude znake razdražljivosti, utrujenosti, pomanjkanja koncentracije in hiperaktivno vedenje, zobje pa so bili močno kariozni. Po vrnitvi v območje svetlobe celotnega spektra se je njihovo vedenje izboljšalo. Izboljšala sta se tudi telesna zmogljivost in sodelovanje pri pouku ter popustila je razdražljivost. Tudi zobne gnilobe je bilo manj.
Če na človekovo telo deluje sončna svetloba v prevelikem odmerku, pa je del spektra sončne svetlobe lahko tudi škodljiv. V želji, da bi prek poletja lepo porjaveli in ukradli del sonca, pogosto pozabljamo, kako je sonce lahko tudi nevarno. Porjavenje kože je znak obrambnega odgovora. Kožni pigment obda jedra celic, da bi jih obvaroval pred prevelikim in nevarnim učinkom ultravijoličnih žarkov. Ker trajno poškodujejo globje ležeče kožne celice, pospešujejo staranje kože.
Premočno sončenje je glavni vzrok za nastanek kožnega raka. Vzrok je v predolgi izpostavljenosti sončnim žarkom oziroma v premajhni zaščiti. Brez zaščitnih sredstev se ne bi smeli nikoli izpostavljati pripekajočemu soncu. Od vrste kože in od zaščitnega faktorja kreme je odvisno, kako dolgo se lahko sončimo. Ljudje z svetlo poltjo morajo biti še posebej previdni. Zaščititi si moramo predvsem ustnice, nosni greben, ramena, dekolte, prsne bradavice, stegna, kolenski zgib in podplate. Kadar preživljamo dopust ob vodi, moramo izbirati med sredstvi, ki so v vodi odporna.
Posebno skrb moramo nameniti tudi lasem, saj se izsušijo in prično pokati. Potrebno jih je pokriti z ruto, klobukom ali s kopalno kapo, pomagamo pa si lahko tudi z vtiranjem gela ali olja za lase. Pri jadranju, deskanju in smučanju na vodi si moramo zaščititi tudi mesta, kamor se odbija svetloba z vode.
Vsekakor pa še vedno velja, da se je v času med 11. in 15. uro najbolje pred soncem skriti v senco. Koža bo res porjavela nekoliko bolj počasi, odnesli pa jo bomo brez opeklin.
In če se nam kljub temu zgodi, da nas sonce preveč opeče?
Rdečo, vročo in nabreklo bolečo kožo bo pomirilo le hlajenje. Pomagajo hladne obloge, gel proti opeklinam, hladilno mazilo ali vlažilna krema. Predvsem pa si poiščimo senco!
Poseben problem predstavlja tudi alergija na sonce. Nekoliko nam bo pomagala uporaba posebnih antialergičnih mazil v kombinaciji s tabletami. Ob hujši obliki bomo morali poiskati pomoč pri zdravniku. Vsekakor pa velja, da je najboljše zdravilo preventiva - dovolj velik odmerek sence in sonca le za vzorec!
Ob visokih poletnih temperaturah moramo paziti tudi na ustrezno nadomeščanje tekočin, saj je znojenje intenzivnejše. Naše telo je z vodo usodno povezano. Kar 80 odstotkov prostornine telesa sestavlja ta življenjsko važen element. Pomembna je stalna izmenjava, saj voda prenaša hranilne snovi, opravlja funkcijo topila, izločevalca strupenih odpadnih snovi, predvsem pa skrbi za regulacijo telesne temperature. Zato je tako pomembno, da pijemo dovolj, saj brez tekočine ne preživimo.
Najboljša je seveda voda - čista in hladna studenčnica. Takšno bomo težko našli, prav tako kot bomo imeli le redko priložnost zaplavati v čistem tolmunu, kjer nam bodo delale družbo le postrvi, raki in nas morda preplašila kakšna belouška. Igrivo žuborenje potoka nam pripoveduje o življenju, nas odnaša v prihodnost in vrača v spomine.
Za nekaj tednov bodo prek poletja ponovno oživela obrežja rek, potokov in jezer. Mnogi med nami bodo iskali svoj prostor pod soncem na plažah Jadrana ali kašnega drugega morja. Številni se bodo zatekli po zdravje v zdravilišča. Vsem pa bo skupno le eno - zliti se z vodo ter se predati čudovitemu ritmu valov. Kljub temu, da voda s svojo globino, temno barvo ali deročim tokom v človeku zbuja občutek strahu in da mnogi med nami žal ne znajo plavati, pa je to vendarle okolje, ki je človeku zelo blizu. Prve mesece življenja nas je varovala in zibala prav voda v materinem telesu. Od tu torej občutek spokojnosti in miru ob enakomernem pozibavanju na valovih. Počutimo se, kot da bi bili brez teže, voda pa nas obliva, prijetno boža, vrača v obdobje varnega otroštva in nas pomirja.
Plavanje je intenzivna in nadvse koristna telesna aktivnost. Krepi srce, krvni obtok in dihalne organe ter izboljša splošno odpornost. Ugodno razbremeni sklepe in hrbtenico, zato je izredno koristno za vse, ki imajo težave s koleni, kolki ali hrbtenico. Za vse, ki imajo preveliko telesno težo, je plavanje poleg kolesarjenja idealen šport. Veliko lažje ga bodo izvajali kot druge športe, saj so v vodi lažji, zaradi intenzivnejše presnove pa bodo na telesni teži tudi več izgubili.
Obliko plavanja ter intenzivnost bomo izbrali glede na trenutno razpoloženje, telesno pripravljenost in prostorske možnosti. Nikoli ne plavajmo takoj po
obroku. Mine naj vsaj ena ura. Pred plavanjem se ohladimo pod prho. Čas plavanja je odvisen od temperature vode. Paziti moramo, da telesa ne podhladimo. Ob kopanjih v bazenih, kjer je voda klorirana, uporabimo plavalna očala.
Ob izvajanju telesne aktivnosti bomo prek poletja pazili tudi na ustrezno obleko.
Oblekli bomo le skromen zračen dres. Naše telo bo tako v neposrednem stiku z zrakom. Za intenzivnejšo aktivnost bomo izbirali zgodnje jutranje ure, ko bo v zraku tudi dovolj vlage in še ne bo prevroče. Na telo in počutje vplivajo številni dejavniki zraka - pritisk, temperatura, vlaga, gibanje, vsebnost prašnih delcev in količina ionov. Zrak je poln pozitivno in negativno nabitih električnih delcev, ki v telo vstopajo skozi kožo ali dihala. Negativno nabiti delci povzročajo ugodno počutje, dajejo občutek energetske nabitosti in elana, izboljšajo športne zmogljivosti, povečajo delovno storilnost ter zmanjšajo simptome slabega zdravja. Njihovo število je večje v obmorskem in gorskem zraku ter po nevihtah.
Nasprotno pa pozitivno nabiti delci povzročajo občutek utrujenosti, nepazljivosti in neproduktivnosti. Takšni smo pred nevihtami, ob pihanju prevladujočih toplih vetrov (fen) ter v obdobju sončnih peg. Padec tlaka, ki napoveduje nevihto, močno poveča tudi revmatske težave, zaskrbljenost, depresije, neustrezna nihanja krvnega tlaka ter nenadna poslabšanja astme. Gibanje zraka je pomembno, saj se v prostorih, kjer je zrak statičen, počutimo utrujeno, zaspano in omotično. Pomoč je enostavna - na široko odprimo okna in na vso moč zadihajmo.
Če le moremo se odpravimo na sprehod v gozd, kjer je zrak čist in poln eteričnih olj. Očistili si bomo pljuča in kožo, okrepili srce in telo ter si pomirili dušo.
Kaj je lahko lepšega kot jutranji vzpon v deželo kozoroga, po povratku pa sprostitev v bistri reki ali jezeru. Kar prekratki bodo dnevi in premalo jih bo.
Hura! Gremo na dopust! Predajmo se soncu, vodi in zraku. Bodimo zmerni in ne pretiravajmo! Napolnimo se z energijo, da bosta jesen in zima prijaznejši. Dajmo, ujemimo zdravje!
Janez Poles, dr. med.internist
GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Rudarska 6a, Velenje,
objavlja
razpis
za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Savinjsko-šaleški regiji za leto 1999
1.
Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje z namenom nadaljnjega uveljavljanja in krepitve inovacijske dejavnosti v Savinjsko-šaleški regiji objavlja razpis za prijavo za podelitev priznanj in diplom najboljšim inovacijskim dosežkom v letu 1999.
2.
Razpis objavlja Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje na podlagi sklepa njenega upravnega odbora z dne 13. maja 1999.
Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje.
3.
Prijava na razpis mora vsebovati:
-	Ime, priimek in popolni naslov inovatorja oziroma gospodarske družbe ali podjetja, v katerem je zaposlen.
-	Naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 1998 z navedbo značilnosti po naslednjih kriterijih:
Inovativnost
izvirnost in stopnja možne avtorske zaščite, visok nivo tehnične rešitve, novost doma in/ali v svetu,
izboljšava dosedanjih proizvodov, postopkov, tehnologije, itd.
Tržna zanimivost
za področje splošne in široke porabe, za proizvodna in podobna podjetja/organizacije, za posebne namene in področja.
Primernost okolju
izboljšano delovno okolje in/ali varstvo pri delu, uporaba neškodljivih in/ali okolju neškodljiva uporaba, možnost recikliranja.
Racionalnost
poenostavljeno oziroma izboljšano delovanje,
cenenost izdelave in/ali vzdrževanja,
manjše število potrebnih surovin ali dobaviteljev.
-	Slike, načrte in opis prijavljene inovacije
-	Stopnja realizacije inovacije
4.
O predlogih odloča petčlanska komisija, ki jo imenuje Upravni odbor Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje. Komisija na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje predlogov inovacij, kjer bo kriterij inovativnosti upoštevan z dvojno težo, podeli zlata, srebrna in bronasta priznanja (medalje z listino) ter diplome.
