Roža cveti (tudi) za Porabje
str. 2
Kak
so
Sinčarge...
str. 8
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. avgusta 1992*Leto II, št. 16*Cena 10 forintov
PREHOD
Po zadnji, sicer neuradni informaciji bodo odprli prehod med Senikom in Martinjem 22. avgusta. Takrat se bo zbralo verjetno še več ljudi kot ob tistem "nesrečnem" odpiranju 20. maja.
Foto: S. Roth
Ne boste verjeli, a kaže, da gre tokrat zares: meddržavni mejni prehod med Gornjim Senikom in Martinjem bo kmalu odprt, najverjetneje v soboto, 22. avgusta. To je zadnja, sicer neuradna informacija iz dobro obveščenih diplomatskih virov v Budimpešti. To pomeni, da bomo morali, seveda z velikim veseljem, "ukiniti" našo staro rubriko Dezinformacije, v kateri danes še piše, da je od dogovora o odprtju prehoda minilo 624 dni.
Meddržavni mejni prehod Gornji -Senik-Martinje se je že uveljavil, čeprav je odprt le ob sobotah in nedeljah. Pesimisti so mu napovedovali, da bo sameval, optimisti pa so, kot je to v njihovi biti, nekoliko pretiravali. Toda res je, da tako ob sobotah, kot ob nedeljah naštejejo kar lepo število potnikov tako iz Porabja, ki se odpravijo vse tja do Murske Sobote in še naprej, kakor iz Sobote in Goričkega. Na prehod zaide tu in tam celo kak državljan tretje države, vendar mu morajo pojasniti, da je tu zaepkrat meddržavni prehod, morda kdaj kasneje pa bo res postal mednarodni. Zakaj pa ne?
Zdaj, ko res kaže, da so odstranjene še zadnje, predvsem administrativne ovire, bi bilo nemara prav, če se ozremo nekoliko v preteklost, v čase, ko so nastajale zamisli o odpiranju mejnega prehoda, tega na Gornjem Seniku kot pozneje tudi drugih preho-
dov med Slovenijo in Madžarsko.
Uradni predstavniki Madžarske in Slovenije, zlasti Železne županije in Pomurja, so sprva mislili, da gre za nadvse preprosto in hitro uresničljivo nalogo. Sele čez čas so spoznali, da so bile obljube, posebno madžarske strani, prehitre, brez upoštevanja realnih in oprijemljivih možnosti. Kajti tedanja stvarnost se je še spogledovala z 'železno zaveso” med Madžarsko in Avstrijo, z dokaj zaprto mejo, na kateri so začeli pokati šivi zelo počasi, res pa, da dovolj vztrajno in neustavljivo.
Spomnimo se, denimo,
prvih srečanj na tromeji, ki so jih skupaj pripravile soboška občina. Železna županija in okraj Že-navci (Jennersdorf). Na teh srečanjih so poudarjali sodelovanje, pomen stikov med Gornjim Senikom in Martinjem, za tem pa še na drugih mestih vse tja do Tornyiszentmikl6sa na madžarski strani in Pinc na slovenski.
Slovesnosti, ki so jih pripravili ob začasnem odpiranju meje, so ostale prebivalcem ob meji v trajnem spominu, pa ne zaradi političnih govorov, ki so tudi bili, marveč zavoljo druženja obmejnih prebivalcev. Redkokdaj v minuli zimi je
bilo bolj hladno, kot tisto sobotno dopoldne, ko je bila prvič odprta meja med Verico in Čepinci, pa se je vseeno kar trlo ljudi, ki so se prej srečevali tako, da so morali drug k drugemu daleč naokoli čez prehod Bajansenye-Ho-doš. Tako je bilo tudi, ko so prvič odprli mejo med An-dovci in Dolenci, in enako še na drugih slovesnostih, v čistem pomenu te besede, ko so se prebivalci po-rabskih vasi srečali z Goričanci in se pogovarjali tudi o časih,, ko je bila meja še odprta. In nekoč je tu meja bila odp-ta, kajti Goričanci so hodili po nakupih v Varoš
(Monošter)'
V odprti meji pa moramo videti tudi druge vrednote, zlasti še gospodarske. Ne mislimo seveda zgolj na nakupovanje, čeprav gre tudi zato, ampak na širši vpliv za razvoj obmejnih krajev. Ob prehodu Gornji Senik-Martinje so nerazvita območja, ki bodo morala čimprej tudi gospodarsko zaživeti. Nenehno iskanje izgovorov, predvsem na slovenski strani, češ da ni denarja, se bo nemara končalo jeseni s pogovorom o skupnih prizadevanjih za hitrejši razvoj Porabja (in tudi Goričkega). Zanemarljive tudi niso besede, ki jih je na pogovoru na sedežu Zveze Slovencev izrekel predsednik železno-županijske skupščine dr. Gyula Pusztai, in sicer, da slednjič prihaja na vrsto, kar se tiče hitrejšega razvoja, tudi Porabje. Kakšne in kolikšne bodo koristi od gradnje in od železniške proge med in Monoštrom, je seveda težko reči, vendar (samo) v škodo ta projekt po vsej verjetnosti ne bo.
Čeprav so prizadevanja za stalni mejni prehod med Gornjim Senikom in Martinjem že "stara", se glede na to, kako je bila Madžarska še pred petimi leti "zaprta", ustvarja ob tromeji novo, odprto ozemlje treh sosednjih in prijateljskih držav. Uresničujejo se besede, ki so bile često izgovorjene na različnih kulturnih in znanstvenih srečanjih, in sicer da je sodelovanje na tem prostoru lahko za zgled Evropi. S stalnim prehodom pa se bodo te besede samo udejanjile. Ne glede na to, kdo bo prehod odprl.
eR
2
SENJE
Feri Lainšček, dobitnik nagrade Kresnik ’92 za slovenski roman leta
ROŽA CVETI (TUDI) ZA PORABJE
Cenjeni slovenski pisec Feri Lainšček je Prekmurec, toda spomine na njegovo otroštvo je izpolnilo tudi življenje Porabja.tako da teče vzporedno z Muro skozi njegovo kri tudi Raba.
Zdaj ima 33 let. Napisal je že desetine knjig - romanov, pesmi, dram, prozo za otroke - za roman Namesto koga roža cveti pa je dobil nagrado Kresnik '92, ki sé podeljuje za najboljši roman leta v Sloveniji.
Očarljivo je, da sé bova pogovarjala prekmurske). Povejte, zakaj ste dali takšno idejo, in kakšne so sploh podobnosti med prekmurskim in Porabskim na-rečjem v primerjavi z ura-dnim, knjižnim jezikom?
"Ne vejn, Zakoj bi nej gučali po domače, če mo sé pa tak gvüšno bole razmilL Tej novine štejo lidgej, šteri n je prekmurski guč dosta bliže, kak pa slavski, steroga rejdki za-stoupijo. V Porabja pa v toun konci Goričkoga, ge san ge rojeni pa ge san žijvo, da san bijo mali, gučijmo skoron čista ed-nako. Ges dostikrat malo v hejci malo pa tudi za istino pravin, ka je slovenski gezik v Porabji več škode napravo, kak pa haska, zatou ka sé je zavolo njega na domači guč po-zablaio. Lidgej so, glei bar, slovenski gezik, šteroga so jin ga pošiljali iz Lublane, naj razmili, te so pa rajši Vogrski gučali.”
Povejte nam nekaj svojih spomino v na vašo mla dost na meji med Porabjem in Prekmurjem?
' Ge san rojeni v vej-si Dölenci. V dolensko cerkev so v davnij časej šče lidgej z Andovce k meši hodili. Te pa je tüj granica gratala. Med lidami je duga lejta nej bilo nik-ših stikov. Tak ka san ge bijo prvipout v Porabji pred par lejti. San pa o Porabji dosta čüo stare lidij pripovedavali. Da san prijšo te prvipout v
Porabje, te sé mi je vse tak vidlo, kak bi nazaj dejte grato. V Porabja je šče Zdaj vse tak, kak je bilou v našon Goričkon pred davnimi lejti. Tüj mij-slin najbole na dobre, domače pa lujbeznive lidij.'* Kako ohraniti porabsko povezanost z matičnim na-rodom v Sloveniji, še pose-bej Zdaj, ko ni železne zavese, ki pa je v preteklosti storila mnogo zla? 'Tou bi, geli bar, če bi bijo čaler, človek nagnouk rejšo. Samo bi trbelo mejo odprejti ali pa bar več prehodov prejk napro-jti, tak ka bi leko pojge k deklinan hodili, pa tudi vse drugo bi bilou le-žej. Ges mislin, ka bi za toga volo lidgej z obej stranej mogli bole glasni biti pa sé več v Pesti pa v -l.ublani gor prositi. San pa veseli, ka v novij časej le malo na boukše kaže, kak je bilou duga lejta, da san ge bijo mali.”