5.
Javna razglasitev in podelitev priznanj ter diplom bo v januarju 2000.
6.
Prijave inovacij zbira Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Rudarska 6 a, 3320 Velenje do 29. oktobra 1999.
Na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje je možno dobiti tudi vse dodatne informacije v zvezi z razpisom vsak dan med 7. in 15. uro po tel.: 063 856 920, faksu: 063 855 645.
Direktor SŠOZ Velenje:	Predsednik UO SŠOZ Velenje:
Božo LEDNIK, l.r.	Borut MEH, l.r.
Ce zbolimo na dopustu
Pred odhodom v tujino je dobro pomisliti tudi na zdravstveno zavarovanje.
Pred dopusti oziroma turistično sezono je koristno vedeti, do katerih pravic zdravstvenih storitev smo kot zavarovane osebe upravičeni med začasnim bivanjem v tujini, če zbolimo ali se poškodujemo.
Osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane, je v času začasnega bivanja v tujini zagotovljena pravica do nujnega zdravljenja, ki obsega med važnejšimi vse storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev oz. preprečitev izkrvavitve, preprečitve nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij, zdravljenje šoka, storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare ali smrti, zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcije, zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov ter drugih poškodb, pri katerih je nujno posredovanje zdravnika.
Način uveljavljanja te pravice je odvisen od tega, ali zavarovanec potrebuje storitve nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena konvencija o socialni varnosti ali v državi, s katero je sklenjena konvencija o socialni varnosti ali v državi, s katero konvencija ni sklenjena.
Tako vsem zavarovancem za čas začasnega bivanja v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Madžarski, Luksemburgu, Belgiji, Nizozemski, Romuniji in Hrvaški svetujemo, da si pred odhodom v določeno državo priskrbijo konvencijsko dogovorjen obrazec "Potrdilo o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi".
Potrdilo lahko dobijo zavarovane osebe na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), torej tam, kjer imajo urejeno zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev je potrebno predložiti potrjeno zdravstveno izkaznico in poravnati ceno obrazca, to je 100 SIT. Potrdilo se lahko izda največ za 3 mesece.
S tem potrdilom lahko zavarovanci v navedenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali v privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami in po vrnitvi uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni
enoti ali izpostavi ZZZS. Za povračilo je potrebno predložiti dokumentirane račune, na podlagi katerih se po postopku, ki je določen s konvencijo, opravi povračilo stroškov v višini, kot to prizna tuj organ zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve nudene.
Razen navedenih držav pa so konvencije sklenjene še z Anglijo, Češko, Bolgarijo in Poljsko, kjer zavarovanci pravico do nujnega zdravljenja uveljavljajo v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi potnega lista in potrjene zdravstvene izkaznice.
Tudi v teh primerih bodo morali stroške plačati sami, če bodo uveljavljali pravico do nujnega udravljenja pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primeru, da bo zavarovanec moral plačati zdravstvene storitve, lahko vloži zahtevek za povračilo na pristojno območno enoto oziroma izpostavo ZZZS, s tem da v upravičenem primeru stroške povrne organ zavarovanja tiste države, kjer je zavarovanec uveljavljal zdravstvene storitve.
Za vse ostale države niso sklenjene meddržavne pogodbe, kar pomeni, da morajo zavarovanci v primeru uveljavljanja storitev nujnega zdravljenja le-te plačati sami. Na podlagi dokumentiranega računa bo pristojna območna enota oziroma izpostava ZZZS povrnila stroške v višini ustreznega deleža po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji.
Za čas bivanja v tujini je mogoče skleniti pri ZZZS tudi dodatno prostovoljno zavarovanje "Zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini".
Podrobnejše informacije o pravicah na osnovi konvencij ali o zavarovalnih pogojih prostovoljnega zavarovanja za tujino lahko dobite na vseh enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Informacije za izpostavo Velenje :
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - izpostava Velenje je na Vodnikovi 1, (zdravstveni dom). Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8. ure do 12. ure, v sredo tudi popoldan od 14. do 16. ure.
Informacije o pravicah na osnovi konvencij posreduje Nataša GLAVAČ, telefon 853-299; podatke o zavarovalnih pogojih prostovoljnega zavarovanja za tujino pa lahko dobite pri Ivanu OJSTERŠKU, telefon 851 -987.
Kadrovsko-socialna služba
študentski servis maribor
Študentski servis Maribor
Enota Velenje, Trg mladosti 6
telefona: 063/852-755, 497-65-80, fax: 497-65-81
Obveščamo vse, ki boste opravljali počitniško delo, da se čim p rej oglasite v našem študentskem servisu, da pravočasno uredimo vse, kar potrebujete pred pričetkom dela. Prek študentskega servisa lahko delajo:
-	dijaki in študentje, ki so redno vpisani v šolskem letu 1998/99,
-	izredno vpisani dijaki in študentje, ki niso prijavljeni za Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve,
-	fantje, ki so se vrnili s služenja vojaškega roka v šolskem letu 1998/99,
-	fantje in dekleta s končano osnovno šolo, ki so sprejeti v srednje in poklicne šole,
-	novost: “pauzerji”, ki so v šolskem letu 1998/99 imeli urejen status.
Delovni čas od ponedeljka do petka med 7.30 in 19. uro in v soboto med 8. in 12. uro.
Prednosti, da postanete član Študentskega servisa Maribor, poslovna enota Velenje, so:
*	posredovanje občasnih del študentom in dijakom
*	prodaja študentskih in dijaških bonov
*	akontacije za opravljeno delo
*	naslovi privatnih sob v Mariboru
*	darila za naše člane skozi celo leto
*	brezplačni izvodi časopisa Študent
*	sodelovanje z mladimi pri varstvu živali
*	sofinanciranje raznih projektov, ki jih organizirajo mladi
*	generalni pokrovitelji Šaleškega študentskega kluba Velenje
Zahvala
Ob smrti mojega sina
Stojana Ošlaka
se iskreno zahvaljujem kolektivu Premogovnika Velenje, Pihalnemu orkestru za odigrane žalostnike, pevcem in govorniku gospodu Semetu za ganljive besede slovesa ter častni straži in Stojanovim sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu Čuježu.
oče Ivan z družino
Zahvala
Ob boleči izgubi sina in brata
Matica Batista
se zahvaljujemo sodelavcem remize, sindikalni podružnici Strojne dejavnosti ter kolektivu Premogovnika Velenje za denarno pomoč, darovano cvetje in izrečena sožalja.
oče Igor, mama Zvonka in sestra Maruša
Kodak ^
Ik
/AAv
FOTO ZOOM
'VV/
FOTOGRAFSKI IN DIGITALNI STUDIO
Nakupni center Velenje, telefon/fax: 063/861-388, 897-18-40, Kidričeva 2/b, Velenje
POLETNA AKCIJA
Za vsak razvit film vam od 1. julija do 30. septembra damo žig! Za tri žige dobite zanimivo in uporabno nagrado! Pohitite, zbirajte žige!
Foto zoom, fotografski in digitalni studio, vam nudi:
-	razvijanje filmov in izdelavo fotografij v eni uri,
-	razvijanje APS filmov,
-	izdelavo digitalnih fotografij,
-	index print (seznam vseh fotografij na filmu),
-	izdelavo fotografij iz diapozitivov,
-	fotografije za dokumente v eni uri,
-	povečavo fotografij,
-	preslikave in retuširanje starih fotografij,
-	fotografiranje porok in drugih svečanih dogodkov,
-	fotokopiranje,
-	bogato izbira filmov, okvirjev in albumov,
-	vse vrste fotoaparatov, tudi digitalnih, stativov in drugo fotografsko opremo.
Nagradni natečaj za počitniške fotografije
Gremo na počitnice!
Kam vas bo letos vodila pot med počitnicami?
Kamorkoli vas bo vodila in karkoli boste počeli - fotografirajte!
Uspele fotografije, smešne, prisrčne, enkratne, zanimive pa po počitnicah prinesite ali pošljite v naše uredništvo.
Nagradili vas bomo skupaj s fotografskim in digitalnim studiom Foto Zoom.
1.	nagrada: fotoaparat Canon BF80 v vrednosti 15.000 SIT,
2.	nagrada: torba Kodak s filmom in baterijami v vrednosti 8.000 SIT,
3.	nagrada: fotografske storitve v vrednosti 5.000 SIT,
4.	- 10. nagrada: filmi, albumi, povečave max. 30x40 cm.
Fotografije morajo biti izdelane v laboratoriju Foto Zoom!
Vaše fotografije s počitnic pričakujemo do 15. septembra 1999 na naslov: Uredništvo Rudarja, Partizanska 78, 3320 Velenje.
Lepo se imejte na počitnicah!
ilf\£(iux'^uxy jkicbcu^' ?CvJtAjxXJUUaV(X
A?	/Uti, ^GGv/vviCoJ\y ,
v/
iM'
MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE
*
K
K
*
*
*
*
*
*
*
VELENJE
Prikaz pridobivanja črnega zlata nekoč in danes
multimedijske predstavitve pridobivanja premoga
realistično delovno ozračje rudarska malica v "jami"
1,5 km dolga pot pod zemljo...
Industrijsko Ekološki Muzejsko Izobraževalni Center
VELENJE
Informacije in rezervacije: Muzej premogovništva Slovenije, 063/ 853-864, Turistična agencija GOST, telefon: 063/ 855-336, 855-283
COBISS Q j
K
K
K
K
K
K
K
K
K
K
K
ENIH
JUNIJ 1999
XXIII

jn.delavMm;
VSEM UPOKOJENIM DELAV1
čestitam'
OB DNEVU RUD
Program praznovanja dneva rudarjev 1999
v četrtek, 1. julija, se bodo ob 19. uri v restavraciji Jezero srečali vsi tisti delavci Premogovnika, ki so se upokojili med lanskim in letošnjim 3. julijem,
v petek, 2. julija, ob 19. uri se bodo v veliki dvorani Glasbene šole Velenje srečali delovni jubilanti, ki so v Premogovniku Velenje zaposleni 20 let, in jubilanti, člani jamske reševalne čete,
v soboto, 3. julija, se bo ob 8.30 na Titovem trgu začela tradicionalna parada uniformiranih rudarjev po mestnih ulicah do stadiona ob jezeru, ob 9. uri pa se bo tam začel 39. skok čez kožo; letos bo v rudarski stan skočilo 71 mladih rudarjev, strojnikov in elektrikarjev; častni skok bo opravil Jože Stanič, direktor Gorenja, d.d.; slavnostni govornik na prireditvi bo Srečko Meh, župan mestne občine Velenje; prireditev bo združena tudi s praznovanjem 40-letnice mesta Velenje in s podelitvijo priznanja Turistične zveze Slovenije Premogovniku Velenje za urejeno okolje;
v soboto, 3. julija, ob 12. uri bo dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, odprl Muzej premogovništva Slovenije pri jašku Škale na Koroški cesti;
v soboto, 3. julija, se bo po skoku čez kožo začelo družabno srečanje sedanjih in nekdanjih delavcev Premogovnika Velenje; srečanje bo letos na prostoru stare restavracije Jezero ob Škals-kem jezeru; poskrbljeno bo za zabavo, hrano, pijačo in ples; igrala bosta ansambla Štajerskih 7 in Petovio.
Praznujmo 3. julij, dan slovenskih rudarjev skupaj!
Srečno!
Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje.
Misel francoskega pisatelja Augusta Flauberta se mi je zdela kar primerna za uvodne besede vam, ki zaključujete eno obdobje svojega življenja in začenjate novega. Zlasti zato, ker vam je pravkar minulo obdobje - delovno dobo - zaznamovalo delo in ker vam bo prav delo zaznamovalo tudi novo obdobje - obdobje upokojitve. In ker upam in sem prepričan, da vam je delo kljub vsem težavam, ki jih je gotovo prinašalo s seboj, omogočilo dobro življenje.
Da tudi odslej ne boste držali križem rok, je bilo moč razbrati iz odgovorov na naše vprašanje v anketnem listu, kaj boste počeli kot upokojenci. Vsi po vrsti ste našteli več ali manj dejavnosti, ki se jih boste lotili: od ukvarjanja z vrtom, sadovnjakom, vinogradom, gradnjo hiše do različnih rekreativnih dejavnosti, konjičkov, več časa pa boste vsi namenili tudi sebi, svoji družini in posebej vnukom. Prav je tako, da boste tudi kot upokojenci ostali aktivni, živahni, ustvarjalni in si s tem ohranjali duševno in fizično kondicijo.
Kako bi tudi mogli kar tako izpreči, ko pa ste tri desetletja trdo delali. Večina med vami se je zaposlila v sedemdesetih letih, ko se je začenjal vzpon premogovništva, ko smo v Premogovniku Velenje odkopavali vsako leto več premoga in nenehno iskali nove, boljše, varnejše, humanejše in donosnejše načine pridobivanja premoga.
Za doseganje tega napredka so bila potrebna različna znanja, izkušnje, cenjene nove ideje, izboljšave, pripravljenost na vztrajno in trdo delo. Del tega ste bili vsa ta leta tudi vi in na vse, na kar smo danes kot uspešen delovni kolektiv zelo ponosni, ste lahko ponosni tudi vi. Premogovnik Velenje danes ni le eno od velenjskih podjetij, je nosilec razvoja Šaleške doline in pomemben izvor energije za celo Slovenijo. Vse to ni le zasluga bogatih podzemnih virov premoga, ampak predvsem zasluga ljudi, ki so polni znanja, ustvarjalnosti in želje po napredku.
Prepričan sem, da ste v svojem delu videli smisel, izziv in našli zadovoljstvo, potrditev vaših sposobnosti in priložnost za druženja s sodelavci.
Želim vam, da se vedno z zadovoljstvom in lepimi spomini ozrete na prehojeno delovno pot. Želim, da, kot ste doslej, tudi odslej z nami praznujete stanovski praznik slovenskih rudarjev 3. julij in se še srečujete s svojimi tovariši. Želim vam, da ohranite zdravje in veselje do življenja ter da, kot ste bili ponosni, da ste člani delovnega kolektiva Premogovnika Velenje, ostanete ponosni tudi kot naši upokojenci. Zahvaljujem se vam, da ste del svojega najbolj ustvarjalnega življenjskega obdobja delili z nami in ga vložili v razvoj Premogovnika Velenje.
Franc Novak, vodja kadrovsko-splošne službe
Branko Apšner, upokojen 5. junija 1998
Rodil se je 27. novembra 1953 v Gaberkah. Poročen z Danico, rojeno Močnik. Oče dveh otrok: Dejana in Branka.
Od 11. septembra 1984 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa med leti 1971 in 1974 v ESO. Zaposlil se je kot vodovodni inštalater v Kopalnicah, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot nadzornik strojnega vzdrževanja. Opravil je tečaj iz varjenja in obiskoval seminarja za upravljanje s kompre-sorskimi napravami ter vodjo zaklonišč.
Deloval je pri sindikatu v obratu HTZ.
Andrej Kugler, upokojen 5. junija
Rodil se je 17. februarja 1960 v Celju. Oče enega otroka: Urške.
Od 17. novembra 1981 je neprekinjeno delal v podjetju, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1978. Zaposlil se je kot elektrotehnik-ener-getik v Jamski mehanizaciji, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot vodja elektro vzdrževanja-zunaj.
Opravil je izpit za stikal-ničarja in tečaj za učitelja praktičnega pouka.
Deloval je v družbenopolitičnih organizacijah.
V prostem času igra nogomet in na harmoniko in bo s tem nadaljeval tudi v pokoju.
Drago Lončar, upokojen 11. junija
Rodil se je 11. junija 1940 v Varaždinu. Poročen z Anico, rojeno Cerovečki. Oče dveh otrok: Draga in Jadranke.
Od 12. aprila 1982 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot gradbeni delovodja pri gradbeni dejavnosti. Leta 1988 je bil premeščen k zunanjemu transportu in leta 1992 v Gradbeno dejavnost, kjer je delal do upokojitve kot poslovodja gradbenega vzdrževanja. Deloval je v komisijah delavskega sveta in v sindikatu.V prostem času se ukvarja s plavanjem, tekom in pohodništvom, kot upokojenec pa bo tudi potoval. Delavcem Premogovnika Velenje želi varno delo, razumevanje in prijetno počutje v delovnem okolju ter da bi čim bolj zdravi in zadovoljni dočakali upokojitev.
Safet Mešanovič, upokojen 25. junija
Rodil se je 12. marca 1947 v Gračanici v Bosni in Hercegovini. Poročen s Hazi-ro, rojeno Ribič. Oče dveh otrok: Samre in Amela.
Od 22. junija 1972 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1975 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot dežurni elektrikar v jami-sever.
Leta 1973 je opravil tečaj o protieksplozijski zaščiti, leta 1986 pa elektrotehnično šolo v Velenju in si pridobil izobrazbo kvalificiranega elektrikarja.
Bil je član delavskega sveta obrata. Sodeloval je pri udarniških akcijah v podjetju. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za 10 let aktivnega dela v jamski reševalni četi.
V prostem času se ukvarja z rekreacijo:	plavanjem,
tekom, kolesarjenjem. Rad bere knjige, igra šah, vrtnari in nabira gobe. S temi dejavnostmi bo nadaljeval tudi v pokoju. Veliko rekreacije in hoje v naravi priporoča tudi svojim nekdanjim sodelavcem, ki se jim zahvaljuje za sodelovanje in dobro počutje med njimi.
Valter Golob, upokojen 30. junija
Rodil se je 16. novembra 1944 v Zavodnjah. Poročen z Jožico, rojeno Šurc. Oče dveh otrok: Vesne in Iztoka.
Od 21. aprila 1970 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1996 v Priprave, kjer je delal do upokojitve kot obračunski tehnik.
Bil je dejaven v delavskem svetu in njegovih komisijah, član predsedstva sindikata SPESS. Bil je več let
predsednik Osnovne organizacije Rdečega križa in predsednik Aktiva invalidov v podjetju ter je veliko storil za izboljšanje položaja invalidov v podjetju in v občini Velenje. Z Zvezo delovnih invalidov Slovenije je sodeloval za urejanje problematike invalidov v državi. Sodeloval je v udarniških akcijah za urejanje Velenja. Prejel je priznanje za 20 let dela v podjetju, priznanje za 65-krat darovano kri ter državna odlikovanja.
Kot član Medobčinskega društva invalidov Velenje je sodeloval na različnih športnih tekmovanjih, sicer pa se v prostem času ukvarja s čebelarstvom, gasilstvom, planinari in obdeluje zemljo. V pokoju bo še naprej aktiven član Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline; lani je prevzel predsedovanje temu društvu. Kolektivu želi veliko delovnih zmag, vodstvu podjetja pa modrost pri vodenju.
Ivan Part, upokojen 30. junija
Rodil se je 23. maja 1951 v Velenju. Poročen s Cirilo, rojeno Poštrak. Oče treh otrok: Dejana, Damirja in Tanje.
Od 28. septembra 1971 je neprekinjeno delal v podjetju, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1969. Zaposlil se je kot polkvalificirani kopač v jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1977 v Transport, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot vodja skupine transporta jeklenega podporja. Leta 1972 je opravil izpit za po-
služevalca hidravličnih stiskalnic, leta 1977 pa izpit za kvalificiranega kopača. Bil je dejaven pri delavskem svetu in njegovih komisijah ter v sindikatu. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
V pokoju se bo ukvarjal z družino in z vnuki. Sodelavcem želi sreče in uspeha pri delu vse do upokojitve.