Vsak pisec opisuje sebe
in svojo bit. Koliko je takšnih sledi pustilo v vas Porabje in kdaj boste napisali knjigo o njem kot o "drugi obali svojega tele-sa'?
'Že san pravo, da san v Porabji najšo dosta tistoga, štero človak le te-ško znouva najde. Tou je mojo otroštvo. Gda koli iden Zdaj ta, mi' skouz takšne stike v Spomin pridejo, ka bi je ovak gvüšno nej mogo znouva zbidijati. Tou je rejsan velka sreča. O toun mo gvüšno šče dosta napijso, samo ka tou, geli bar, neščan delati na Silo. Muze morajo samej Zapopejvali. Dosta me v Lublani prosijo, naj kaj napijšen o Porabji pa o tistij lidaj. Ge sé pa nikak neščen vcuj spraviti, ka bi pijso za novine. Škoda sé mi vijdi, če bi tou nej zadosta globoko pa dobro bilou.
Strašno san vesejli, ka lidgej v Porabji poznajo moje delo pa ništerni tudi moje knige štejo. Ešče bot vesejli bi pa bijo, če bi gda kakšna moja kniga tudi v domačon jeziki naštam-pana bijla, ka bi rejsan leko vsakšomi prijšla v rokej. Tou san si že Večkrat gor dau, ka bon eno takšo knigo napijso in prosim Boga, ka mo gnouk meo čas pa srečno rokou za takšo lejpo delo."
Isnam Taljič
Tak pravijo, ka Vsakša živa stvar svoje senje senja. Mačka včasi sé trepeče, da spi, pes mrnjavi, človek guči pa odi v snej, edino za rastline smo še nej gor Prišli, kak, pa če kaj segajo. Mogouče ‘pa ranč Zdaj kakžen krumpič senja, ka bi fajn bilou biti paprika.
Ali püstmo šalo pri strani. Rad bi vam povedo nika o senjaj, da jih mi lidjé senjali. Ka nete mislili, ka so senje samo tak. Že od negda so tisti malo bole čedni znali s senjami dober pejnez slüžiti. Pisale so sé senjske knjige, ge je pisalo ka pomeni, če senjaš snejg, mrtveca, gosli pa vsefelej drüge stvari. Ške gnesden sé té knjige dobro odavlejo. Najbole čedni so v tom posli bili, Sto drügi kak Amerikanci. Tam so si celou vzmislili doktore za senje, šteri pravijo, ka sé ti senja, ma nekšo vezo s tistim, ka sé ti godi, gda ne spijš. Ge Zdaj ne vem, kak so tej doktori čedni, Znam pa gvüšno, ka človik senja tüdi te, da ne spi. Takšne senje ‘z odprejtimi očami pa bi po mojom prlej doktora nücale kak ove, štere senja-mo lipou v posteli.
Z odprejtimi očami lidjé nairaiši senjamo o pejnazaj. Ka vse bi si leko küpili, če bi dosta pejnezov meli. Edni ščemo svoje senje na istinske napravili tak, ka špilamo loto. Ali tü samo edni dobijo, drügi pa lejko pá samo dale senjamo. Pálik drügi odijo za pejneze kartat. samo gda brez lač ostanejo, te pa senjaio, kak bi fajn bilou biti oblečeni. Najbole pa z odprejtimi očami senjajo o pejnazaj lopovi. Samo je pri tej lidaj ta nevola, ka skouz senjajo o več pa več pejnazaj, tak ka si je Vsakša država mogla že dugo nazaj tudi za takše sanjače zmisliti enga velkoga doktora. Tou je nej nikši človik, ampak je tou ena velka kuča ka sé njoj pravi zatvor (va-uza). Tam sé ponavadi takše senje končajo. Največ lidi pa odi na poseu pa te tam senjajo, kak do negda sve-
jta meli velko plačo.
Tüdi o zdravji lidjé radi senjajo, najbole pa tisti, šteri so fejst betežni. Medicina je že tak naprej odišla, ka že skoro vsaki beteg zvrači, edino smrti ške ne vej odgnati. Gejo pa tudi lidjé, ka senjajo kak bi fajn bilou betežen biti pa si tak vsefelej be-tege zmišlavlejo, samo ka bi sé nam drujgim smilila Takšne sanjače zovemo hipohondri. Če bi ge bio doktor za senjanje z odprejtimi očami, bi takše med najujše betežnike not za-pro, pa mi vrvlite, ka bi nigdar več nej enoga betega gorzejli.