Franc Podbevšek, upokojen 30. junija
Rodil se je 1. novembra 1949 v Lukovici pri Domžalah. Poročen z Marijo, rojeno Zep. Oče dveh otrok: Borisa in Mojce.
Od 14. avgusta 1969 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v zunanjem obratu. Leta 1977 je bil premeščen k Zračenju in delal v njem do upokojitve, nazadnje kot rudarski nadzornik. Leta 1972 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1974 za kvalificiranega slikopleskarja, leta 1977 izpit za polkvalificiranega in leta 1979 za kvalificiranega kopača ter leta 1984 zaključni izpit za rudarskega tehnika.
Bil je dejaven v delavskem svetu in pri sindikatu. Sodeloval je pri udarniški izgradnji Velenja: urejanju parka, regulaciji Pake, izgradnji cest Velenje-Podkraj, Velenje-Hrasto-vec in izgradnji vodovoda Velenje-Huda luknja. Nagrajen je bila za 20 let dela v podjetju.
V prostem času rad igra tenis in smuča. Vsem zaposlenim želi dobro poslovanje in uspehe pri delu, nekdanjim sodelavcem v jami pa še čim manj
nezgod in naj jim bo "srečno".
Darko Režek, upokojen 30. junija
Rodil se je 9. oktobra 1951 v Zagorju ob Savi. Poročen z Marto, rojeno Lampret.
Od 22. februarja 1972 je neprekinjeno delal v podjetju, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1969. Zaposlil se je kot kvalificirani elektrikar v jami Zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot dežurni elektrikar na odkopu. Leta 1970 je opravil tečaj za delo v metanski jami.
Bil je član izvršilnega odbora sindikata v Jamski mehanizaciji. Sodeloval je pri izgradnji ceste v Kavče in Škale-Cirkovce. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
V prostem času se ukvarja s športi in sprehodi v naravo ter raznimi konjički. Nekdanjim sodelavcem želi veliko uspehov in "srečno".
Peter Perc, upokojen 6. julija
Rodil se je 30. decembra 1949 v Brežicah. Poročen z Nado, rojeno Justinek. Oče enega otroka: Mojce. Od 2. marca 1992 je neprekinjeno delal v
podjetju, prvič pa v letih 1968/69 in nato še med leti 1971/79. Leta 1992 se je zaposlil kot kvalificirani rudar pri Transportu, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot strojnik jamskega transporta. Opravil je tečaj za delo z vsemi gradbenimi stroji.
Bil je dejaven v delavskem svetu. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in dobil priznanja za krvodajalstvo. Sodeloval je pri udarniški izgradnji Velenja:	med
drugim pri gradnji šole in ceste na Kozjak.
V prostem času se ukvarja z rekreacijo. Nekdanjim sodelavcem želi, da bi šli čim bolj zdravi v pokoj.
Marija Cevzar, upokojena 15. julija
Rodila se je 19. decembra 1944 v Ložnici. Poročena s Francem. Mati dveh otrok: Mateje in Tatjane.
Od 2. julija 1963 je neprekinjeno delala v podjetju. Zaposlila se je kot strojna tehnična risarka v učnih delavnicah RŠC v Prelogah. Bila je večkrat premeščena, nazadnje leta 1982 v Praktično izobraževanje, kjer je delala do upokojitve, nazadnje kot obračunska tehnica. Leta 1980 je opravila strojepisni tečaj.
Kot zapisnikarica je veliko let sodelovala pri delu delavskega sveta in njegovih komisij ter 16 let vodila administracijo za izvršilni odbor sindikata v obratu. Sodelovala je pri udarniških akcijah za izgradnjo Velenja: pri zemeljskih delih urejanja okolice Šolskega centra, parka in pri napeljavi vodovoda v Pako.
Nagrajena je bila za 20 let dela v podjetju, dobila
priznanje za delo v Mladinski organizaciji TOZD Rudarski praktični pouk ter zlato značko za 20 let dela pri RŠC Velenje.
Je članica Planinskega društva in rada planinari, hodi na izlete in zabave. Kot upokojenka bo gospodinja, vrtičkarica, bralka knjig, varuška vnukov, še vedno pa bo tudi planinka. Vsem v podjetju želi zadovoljno in varno delo, sodelavcem pa, da bi zdravi dočakali upokojitev.
Sead Smajič, upokojen 16. julija
Rodil se je 4. junija 1949 v Velinem Selu pri Brčkem, Bosna in Hercegovina. Poročen s Safeto, rojeno Šišič. Oče treh otrok: Se-nada, Esme in Jasne.
Od 23. julija 1971 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa že v letih 1969/70. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1978 v kopalnico, sedaj HTZ, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot vodja skupine kopalničarjev.
Bil je predsednik sindikalne podružnice HTZ. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Kot upokojenec bo več časa posvetil družini in vnukom, vsem svojim nekdanjim sodelavcem pa se zahvaljuje za lepe trenutke, ki jih je preživel z njimi, in jim želi "srečno".
H	|
^ &
Mustafa Ahmetaševič, upokojen 17. julija
Rodil se je 16. februarja 1946 v Sladni pri Srebre-niku, Bosna in Hercegovina. Poročen s Hazemino, rojeno Likič. Oče dveh otrok: Nedada in Dževada. Od 7. februarja 1975 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot polkvalificirani zidar v jami. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1996 v Priprave, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot stikalničar. Leta 1976 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
V prostem času rad ribari in igra šah. Nekdanjim sodelavcem želi srečo, zdravje in uspešno delo.

Jože Lemež, upokojen 23. julija
Rodil se je 25. januarja 1939 v Lazah.
Od 7. julija 1958 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran gradbeni delavec v Klasirnici in delal v njej do upokojitve. Leta 1966 je opravil izpit za pre-mikalca industrijskih tirov. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Jože Jerič, upokojen 31. julija
Rodil se je 25. novembra 1950 v Podkraju pri Velenju. Poročen z Zdenko, rojeno Fučkar. Oče dveh otrok: Brine in Alenke.
Od 27. julija 1970 je neprekinjeno delal v podjetju, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1968. Zaposlil se je kot kvalificirani elektrikar v jami Vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot nadzornik S naprav. Med leti 1975-77 je obiskoval elektrodelovod-sko šolo in leta 1977 opravil izpit za obratnega elektrikarja. Leta 1978 je opravil republiški izpit za elektro nadzornika v jamah.
Bil je član delavskega sveta in njegovih komisij ter član sindikata.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in prejel priznanje za 45-krat darovano kri.
V prostem času planinari, potuje in kletari. Svojim sodelavcem in vsem zaposlenim želi veliko delovnih uspehov, zdravja in nič nezgod.
Veselin Mardžanovič, upokojen 31. julija
Rodil se je 11. februarja 1940 v Reki pri Kladovem, Srbija. Poročen z Rado, rojeno Aleksič. Oče dveh otrok: Dragiše in Joviče. Od 13. oktobra 1972 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1982 v Kopalnico, sedaj HTZ, kjer je delal do upokojitve.
Bil je član sindikata. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
V prostem času ribari in igra šah. Vsem sodelavcem želi vse najlepše pri delu in v življenju ter da bi zdravi dočakali upokojitev.
Dragoje Trkulja, upokojen 5. avgusta
Rodil se je 26. avgusta 1950 v Srpski Crnji, Srbija. Poročen z Anico, rojeno Gašpert. Oče treh otrok: Nenada, Draga in Tanje. Od 20. aprila 1971 je neprekinjeno delal v podjetju, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1968. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v jami Zahod. Leta 1977 je bil premeščen v Transport, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot dispečer transporta. Leta 1973 je opravil izpit za upravljalca AKU lokomotiv, leta 1976 pa je končal šolanje za rudarskega nadzornika. Dejaven je bil v delavskem svetu, bil član izvršilnega odbora sindikata in predsednik sindikalne podružnice ter deloval v samoupravnih organih in organizacijah.
Sodeloval je pri udarniški izgradnji ceste na Kozjak ter parka, kina in cest v Velenju.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in 10 let aktivnega dela v jamski reševalni četi.
V prostem času se rekrei-ra, ljubiteljsko pa se ukvarja s sadjarstvom in vinogradništvom. Vsem sodelavcem kot tudi vsem zaposlenim v podjetju želi čim več delovnih uspehov, zdravja in medsebojnega razumevanja.
Andrej Štucin, upokojen 11. avgusta
Rodil se je 7. oktobra 1953 v Celju. Poročen z Marjano, rojeno Kotnik. Oče treh otrok: Aleša, Damjana in Andreja.
Od 1. septembra 1981 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa že med leti 1972/78. Leta 1981 se je zaposlil kot nekvalificiran delavec v jami Škale. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1997 ponovno v jamo Škale, kjer je delal do upokojitve kot strežnik mehanizacije. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
V prostem času se ukvarja z rekreacijo in konjički, svojim nekdanjim sodelavcem pa želi obilo uspeha pri nadaljnjem delu.
Srečko Korošec, upokojen 14. avgusta
Rodil se je 5. maja 1947 v Stranicah. Poročen z Vlasto, rojeno Tahirovič. Oče dveh otrok: Aleša in Tadeja.
Od 24. februarja 1975 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa leta 1965. Leta 1975 se je zaposlil kot rudarski tehnik v Storitvah. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1991 v Proizvodni sektor, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot tehnolog zahtevnih rudarskih del. Deloval je v delavskem svetu in njegovih komisijah in bil član sindikata. Deloval je tudi v Društvu inženirjev in tehnikov. Sodeloval je pri udarniški izgradnji centralnega otroškega igrišča in vodovoda v Pako in na Paški Kozjak.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za 10 let aktivnega dela v jamski reševalni četi.