Skoro sam pozabo, ka tüdi deca rada senjajo, pa tou ške bole kak mi vözraščeni. Pojbi najraje senjajo dobre i hitre autoje, dikline pa lejpe babe, stere sé dajo česati pa lipou oblačiti. Te sé pa zgodi, ka sé mora zgoditi. Sta-riš ide v bauto pa njemi tou küpi. S senjami pa je tak, ka gda sé ti ene izpu-nijo, brž začas senjati drüge. Zatou vam tou svetuvlem, gda z mlajšimi po bauti odite, jim oči doj zavé-žite.
Najbole pa majo oči odprejte, gda z odprejtimi očami senjajo. ženske. Tou je te, gda stojijo pred gle-dalom pa ščejo lepše biti, kak so ali bi lejko bile. Tü pa tüdi ge ne morem nikšoga tanača sati, ka tou je vsem poznano, ka z ženskov jako težko na kraj prideš.
Dosta bi ške lejko pi-sao o vsej možnih pa nej možnih senjaj, ka jih lidje senjamo, gda je sploj nej čas za tou. Ali ka moremo, če pa je tou tak lejpo delo pa je pitanje, če bi sploj lejko živeli brez toga senjanja z odprejtimi očami.
Čisto na kraji pa vam moram ške nekaj povedati, prav zaprav dati dober ta-nač. Če de steri šou. gda s pajdašom kradnot, naj naprlej poizvej, če té paj-daš v snej ne guči, ka sé zna zgoditi, ka enga ijpa vse vöovadi.	MIKI
Prej ali slej pride do najslabše kombinacije nesrečne okoliščin, zato zavarujte sebe in svoje premoženje pri
ZAVAROVALNICI TRIGLAV, Območna enota M. Sobota
Ker življenje potrebüje varnost
Porabje 13, avgusta 1992
3
"DOSTAKRAT SAM MISLO, ZAKA SAM NA SVEJTI"
ŽITEK JIM NIGDAR NEJ BÜU LEKI, PA SO DON VSIGDER VESELI
Že je buma davnik bilau, ka so me Péter Gyécsek, po domanje Onzin Peter na Gornjom Seniki pozvali, naj gnauk k njim tö pridem, ka mo si malo pripovejdali. Pa kak sé šika, sé jim obečo, ka pridem. Pa kak sé ne šika, sam samo zavlačüvo. Vej prej gda dober cajt bau, ka mo sé tavö po Taupoldji za cintorom leko na dale-čnji Grbenjšček pelo, (Malo zavolo vtrglivosti, depa človek zato vsigder tö nema telko cajta, ka bi sé eno vöro tavö šeto, eno pa nutri.)
Gda so me drugo paut pitali (leko, ka je zmejs že en-dvej leti minaulo), sam že mujs mogo titi. (Na srečo, sam sé leko calau do njinoga rama pripelo, pa te tisti cajt namesto šetanja tö tam büu.)
-	Zdaj te prva, kak sva sé začnila pogučavali, ste si vi eno lejpo aubo na glavau djali. Te en moški more vsigder šapko na glavej meti?
-	Ja, dragi človek, tau te tak Znam povödatí, da sam ge v penziji, sam z njauv zato zadovolen, ka sam leko takšo aubo küpo.
-	Depa gde ste go küpili, ka vrkaj gor ge spisano, ka Great Brrtain, leko ste v Englandi ojdli?
-	Gda sam ge na Balaton odo vöro gledat, sam si tam voodébro.
-	Sploj nikša moderna je gé, takše vendrak tisti Merikanarge nosijo, šteri ba-seball špilajo ...
-	Dje, vejš, Peter je tö nej nevolen! ...
-	Vi ste Onzin Peter
na Gornjom Siniki,	nej	ka
bi stoj	brodo,	ka	mi	sé
Zdaj s sveti Peterom pogučavamo.
-	Sveti Peter sam tö ... Gda Boga molim.
-	Ge vas tak poznam, ka ste vi žitka svejta Vesele nature bili. Tau je potrejbno, ka človek Včasik malo norije dela?
-	Ja.	Zato,	ka	človek
sam sebe tak traušča.
-	Vi mate sina Lacina,
šteri cug vozi pa je v Monoštri doma. Gda sam vas točkrat	Pito,	če	je	že
oženjeni, ste mi nika trnok hejcno pravili...