Ob odhodu v pokoj je zapisal, da se je v kolektivu počutil zelo lepo, sodelavcem pa želi še naprej mnogo uspehov pri delu.
Franc Zagajšek, upokojen 16. avgusta
Rodil se je 15. januarja 1952 v Mariboru. Poročen z Majdo, rojeno Potočnik. Oče dveh otrok: Davida in Primoža.
Od 29. maja 1972 je neprekinjeno delal v podjetju, s" prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1970. Zaposlil se je kot polkvalificirani kopač v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1975 v jamo Zahod, sedaj jama Preloge, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot vodja odkopa. Leta 1975 je opravil izpit za kvalificiranega rudarja ter leta 1983 tečaj za kombajnista in za samo-
stojnega strelca v metanski jami.
Bil je član centralnega in obratnega delavskega sveta. Sodeloval je pri udarniški izgradnji cest Ve-lenje-Šentilj in Velenje-Škale ter pri udarniških akcijah v podjetju. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
V prostem času rad kolesari in igra nogomet, že vrsto let pa tudi poje v moškem pevskem zboru Kajuh. Sodelavcem želi uspešno in varno delo.
Janez Hriberšek, upokojen 31. avgusta
Rodil se je 4. februarja 1952 v Ravnah.
Od 30. avgusta 1988 je neprekinjeno delal v podjetju, prej pa že v letih 1969, 1970/71 in 1972/83. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Preloge, kjer je delal do upokojitve kot rudar na odkopu. Leta 1976 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je pri udarniški izgradnji Velenja in na udarniških akcijah v podjetju.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju, prejel priznanje za 5 let aktivnega dela v jamski reševalni četi ter priznanje za 56-krat darovano kri.
Kot upokojenec bo kolesaril in vrtnaril. Sodelavcem se zahvaljuje za vsa darila, ki jih je dobil ob upokojitvi, posebej za kolo. Vsem želi varno delo še vnaprej in želi, da bi se še srečevali.
Anton Jelen, upokojen 31. avgusta
Rodil seje 1. januarja 1951 v Andražu. Poročen z Nežko, rojeno Kolar. Oče treh otrok:	Aleksandra,
Vesne in Mirana.
Od 3. oktobra 1973 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1989 v jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve. Leta 1975 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, leta 1977 pa za kvalificiranega kopača. Bil je tudi na tečaju za kombajnista.
Bil je član delavskega sveta.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju ter za krvodajalstvo.
V prostem času se ukvarja s športom in različnimi konjički, kot upokojenec pa bo največ hodil v hribe. Nekdanjim sodelavcem sporoča: "Delajte varno in previdno, prihajajte zdravi in veseli iz jamskih rovov!"
Tomo Mičič, upokojen 31. avgusta
Rodil se je 1. novembra 1949 v Trnovi pri Uglje-viku, Bosna in Hercegovina. Poročen z Radmilo, rojeno Vujinovič. Oče enega otroka: Željke.
Od 12. junija 1972 je neprekinjeno delal v podjetju, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1969. Zaposlil se je kot kvalificirani strojni ključavničar v jami Zahod. Upokojil se je kot strojni nadzornik v Jamski strojni službi.
Leta 1980 je končal šolanje v tehnični strojni šoli, leta 1983 opravil strokovni izpit za strojnega nadzornika ter leta 1981 in 1986 opravil še tečaja za vzdrževalca hidravlike in VDL.
Bil je dejaven v zboru združenega dela. Sodeloval je pri izgradnji vodovoda v Šaleku.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in dobil priznanje za 15-krat darovano kri.
V prostem času se je ukvarjal s športom in bil leta 1973 tudi član AK Velenje. Z rekreacijo bo nadaljeval tudi kot upokojenec, posvečal pa se bo tudi družini. Nekdanjim sodelavcem naroča: "Čuvajte zdravje in previdno delajte, brez poškodb!"
Alojz Rajšp, upokojen 31. avgusta
Rodil seje 18. maja 1951 v Jiršovcih pri Ptuju. Poročen z Miro, rojeno Pongrac. Oče dveh otrok: Tatjane in Andreja.
Od 5. novembra 1971 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1997 v jamo Skale, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot strežnik mehanizacije etaže. Leta 1974 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1975 za kvalificiranega kopača ter leta
1985 izpit za upravljalca pridobivalnih strojev. Sodeloval je pri udarniški izgradnji	Velenja,
predvsem cest.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in dobil zlato značko za krvodajalstvo. Kot upokojenec bo dokončal gradnjo hiše, gobaril in se ukvarjal z vinogradništvom. Svojim nekdanjim sodelavcem želi obilo uspeha, da bi se srečno vračali iz črnega rova ter da bi vsi dočakali upokojitev.
Kristijan Viltužnik, upokojen 31. avgusta
Rodil se je 25. decembra 1951 na Kozjem Vrhu pri Radljah ob Dravi. Poročen z Brigito, rojeno Glušič. Oče dveh otrok: Sandija in Brigite.
Od 8. novembra 1971 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa že leta 1970. Zaposlil se je kot polkvalificirani kopač v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1991 v Priprave, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot manipulant v skladišču razstreliva v jami Skale. Leta 1973 je opravil izpit za kvalificiranega kopača in tečaj za upravljanje z rudarskimi stroji, leta 1978 izpit za delo s hidravliko in leta 1987 izpit za strelca v metanskih jamah.
Bil je član delavskega sveta in sindikata. Sodeloval je pri izgradnji cest v Velenju.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju ter prejel srebrno in bronasto plaketo za inovatorstvo.
V prostem času se je ukvarjal z rekreacijo - kolesarjenjem in smučanjem, rad lovi ribe in je tudi član RD Velenje. Kot upokoje-
nec bo velikokrat sedel na kolo, rad pa bo tudi varoval vnučke. Svojim sodelavcem in celotnemu kolektivu želi obilo zdravja, sreče pri delu in srečne vrnitve iz jame domov.
Anton Grudnik, upokojen 23. septembra
Rodil se je 7. junija 1949 na Plešivcu. Poročen z Anico, rojeno Koren. Oče treh otrok: Aleksandra, Lucije in Primoža.
Od 20. aprila 1974 je neprekinjeno delal v podjetju, od leta 1970 pa v rudniškem delu RŠC. Zaposlil se je kot kvalificirani strojni ključavničar v Kla-sirnici in delal v njej do upokojitve, nazadnje kot črpalec vode v jami Prelo-ge-sever.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
V prostem času je pomagal pri delu na domačiji ženinih staršev in čebelarji. V pokoju si bo nekoliko odpočil, precej pa bo imel dela pri hiši. Svojim nekdanjim sodelavcem želi srečo, zdravje in delovne uspehe.
Petku Mrkajič, upokojen 25. septembra
Rodil se je 2. aprila 1948 v Bradini pri Konjiču, Bosna in Hercegovina. Poročen s Štefko, rojeno Jakuš. Oče
dveh otrok: Smiljane in Perka.
Od 17. septembra 1976 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Storitvah. Leta 1977 je bil premeščen v Zračenje, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot rudarski nadzornik. Leta 1978 je opravil tečaj za kvalificiranega rudarja, leta 1987 pa je končal šolanje v rudarski tehnični šoli.
Bil je član delavskega sveta. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju, za 5 let aktivnega dela v jamski reševalni četi ter dobil priznanja za inovatorstvo. V prostem času se rekrei-ra, sedaj pa bo tudi vrtnaril. Vsem zaposlenim želi veliko zdravja, uspešnega dela in ustreznega plačila za njihovo delo.
Stanko Plohl, upokojen 27. oktobra
Rodil se je 26. avgusta 1951 v Črni na Koroškem. Poročen z Ljudmilo, rojeno Novinšek. Oče enega otroka: Lidije.
Od 26. oktobra 1973 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa že v letih 1969/70. Zaposlil se je kot polkvalificirani kopač v Pripravah, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot vodja priprave. Leta 1977 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Rad kolesari, se sprehaja in gre na izlete. Sodelavcem želi veliko zdravja, delovnih uspehov, predvsem pa sreče pri vračanju iz jame.
Anton Purg, upokojen 2. novembra
Rodil se je 1. oktobra 1948 na Ptuju. Poročen s Katarino, rojeno Častven. Oče dveh otrok: Aleša in Romana.
Od 23. novembra 1981 je neprekinjeno delal v podjetju, od leta 1966 pa v rudniškem delu RŠC. Leta 1981 se je zaposlil kot kvalificirani rudar v jami Preloge, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot obratni tehnik. Leta 1987 je uspešno končal šolanje za rudarskega tehnika.
Bil je član delavskega sveta, sindikata in predsednik stanovanjske komisije obrata. Sodeloval je pri udarniški izgradnji Velenja in bil dvakratni udarnik. Nagrajen je bila za 20 let dela v podjetju, za 10 let aktivnega dela v jamski reševalni četi ter dobil priznanja za inovatorstvo. V prostem času se ukvarja s sadjarstvom in vinogradništvom. Podjetju želi mnogo uspehov pri odkopavanju premoga s čim manj nezgodami pri delu.
Anton Vidmar, upokojen 2. novembra
Rodil se je 6. maja 1950 v Planini pod Šumikom. Poročen z Dragico, rojeno Režonja. Oče dveh otrok: Mateje in Tomaža.
Od 10. septembra 1970 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1974 v Klasirnico, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot strojnik izvoznih strojev v Pesju. Med delom je opravil tečaj za upravljanje z mostnim žerjavom, za kompresista in za delo z vitlom.
Bil je član delavskega sveta in sindikata.Sodeloval je pri udarniški izgradnji Velenja. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Je član gasilskega društva Pesje.
Roman Dvorjak, upokojen 6. novembra
Rodil se je 14. februarja 1951 v Slovenj Gradcu. Poročen z Marijo, rojeno Medved. Oče dveh otrok: Lili in Mojce.
Od 21. julija 1971 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač pri rudarskem	praktičnem
pouku. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1987 v Priprave, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot glavni strelec in skladiščnik. Leta 1979 je opravil izpit za strelca v metanskih jamah in leta 1992 izpit za prevoz nevarnih snovi.
Bil je član delavskega sveta, deloval v sindikatu kot član sindikata Elektrogospodarstva Slovenije in bil član zbora združenega dela.
Sodeloval je pri udarniški izgradnji cest Velenje-Šen-tilj-Škale-Kozjak	in
izgradnji telefona na Paški Kozjak.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za rekorden izkop premoga.
V prostem času se je ukvarjal z rekreacijo in sodeloval na sindikalnih tekmovanjih v nogometu, rokometu in smučanju. Je član društva gojiteljev malih živali in se bo s tem ukvarjal tudi kot upokojenec.
Vsem zaposlenim v Premogovniku,	posebej
nekdanjim sodelavcem, želi veliko delovnih uspehov, varno in srečno pot na delo in vrnitev domov.
Anton Klaus, upokojen 13. novembra
Rodil se je 7. decembra 1950 v Trbovljah. Poročen z Marijo, rojeno Kolar. Oče enega otroka: Petra.
Od 3. avgusta 1970 je neprekinjeno delal v podjetju, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa od leta 1968. Zaposlil seje kot kvalificirani kopač v Rudarskem praktičnem pouku, kasneje Praktično izobraževanje, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot inštruktor praktičnega pouka.
Bil je član delavskega sveta. Sodeloval je pri udarniških akcijah za izgradnjo Velenja. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za 5 let aktivnega dela v jamski reševalni četi.
V prostem času rad mode-lari, kot upokojenec pa bo za ta konjiček imel še več časa.
Anton Ploj,
upokojen 15. novembra
Rodil seje 5. januarja 1952 v Rinčetovi Grabi pri Ljutomeru. Poročen z Ano, rojeno Sever. Oče dveh otrok: Ksenije in Tomaža.
Od 11. novembra 1974 je neprekinjeno delal v podjetju, od leta 1969 pa v rudniškem delu RŠC. Zaposlil se je kot polkvalifici-rani kopač v jami Zahod. Leta 1985 je bil premeščen v Zračenje, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot skladiščnik-nabavnik. Opravil je izpit za kvalificiranega kopača in seminar za učitelje proizvodnega dela učencev v usmerjenem izobraževanju.
Bil je član delavskega sveta, sindikata in izvršilnega odbora aktiva invalidov. Sodeloval je pri udarniški izgradnji cest v Velenju. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
V prostem času se je ukvarjal s športom, vinogradništvom in kletarstvom ter deloval v Društvu invalidov Velenje. Nekaj teh aktivnosti bo negoval tudi v pokoju.
■6*
Vinko Drev,
upokojen 22. novembra
Rodil se je 30. marca 1950 v Lokovici. Poročen z Darinko, rojeno Krajnc. Oče
dveh otrok:	Nataše	in
Boštjana.
Od 24. decembra 1976 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa že leta 1968. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Pripravah, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot vodja priprave. Opravi je izpite za polkvalificiranega in kvalificiranega kopača ter reševalca in strelca v metanskih jamah.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za 10 let aktivnega dela v jamski reševalni četi.
Nekdanjim sodelavcem želi, da bi zdravi in brez nezgod dočakali zasluženo upokojitev.
Ivan Mravljak, upokojen 30. novembra
Rodil seje 21. junija 1949 v Ravnah. Poročen z Marinko, rojeno Končnik. Oče dveh otrok:	Janeza in
Nine.
Od 9. februarja 1971 je neprekinjeno delal v podjetju, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1969. Zaposlil se je kot rudarski tehnik v tehničnem sektorju. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1975 v Priprave, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot rudarski poslovodja vrtalne skupine.
Leta 1975 je opravil strokovni izpit za rudarskega nadzornika in leta 1983 izpit za geovrtalca.
Bil je član delavskega sveta in sindikata. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju. Kot upokojenec bo aktiven, kolikor mu bo dopuščalo zdravje. Svojim nekdanjim sodelavcem želi "srečno" ter jim polaga na srce, naj negujejo pomen besede "kamerad"!
Jože Anželak, upokojen 3. decembra
Rodil se je 3. maja 1951 v Slovenj Gradcu. Poročen z Branko, rojeno Kladnik. Oče enega otroka: Aleša. Od 17. septembra 1973 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Pripravah. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta
1979	v Jamsko mehanizacijo, sedaj Jamska strojna služba, kjer je delal do upokojitve. Leta 1977 je opravil izpit za polkvalifici-ranega in leta 1978 za kvalificiranega kopača. Leta
1980	je pridobil naziv kvalificiranega kovinarja, leta 1984 pa je obiskoval še tečaj iz osnov hidravlike. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju ter za krvodajalstvo.
V prostem času je rad ribaril, gobaril in se sprehajal ter bil prostovoljni gasilec. Delo ga bo krepilo tudi v pokoju, svojim nekdanjim sodelavcem pa pri delu želi predvsem veliko sreče.
Željko Mikulec, upokojen 6. decembra
Rodil se je 12. maja 1950 v Koprivnici na Hrvaškem. Poročen z Mihaelo, rojeno Leskovšek. Oče dveh otrok: Zorana in Klavdije. Od 5. junija 1974 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa že v letih
1971/72. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Zahod, kasneje jama Preloge, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot strežnik mehanizacije. Leta 1975 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1977 za kvalificiranega kopača.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
V prostem času je rad igral nogomet in plaval, kot upokojencu pa mu okoli domače hiše nikoli ne bo zmanjkalo dela. Nekdanjim sodelavcem želi veliko uspeha pri delu in zdravja.
Omer Čelikovič, upokojen 22. decembra
Rodil se je 3. januarja 1950 v Duboštici pri Tuzli, Bosna in Hercegovina. Poročen z Džidžo, rojeno Lukavačkič. Oče dveh otrok: Zule in Edina.
Od 1. junija 1973 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1995 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta
1977	je opravil izpit za polkvalificiranega in leta
1978	za kvalificiranega kopača.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Bil je član delavskega sveta in sindikata.
Vsem nekdanjim sodelavcem želi srečo pri delu, brez nezgod in veliko zdravja.
Hasan Jugovič, upokojen 30. decembra
Rodil se je 13. februarja 1951 v Srebreniku, Bosna in Hercegovina. Poročen z Marijo, rojeno Krušič. Oče enega otroka: Damirja.
Od 27. septembra 1973 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1997 v jamo Škale, kjer je delal do upokojitve. Leta 1975 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1977 za kvalificiranega kopača.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Kot upokojenec bo prosti čas izrabljal za sprehode in delo pri vikendu. Svojim sodelavcem želi veliko uspehov pri delu in čim manj nezgod.
Jožef Obrez, upokojen 30. decembra
Rodil se je 22. marca 1943 v Loki pri Žusmu. Poročen s Pavlo, rojeno Dragar. Oče dveh otrok: Tatjane in Jožeta.
Od 1. junija 1963 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v Klasir-nici. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1978 v Strokovne službe, kjer je delal do upokojitve, in sicer kot tehnolog v hidrogeološki službi.
Opravil je tečaj iz tehničnega risanja.
Sodeloval je pri udarniški izgradnji Velenja otroškega igrišča, ceste na Paški Kozjak.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za inova-torstvo.
V prostem času rad gobari, dela na vrtu in hodi v planine. S tem bo nadaljeval tudi kot upokojenec. Vsem nekdanjim sodelavcem želi mnogo sreče, zdravja in delovnih uspehov.
Alojz Pan,
upokojen 30. decembra
Rodil se je 4. novembra 1949 v Šaleku. Poročen z Nado, rojeno Tajnikar. Oče dveh otrok: Petra in Gorazda.
Od 28. junija 1973 je neprekinjeno delal v podjetju, od leta 1967 pa v rudniškem delu RŠC. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1981 v Strokovne službe, kjer je delal do upokojitve v jamski reševalni postaji kot serviser reševalne opreme in indikatorjev plinov.
Leta 1981 je v Tuzli opravil tečaj za oskrbnika reševalne opreme, leta 1982 izpit za vzdrževanje izoliranih kisikovih aparatov v reševalnih postajah in za upravljanje z njimi, leta
1983	pa v Nemčiji ter leta
1984	v Ukrajini še tečaja za serviserja reševalne opreme in indikatorjev plinov. Bil je član komisij delavskega sveta ter sindikata. Sodeloval je pri udarniški izgradnji vodovoda Paka-Velenje in ceste Velenje-Škale.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za 20 let
aktivnega dela v jamski reševalni četi. Dobil je tudi priznanje za sodelovanje v reševalni akciji v Aleksin-cu, Srbija, in v Doberni pri Tuzli, Bosna in Hercegovina.
Upokojenske ure si bo krajšal z različnim delom. Sodelavcem želi, da bi bili bolj strpni drug do drugega in uživali pri delu.
Ivan Štober, upokojen 30. decembra
Rodil se je 10. avgusta 1952 v Velenju. Poročen z Rozalijo, rojeno Hriberšek. Oče dveh otrok: Tatjane in Mateja.
Od 5. januarja 1970 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Klasirnici. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1977 v jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve. Leta
1977	je opravil izpit za polkvalificiranega in leta
1978	za kvalificiranega kopača.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Kot upokojenec se bo malo ukvarjal s športom, vrtnaril in hodil na sprehode.
Vlado Zabukovnik, upokojen 30. decembra
Rodil se je 13. julija 1952 v Celju. Poročen z Ljudmilo, rojeno Kolar. Oče dveh otrok: Sabine in Sebastijana.