• Tau Zdaj na magneto-fon ne smejm povődati, ka ger zvej pa de sé ko-rüu z menov ... -
-	Te vas naj Zdaj ge vöovadim, ka prej ka en mladi pojep najbole nüca za ženitev, tau je prej od vas erbo, drugo pa vi kaj ne vejte...
-Tak nikak,ja.
• Vi zato radi pripovejdala, nej?
-	Ge zato gučim rad. Delati me tö nej ftraga. Če je sila, vnoči gorstanem pa svojo delo, ka naprej spisano mam, obredim.
-	Zdaj te eške maro pa vse mate?
-	Tri krave, tri prav-ce, dva krmlenka, 27 pi-ščanec pa 15 kokauši. Tau je moje bogastvo.
-	Pa tau vsikši den vse preštejte?
-Dje, mujs, ka tü stva-rina odi. Po štiri nogaj, nej po dvej nogaj.
-	Vejpa kokauši don ne štete vsikši den?
-	Kaj bi nej. Ka ovak ne vejm, kelko djajec zne-
sejo. Vejš, ka ništarna tri štiri djajec tö znesé na den!
- Takše Čüde pa don
ne gučite!
-	Njaj, njaj, leko, ka de
stoj	dau valati.
-	Če vam kokauši telko dkajec nesejo, te vendrak dosta morete vardejvati tö?
-	Ge kokauta mam, pa tisti je vardejva.
-	Depa vi zato žensko delo tö morete delati.
-	Tö, tö, tau vse nameni ge', Sto de delo? Vejpa gda mi je sila, te zato dem k sausedi, ka mi malo pomore.
• Ovak kaj povesi tö odite, malo kaj tutnivat?
-	A nej, Vejpa nega cajta.
-	V nedelo tö nej?
-	V nedelo sam rad gé, če leko malo dojajlam'
-	Zato te tü v künji tö mate eno postelo?
-	Ma ge tü, v iži, tam v ozajek ... Ge postele puno mam, depa Zaman, ka samo eden človek ge pri rami.
-	A tak?! Te ge Zdaj
morem eno skrivnost vöo-vaditi. Gda sam sé k vam prišo, te sta dva bila!?
-	Depa tista Silo mejla domau titi.
-	Vüpam sé, ka nej zavolo ména ... Ovak pa, Uni so vaš par, nej?
-	Ja una je moj par, pa mi je obed sküjala pa je odišla na svojo domau, ka una doma tö nikšo delo má.
•	Čüjte, pa kakši par ste te Zdaj vi? Čüjem, ka etam v klonji mate dva papagaja. Enoga pojba, pa eno deklo. Te papagajski par je tö v ednoj klonji. Vi ste pa takši par, ka ste vi v vašoj iži, strina pa v njinoj?
-	Müvadva sva tak, ka rejdko vküp prideva, pa sva te veseliva. Če bi pa furt vküper , bila, te bi sé pa Včasik kaj korilo tö.
-	Te vas Zdaj frjst noge bolijo, ka tak tadaleč ta nutri po tom velkom bargej morete ojti k vašomi pari?
•	Noge sé ne štejo, samo naj kaj drugo ne boli ... Ovak pa je dobro, ka sam ge na bargej, ka če mi kaj žena napamet pride, te sé poberém, ta nutri na dau fejst letin, tak ka eške pravi cajt leko pridem ...
-	Te sta zdaniva tö?
-	Ja, zdaniva sva. Una ma' svojo gazdijo, ge pa svojo verstvo pelam pa va tak delala, tačas, ka va mogla. Gda pa več neva mogla, te pa naj pride sveti Peter, pa naj naja razlauči.
-	Depa vsigder zato nete mogli tü tanutri leteti. • Buma nej. Ovak pa sé meni brejg ne Ste, noge dobre mam. Name' Onzin Djouko tak naredo, ka ge takše noge mam. Moj Oča.
-	Kak dugo te že té noge mate?
g Nika nemo lažo: "samo" 62 leti.
-	Vi ste zato dosta tü tanutri pa sevö ojdli, nej?
-	Dje, Baug moj, vejš. Tü
sam sé naraudo, pa tü je meni nej žmetno. Če bi sila bila, bi ženo eške tö na pleča djau pa vö po tom bargej neso ... Ge sam 20 lejt delo v Kosini fabriki v Monoštri. Buma je nej fajn bilau, ka sam pri ognji delo pa sam si dostakrat mislo, ka Zaka sam na svejti ... V 70 Celzijov ici sam delo. Gda so šaularge Prišli gledat naše delo, so samo en-dvej sekundi zdržali pri peči, ge sam pa nagi pri peči stau osem vör ... Eške tü mam novine, kak so me dojzeli 84-oga leta .........
• - Če je tam v fabriki 70 fokov bilau, te vas Zdaj, gda žetvo delate pri 30 stopinjaj, vendrak eške zebé?
-	Dje, Včasik tak pravim pojbom, ka če nemajo kakši zimski rejkli, ka je nika ladno gé
-	Kak ste leko rejsan tisto vročino trpeli?
-	Tau je že kauža tak nutri vzela.
-	Vi ste si tö mokre cote gor na čelo dejvali?
-	Tisti so bole takši betežnike bili, šteri so si vodau gor na čelo močali... Najbole sé mi je eške kaupanca vidla. Gda je gotovo bilau, da sé je človek fanj dojskaupo, te sam tak grato, kak da bi znauva na svejt prišo. Pa te je buma veseldje bilau v Čöčöš gostilno titi, tam nam je pitvina trnok dobre spadnila ... Zdaj sam pa don rad, ka sam te lejta vküp spravo, pa zato dobim nikšo penzijo, pa mi te Zdaj nej tarbej od mlajšov čakati. Ovak je pa Žalostno, ka sam na té Žitek prišo, ka sam Zdaj na stare gni zvekšega visgder sam...
-	Vejpa če ženo mate, Zaka ste te sami? Te bi vendrak don samo eno verstvo mogli pelati.
-	Eh, ka sam si zisko, tau Zdaj mam.
-	Pravite, da dež čakate pa sé vanej nika fejst oblači pa vöter pije. Müva pa tü samo parklajava, aj de Zdaj rejsan dež üšo, pa žena nazaj pridejo, Vi ste pa nej zgotovili s krmov, ka so vam gordali, te venak bau vražji ples!
-	Ja, gospaud Francek, Zdaj ti nika povejm. Aj žena nazaj pride, te mo vsi targé šli krmo obračat! ...
Francek Mukič
Žerdjavi Žitek pri žerdjavi peči (Onzin Peter z lejvi kraji
Porabje 13. avgusta 1992
4
Na sončni strani Alp je pravo poletno zatišje. Tudi poslanci so se odpravili na počitnice, tako da je na političnem prizorišču vse mirno.
SPREJEM ZA BRONASTE FANTE
Medtem ko je bilo na Madžarskem kar težko sešteti vse medalje, ki so jih osvojili športniki na olimpijskih igrah v Barceloni, se je Slovenija veselila ob dveh bronastih medaljah. Obe so osvojili vesjači, dvojec brez krmarja (Čop,Žve-gelj) in četverec brez krmarja (Mujkič, Janša, Mirjanič in Klemenčič). Ob prihodu domov so jim na Bledu pripravili slovesen sprejem. Fantom je čestital tudi predsednik predsedstva Milan Kučan.
PREDSTAVNIKI
OZN
V LJUBLJANI
V Ljubljani se je v zadnjih dneh mudila medagen-cijska skupina Združenih narodov za begunce, ki si prizadeva dobiti vpogled v begunsko problematiko na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Analiza stanja naj bi omogočila učinkovito pomoč mednarodne skupnosti, ki je v okviru delovanja visokega komesariata OZN za begunce že sprejela akcijski program reševanja begunske problematike.
SUŠA
Pomanjkanje dežja jo je mnogim pošteno zagodlo. Prizadelo je slovensko kmetijstvo, predvsem v Prekmurju. Koruza je uničena od 40-do 80-odstotno, krompir in sladkorna pesa 20-do 70-odstotno, travinje od 60-do 100-odstotno in vinogradi 15-do 40-odstotno. Škoda že zdaj dosega 2,4 milijarde tolarjev. S sušo je povezano tudi pomanjkanje vode. Položaj vsaj delno rešujejo gasilci, ki vozijo vodo tistim, ki so ostali brez nje. V mnogih krajih imajo omejitve porabe vode. Če še nekaj dni ne bo padavin, bo položaj kritičen.
KAJ MISLITE?
Žmetni cajti odijo na na nas, dapa najbola na upokojence. Dočas, ka so delali, so zato plačojvali pa so jim vlekli dola s plače, aj na staradni majo penzijo. Vsakši si je tak brodo, ka vej na stara dneva s tejmi pejnazi do leko naletja živeli brezi dela pa bridja. Dapa ka je zdaj, kak živejo od tauga par-povejdajo upokojenci.