Od 13. oktobra 1976 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa že leta 1969. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač pri rudarskem	praktičnem
pouku. Bil je večkrat premeščen, nazadnje v jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Sodeloval je pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in prejel priznanje za 50-krat darovano kri.
V prostem času rad planinari, sedaj pa bo nekaj časa namenil tudi obdelovanju zemlje.
Slavko Cerovšek, upokojen 2. januarja 1999
Rodil se je 1. maja 1951 v Šmartnem ob Paki. Poročen z Natašo, rojeno Pokleka. Oče dveh otrok: Slavka in Tanje.
Od 4. januarja 1974 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Zračenju, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot rudar pri zračenju in sanaciji. Leta 1976 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1981 za kvalificiranega kopača.
Bil je član delavskega sveta. Sodeloval je pri udarniški izgradnji ceste Velenje-Šentilj.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Kot upokojenec bo veliko časa namenil urejanju okolice hiše, hodil pa bo tudi v hribe in na izlete z drugimi upokojenci.	Svojim
nekdanjim sodelavcem želi še veliko uspehov pri delu ter da bi srečno dočakali upokojitev.
Jožef Oštir, upokojen 23. januarja
Rodil se je 26. aprila 1943 v Slovenj Gradcu. Poročen z Marijo, rojeno Knap. Oče dveh otrok: Zdenke in Danice.
Od 22. septembra 1964 je neprekinjeno delal v podjetju, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1961. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1990 v HTZ in delal kot varnostnik do upokojitve.
Med leti 1988-91 je bil predsednik obratnega delavskega sveta, sicer pa član centralnega DS. Sodeloval je tudi v njegovih komisijah in bil dva mandata član zbora združenega dela.
Kot učenec RŠC je sodeloval pri udarniški izgradnji Velenja in za več kot 200 opravljenih ur prejel zlato udarniško značko. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju ter za 18-krat darovano kri.
V	prostem času je rad šel v naravo, že 42 let pa je član Gasilskega društva Šalek.
V	pokoju se bo ukvarjal tudi z vrtičkarstvom. Svojim nekdanjim sodelavcem želi zdravja ter da bi pošteno in uspešno opravljali svoje delo.
Avguštin Dominkovič, upokojen 25. januarja
Rodil se je 8. septembra 1946 v Okosnici pri Lipljanu, Hrvaška. Poročen z Marto, rojeno Berišič. Oče petih otrok: Ivana, Vere, Smiljana, Jakova in Antona.
Od 18. maja 1973 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje v Priprave, kjer je delal do upokojitve pri jamskem vrtanju. Leta 1977 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1980 za kvalificiranega kopača. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Tudi kot upokojenec se bo še naprej rekreativno ukvarjal s športom in prepričan je, da mu ne bo dolgčas. Nekdanjim sodelavcem želi čimveč zdravja, uspeha doma in pri delu ter čim manj nezgod in veliko nasmejanih obrazov.
Mato Nikačevič, upokojen 3. februarja
Rodil se je 4. novembra 1951 v Miljačičih pri Kakn-ju, Bosna in Hercegovina. Poročen z Geno, rojeno Martinovič. Oče dveh otrok: Željke in Željka.
Od 13. februarja 1978 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v jami Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Bil je sindikalni poverjenik. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Branimir Vreča, upokojen 4. februarja
Rodil se je 24. marca 1951 v Šoštanju. Poročen s Silvo, rojeno Tašler. Oče dveh otrok: Tomaža in Klavdije.
Od 17. junija 1974 je neprekinjeno delal	v
podjetju, prvič pa že v letih 1970/73. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje	leta
1992 v Priprave, kjer je delal do upokojitve kot glavni strelec. Opravil je tečaj za strelca v metanskih jamah. Bil je sindikalni poverjenik in je deloval v telesno-kul-turni skupnosti. Še kot dijak je sodeloval	pri
udarniški izgradnji cest na Paški Kozjak in Kavče-Šen-tilj.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju, dobil priznanja za krvodajalstvo ter priznanja za sodelovanje pri delavskih športnih igrah.
V prostem času zelo rad ribari in igra namizni tenis. To bosta njegova glavna konjička tudi v pokoju. Sodelavcem želi veliko sožitja med seboj, zdravja ter da bi dočakali zasluženi pokoj.
Alojz Jamar, upokojen 13. februarja
Rodil se je 17. septembra 1950 v Hrastuljah pri Novem Mestu. Poročen z Anico, rojeno Kodrun. Oče dveh otrok: Jureta in Simona.
Od 1. aprila 1975 je neprekinjeno delal v podjetju, prej pa od leta 1970 v rudniškem delu RŠC. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v jami Škale, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot urejevalec jamskih prostorov. Leta 1980 je opravil izpit za samostojnega strelca v metanskih jamah.
Bil je član delavskega sveta. Sodeloval je pri udarniški izgradnji cest v Šentilj, na Paški Kozjak in v Hrastovec.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
V prostem času se je ukvarjal z alpinizmom v okviru Šaleškega alpinističnega odseka, s planinarjenjem in judom. Kot upokojenec pa bo še vedno rad zahajal v planine ter delal pri vikendu. Nekdanjim sodelavcem želi veliko sreče in uspeha v življenju.
Branko Ferarič, upokojen 16. februarja
Rodil se je 2. avgusta 1951 v Slovenj Gradcu. Poročen s Katarino, rojeno Črnec. Oče dveh otrok: Gordane in Anite.
Od 16. maja 1973 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Pripravah, kjer je delal do upokojitve. Leta 1975 je opravil izipt za polkvalifici-ranega in leta 1980 za kvalificiranega kopača ter leta 1985 še tečaj za kombajni-sta.
Bil je član delavskega sveta. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za 55-krat darovano kri.
V prostem času se je ukvarjal s karatejem, jogo, plavanjem in telovadbo v fitnes studiu, rad je vrtnaril in se nekajkrat udeležil tudi likovnih delavnic. Z vsem tem bo nadaljeval tudi v pokoju. Svojim nekdanjim sodelavcem želi, da bi jim delo v jami minevalo v dobrem razpoloženju in srečno ter da bi vsi zdravi dočakali upokojitev.
Fuad Bašič, upokojen 18. februarja
Rodil se je 23. marca 1950 v Humcih, Bosna in Hercegovina. Poročen z Rahimo, rojeno Omerovič. Oče treh otrok: Azemine, Jasmine in Denisa.
Od 1. decembra 1972 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je pri jamski mehanizaciji v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1993 v Priprave, kjer je delal kot obratovni električar do upokojitve. Leta 1973 je opravil izpit iz protieksplo-zijske zaščite in leta 1980 zaključni izpit za obratov-nega električarja.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za krvodajalstvo.
Sodelavcem želi predvsem varno delo!
Anton Rihtar, upokojen 26. februarja
Rodil seje 25. aprila 1952 v Velenju. Poročen z Magdaleno, rojeno Vuk. Oče dveh otrok: Klavdije in Bojana.
Od 1. aprila 1975 je neprekinjeno delal v podjetju, prej pa od leta 1970 v rudniškem delu RŠC. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v jami Škale. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1997 nazaj v jamo Škale, kjer je delal do upokojitve kot strežnik mehanizacije. Leta 1986 je opravil izpit za kombajnista.
Bil je sindikalni poverjenik. Sodeloval je pri udarniški izgradnji cest v Velenju in okolici.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za 30-krat darovano kri.
V prostem času rad gre v naravo in riše, to pa bo počel tudi kot upokojenec. Vsem nekdanjim sodelavcem želi veliko delovnih uspehov, zdravja in sreče v življenju.

Stipan Bungič, upokojen 28. februarja
Rodil se je 24. decembra 1950 v Vukičevcih pri Jajcu, Bosna in Hercegovina. Poročen z Lucijo, rojeno Tolič. Oče treh otrok:
Daliborke, Lorice in Barbare.
Od 6. aprila 1973 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot kvalificirani elektromeha-nik pri jamski mehanizaciji v jami Pesje, kjer je delal do upokojitve. Leta 1973 je opravil izpit iz protieksplo-zijske zaščite in leta 1984 izpit za prometnega tehnika.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju, za 5 let aktivnega dela v jamski reševalni četi ter za inova-torstvo.
Kot upokojenec bo delal pri hiši in vikendu ter obiskoval sorodnike v rojstni domovini. Nekdanjim sodelavcem kliče: "Srečno!"

Ivan Martinc, upokojen 2. marca
Rodil se je 24. novembra 1950 na Kozjaku. Poročen z Majdo, rojeno Skok. Oče dveh otrok:	Bojana in
Rada.
Od 10. februarja 1976 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa že leta 1969. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec pri Transportu, kjer je delal do upokojitve. Opravil je tečaj za delo s stiskalnico lokov. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za krvodajalstvo.
V prostem času rad gobari in hodi v naravo in to bo ob različnih domačih opravilih počel tudi v pokoju. Sodelavcem želi veliko delovnih uspehov, mnogo sreče na delovnih mestih in medsebojnega spoštovanja.
Franu Lamešič, upokojen 5. marca
Rodil se je 11. februarja 1951 v Gornji Obodnici pri Tuzli, Bosna in Hercegovina. Poročen z Ano, rojeno Stepanovič. Oče dveh otrok: Mladena in Vesne. Od 9. decembra 1971 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1976 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1980 za kvalificiranega kopača ter leta 1983 tečaj za kombajnista.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Od sodelavcev se poslavlja z željo, da bi bili zdravi, srečni in uspešni pri delu.
Stanislav Škerlin, upokojen 5. marca
Rodil se je 25. septembra 1939 v Črnovi. Poročen z Gabrijelo, rojeno Jeseničnik. Oče dveh otrok: Stanislava in Sonje.
Od 26. novembra 1965 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot kvalificirani mizar v žagi Zunanjega obrata. Leta 1991 je bil premeščen v PLP, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot izme-novodja. Leta 1967 je opravil izpit za kvalificira-
nega cirkularista, leta 1973 delovodsko šolo lesne stroke ter leta 1981 strokovni izpit za nadzornika lesne stroke.