Antal Svetec:
"Od 84. leta sam v penziji. V Žida-no fabritji šestnajst, v kosino fabritji pa tarnajst lejt sam delo. Zdaj, ka že ne odim v fabriko, več dela mam doma kak te. Moram delati zato, ka sploj malo penzije dobim. Če bi samo s tistoga živeli, te bi od gladi mrli. Zato mamo eno malo njivo, gde kromča, kukarco pa vse drugo pauvamo. Eta k že malo paršparamo, zato ka nej tarbej vse v bauta tj oj p iti. Sedem djezaro forintov ranč samo na djesti dojda. S te pejnaz vo-plačati elektriko pa vodau pa štja krajdjati nika malo, je sploj težko. Krajdjati pa moramo. Zato, ka na zimau tarbej tjbjpti drva, vaudjaljdja. Tak je tau, z nami, s starim lustvom se že riištja ne briga. Zatau se je vrejdno bilau mantrati pa delati?!"
Školnitjina Irinka:
"V slaščičarni sam delala osandvaj-sat lejt. Od 1985. leta sam v penziji. Cejlo živlenje sam furt rada delala. Rada sam mejla sodelavca pa oni tu name. Furt sam si tau mislila, ka gda že nemo delala, kak dobro de mi šlau. Brezi bridja baudan cejli den. Vej zdaj mam! Bridja ranč tak mam, kak gda sam delala, če nej več. Pa te bridja so zvekšoga kaulak pejnaza. Tjelko pejnaza mamo, kak dugo dojdajo štja? Sedem djezaro forintov dobim, ka je tau? Tau samo na strošak dojda. Ne moremo si furt tisto tjojpiti, ka bi radi djeli. Sir, žmaučau, ka bi nam tarbelo, tau tak drago, ka si ne moremo furt tjojpiti. Če bi sama bila, brezi moža, te bi te pejnazdja samo na kromča, na kroj pa na malo mlej-ko dojšli. Če do cene etak zdigali, te ne vejm, ka mo delali!"
Petrovič Ferencne "V židano fabritji sam delala 32 lejt. Zdaj sam že pomalak 10 lejt upokojenka. Devet djezero forintov dobim na mejsec. Furt malo vcuj kla-dejo k tej pejnazam, dapa tau je baja, ka cene tu zdigajo, bola kak našo plačo. S tej pejnazi samo tak leko vertiva, če doma delamo njivo pa svinje darži-mo. Etak z masaum, s kromči pa s sadaun malo leko paršparamo. Če bi tau nej bilau, te bi malo bola težko bilau. Za ram tu nej tarbej plačati, zato ka svojga mamo. Samo za vodau pa za elektriko placojvarno. Dostakrat si brodim, ka kak leko živejo tisti, steri nejmajo nej svoj ram pa nej ogradac. Sterim vse v bauta tarbej tjojpiti. Te mi, steri doma malo kaj pauvamo, se ne smejmo žaurgati.
K. Holec
Materna rejč (16)
SLOVMADŽ
Gnauk svejta so naši stariške, gda jim je dejte betežno gratalo pa so go v špitale mogli odpelati v Kermedin ali Somboteu, so s tem tö težave meli, ka so Padarge pa medicinska sestre nej razmele mlajše. Té mlajši so povejmo pred dvajsetimi ali tridesetimi leti eške nej trnok znali madžarski. Mislim na tiste male, šteri so eške nej v šaulo ojdli. Šteri ste meli takše male mlajše v špitalaj, tisti vejte, kelkokrat sé je Zgodilo, ka je dejte tej (čaj) prašilo. Mede-cinska sestra pa je natau mlejko prinesla, ka madžarska rejč "tej" pomeni pa našem: mlejko. Te pa nej čüda, ka je mali betežnik nej Sto vzeti, "ka"je proso.