Bil je član sindikata in disciplinske komisije. Sodeloval je pri udarniški izgradnji ceste Velenje-Šentilj.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
V prostem času je bil od leta 1960 do 1978 član Gasilskega društva Bevče. Sedaj se bo največ ukvarjal z dokončanjem hiše in obdelovanjem zemlje. Vsem sodelavcem v PLP želi, da bi srečni, veseli in zdravi dočakali upokojitev,	celotnemu
kolektivu Premogovnika Velenje pa veliko uspehov pri uresničevanju strateških ciljev.
Peter Lučič, upokojen 12. marca
Rodil seje 1. januarja 1950 v Husinem pri Tuzli, Bosna in Hercegovina. Poročen z Danico, rojeno Obradovič. Oče dveh otrok: Darka in Miša.
Od 15. novembra 1973 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1980 v jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve kot rudarski nadzornik. Leta 1978 je opravil v RŠC Velenje izpit za rudarskega nadzornika.
Bil je član delavskega sveta in sindikata. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju. V prostem času rad sede na kolo, kot upokojenec pa bo ob tem še rad zahajal v naravo. "Veliko sreče še naprej pri opravljanju delovnih nalog, predvsem
brez nezgod. Nadaljujte začeto humanizacijo dela v jami," pa je zapisal za slovo od sodelavcev.
Franc Prostor, upokojen 15. marca
Rodil se je 31. decembra 1949 v Ljubljani. Poročen z Majdo, rojeno Ramšak. Oče dveh otrok: Aleksandra in Jerneje.
Od 9. junija 1976 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Škale. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1985 v Priprave, kjer je delal do upokojitve, nazadnje v skladišču vrtalne opreme. Leta 1978 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1979 za kvalificiranega kopača ter leta 1982 tečaj za strelca.
Bil je član delavskega sveta in sindikata.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju ter za krvodajalstvo.
Svojim nekdanjim sodelavcem želi pri delu uspehov, prijateljstva in varnosti.
Pavel Svatina, upokojen 30. aprila
Rodil seje 22. junija 1951 v Celju. Poročen z Marjano, rojeno Štukovnik. Oče dveh otrok:	Polone in
Mojce.
Od 16. januarja 1974 je neprekinjeno	delal	v
podjetju. Zaposlil se je kot kvalificirani elektrikar pri Jamski mehanizaciji, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot dežurni elektrikar v Jamski elektro službi. Leta 1974 je opravil izpit iz eksplozijske	zaščite	za
delo v metanskih jamah.
Bil je član delavskega sveta. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za inova-torstvo.
Kot upokojenec bo rad zahajal v gore.
Ervin Kordiš, upokojen 2. maja
Rodil se je 30. julija 1949 na Senovem. Poročen z Rozalijo, rojeno Borovnik. Oče dveh otrok: Metke in Zale.
Od 15. julija 1974 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa že leta 1969. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v Pripravah. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1987 v Zračenje, kjer je delal do upokojitve kot poslovodja OPP.
Bil je član delavskega sveta, sindikata in ZK. Sodeloval je pri udarniški izgradnji otroškega igrišča in vodovoda v Pako.
Bil je nagrajen za 20 let dela v podjetju in za 19 let aktivnega dela v jamski reševalni četi.
Kot upokojenca ga bo najbolj zaposlovalo delo pri vikendu, prevzel pa je tudi delo upravnika planinskega doma. Svojim nekdanjim sodelavcem želi zdravja in sreče v družinskem krogu.
Ivan Koren, upokojen 10. maja
Rodil se je 6. septembra 1952 v Silovi.
Od 7. marca 1973 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa že med leti 1969/71. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Klasirnici, upokojil pa se je kot strežnik mehanizacije v Pripravah.
Sodeloval je pri udarniški izgradnji ceste Velenje-Šentilj. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za krvodajalstvo.
V prostem času se je ukvarjal z gasilstvom in planinarjenjem, kot upokojenec pa bo tudi kmetoval.
Branko Bevc, upokojen 15. maja
Rodil se je 21. maja 1952 v Hrastniku. Poročen s Sonjo, rojeno Juvan. Oče dveh otrok: Sergeja in Lavre.
Od 23. septembra 1974 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot polkvalificirani kopač v jami Pesje. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1991 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1976 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Bil je sindikalni poverjenik. Sodeloval je pri udarniški regulaciji reke Pake. Nagrajen je bil za 20 let dela v
podjetju in za inova-torstvo.
Kot upokojenec bo delal pri vikendu, sodelavcem pa želi varno delo in srečno življenje.
Ivan Meh, upokojen 17. maja
Rodil se je 9. avgusta 1940 v Slovenj Gradcu. Poročen z Jožefo, rojeno Jeraj. Oče petih otrok: Jožice, Ivana, Vinka, Simona in Gregorja. Od 9. januarja 1975 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec pri jamskih gradnjah. Leta 1994 je bil premeščen v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1979 je opravil izpit za polkvalifici-ranega in leta 1980 za kvalificiranega kopača. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Kot upokojenec bo kmetoval, sodelavcem pa kliče: "Srečno!"
Jože Dedič, upokojen 31. maja
Rodil se je 15. julija 1952 v Slovenj Gradcu. Poročen s Slavko, rojeno Trbovšek. Oče treh otrok: Davida, Marka in Uroša.
Od 21. januarja 1974 je neprekinjeno delal v podjetju, prej pa od leta 1967 v rudarskem delu RŠC. Zaposlil se je kot kvalificirani rudar v Izobraževanju. Bil je večkrat
premeščen, nazadnje leta 1991 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1987 je opravil tečaj za inštruktorja praktičnega pouka.
Bil je član delavskega sveta in sindikata. Sodeloval je pri udarniški izgradnji cest Velenje-Škale, Velen-je-Šentilj in Paka-Paški Kozjak.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju in za krvodajalstvo ter v udarniških akcijah za čim večji izkop premoga.
V prostem času je rad igral košarko in nogomet, poleg tega pa je tudi vrtnaril. Temu konjičku bo sedaj priključil še sadjarjenje in vinogradništvo. Sodelavcem želi srečo in zdravje vse do upokojitve.
Janko Jeseničnik, upokojen 31. maja
Rodil se je 7. julija 1952 v Slovenj Gradcu. Poročen z Viktorijo, rojeno Zagore-lec. Oče treh otrok: Mateje, Irene in Maje.
Od 5. januarja 1973 je neprekinjeno delal v podjetju, prvič pa že leta 1971. Zaposlil se je kot nekvalificiran rudar v stebru 8, sedaj jama Pesje, kjer je delal do upokojitve, nazadnje kot rudarski nadzornik. Leta 1973 je opravil izpit za polkvalifici-ranega in leta 1976 za kvalificiranega kopača ter leta 1987 dokončal šolanje za rudarskega tehnika.
Bil je član delavskega sveta in sindikalne podružnice jame Pesje ter član centralnega delavskega sveta. Udeleževal se je udarr niških delovnih akcij v jami.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju, za krvodajalstvo in leta 1981 prejel vojaško priznanje.
V prostem času se je ukvarjal z različnimi športi. Z rekreacijo si bo krajšal dneve tudi kot upokojenec, poleg tega pa bo še urejal vikend in vinograd ter veliko časa namenil vnuku Timu. Sodelavcem želi, da bi se srečni in zdravi vračali k svojim družinam.
Viktor Petre, upokojen 31. maja
Rodil se je 11. januarja t 1951 v Vinski Gorici pri Žalcu. Poročen z Anico, rojeno Dobnik. Oče enega otroka: Uroša.
Od 6. novembra 1975 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen in delal nazadnje v jami Skale. Leta 1981 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1985 za kvalificiranega kopača ter leta 1988 izpit za kombajnista.
Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju.
Kot upokojenec se bo bolj posvetil svoji družini, sodelavcem pa želi veliko sreče pri delu.


Miran Ramšak, upokojen 31. maja
Rodil se je 24. julija 1952 v Črnovi. Poročen s Terezijo, rojeno Divjak. Oče enega otroka: Elizabete.
Od 29. maja 1972 je neprekinjeno delal v podjetju. Zaposlil se je kot polkvalificirani delavec v rudniškem delu RŠC. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1990 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1975 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1981 za kvalificiranega kopača ter leta 1991 tečaj za kombajnista. Bil je delegat delavskega sveta in sindikalni poverjenik. Sodeloval je v udarniških delovnih akcijah. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju, za udarniško delo in sodelovanje pri sindikatu.
V prostem času rad igra harmoniko, kolesari in hodi v naravo in to mu bo popestrilo tudi upokojenske dni.
Jože Zep, upokojen 8. marca
Rodil se je 26. septembra 1950 na Kozjaku. Poročen z Dragico, rojeno Sevnik. Oče treh otrok: Aleksandra, Irene in Jožeta.
Od 24. avgusta 1970 je neprekinjeno delal v podjetju, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa od leta 1968. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Klasirnici. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1978 v Jamsko mehanizacijo, zdaj Jamska strojna služba, kjer je delal do upokojitve. Leta 1974 je opravil izpit za kvalificiranega ključavničarja in tečaj hidravlike.
Sodeloval je pri udarniški izgradnji Velenja in v akcijah v podjetju. Nagrajen je bil za 20 let dela v podjetju. V prostem času se je ukvarjal z rekreacijo in izleti v hribe, kot upokojenec pa bo za ta dva svoja hobija našel več časa in priložnosti. Od svojih sodelavcev se poslavlja z željo za uspešno in dobro delo.
			— „ ;*■► », v ^	„S tTI
r — •	jL 'T"BF	PT1	”	»4>k i*	
1 % Ji ■ II	»I	A^	'V..y	JL^<; jjl		■k**