- Tau vendrak več tö nega trnok, ka bi stariške na en pa-pér mogli dojspisati en mali vogrski-slovenski slovarček (szótar), naj delavcev bolnici vejo, ka mali Porabski Slovenec prosi. Gnesnaden je že bole tau baja, ka ništarni pa ništarni Porabski mlajši s slovenskimi stariši več sploj ne vejo slovenski, kak sé tistomi pravi, ka krava dá, ali pa ka je tarbej sküjati, če je človek betežen. Pa če de tak tadale šlau, te ništarni pa ništarni ranč nedo znali. Ne pozabimo, ka tisti, šteri so tistoga cajta samo slovenski znali, Zdaj že Vogrski tö (gučijo). Ovak povödano, dvej rejči znajo. Ge tak brodim, ka je najbaukše, če etak, pa tak tö znamo. Samo je tarbej skrb meti, ka gestejo takše besede. Štere sé v slovenski pa Vogrski rejči gnako glasijo, depa drugo znamajüjejo (homonimi). Če povejm po našem, ka "si-nek". te vsakši zna, ka je tau očin pa materin pojep. Vogrski "színek" (izgovardjamo: sinek) pa pomeni "farbe". Če Vogrin pravi, ka dé na "meccs" (izg.: meč),te vejmo, ka dé ta', gde sé 22 lüdi brsa (tekma). Slovenski "meč" ie pa tisto, s kem so sé v stari cajtaj šörki bili, pa našem: Sabla.
Našo lüstvo je po vogrskaj "major" —aj (pristava) tö delalo inda svejta. V knjižni slovenščini pa je "major" tisti predjen ali oficér, šteri ma na plečaj zlati parolin z velko srebrno zvejzdo (őrnagv). Če nakakma v Maribori pravijo, ka je "lep", te je tisti lejpi. Če tau rejč madžarski vöpovejmo' "lep", te tau tau pomeni, ka stapa, stopaje dela. "To" (jezero) je v madžarščini velka mlaka, slovenski "tö" pa — tau. Gda v slovenskaj knigaj štete, ka "jambor", te mislite na tisti velki drog na šifti, na štere tiste ponjave, jadra gorvlačejo (arboc). Vogrin pa birki pravi, ka "jém-bor" (krotek), včasi pa takšoma človeki tö, šteri tak pomalek guči, ka sé ma eške v lampaj močnik rasladi. Moje lampe (moja usta) pa bi na madžarski tak dojobrnili, ka "szám" (izg.: sam). Ge "sam" tö mo pa Zdaj mogo goren-jati. Sam Baug vej, Zaka mi je urednica samo telko mesta dala v novinaj.
Fr. M.
"Prijte vsi, šteri ste od kolena mensi pa od poplata vekši. .. " so vabili prireditelji goste na 22. folklorni festival v Beltince, ki je bil od 24.do 26. julija.
Porabje 13. avgusta 1992
5
Porabske družino
SAMA SAM OSTALA...
BLÜZI RABE NA
DOLENJOM SENIKI.. .
Tam, gde Raba pride iz Avstrije na Vogrsko, stoji edna hidroelektrarna (vizi-erőmű) pa edna lejpa hišica. Hidroelektrarna nauč-dén širni, dela elektriko. Raba pa teče naprej. Nosi Vsefale', Večkrat grdosti tü. Če Zdaj vleti klonckas na hišni vrataj , nej gvüšno, ka ti Sto od-govor da. Sausada nega, ka boš? Kaulagvrat rama Odiš pa nagledavaš tü pa tam ta. Nej ti trbej dugo iskati. Vértinja, Marija Bedőčje na svojom lejpom vrti, tam dela od zrankoma do večera. V ogradca telko lejpi rauž pauva, ka Zmerom leko po-vejš: "Micika v püngradi raužce bere.. ."
Marija BedSč Sama žive' tüj pri Rabi, od vesi več kak 1 km daleč. Marija! Odkec si prišla v tau hišo? Ka sé je vse godilo v tvojem živlenji?
"Na Gorenjom Seniki — kak Zdaj pravijo na Janošovom brejgi — sam sé narodila pa doživela lejpo mladost. Istina, ka gda smo vöprišli s šaula, smo že vleta šli na marofe delat. Mladi smo bili pa tam smo tü veseli bili. 1938. leta sam od matere dobila eden biciklin. Ka brodiš, tistoga reda biciklin! Moja padaškinja Špakena Ana je tü mejla biciklin, pa sva sé pelala na Dolenji Senik. Tam je bila edna dramska skupina (szinjátszó csoport) pa so tisti den meli predstavo. Tam je špilo eden fejs pojep. Nigdar ne pozabim, naprej so dali "IV. zapauved", tak sé je igra zvala. Naja oči so sé najšla. Od tistogamao sam ga nej mogla vö z glave pistili. Prvin je nej tak bilau kak Zdaj, ka Večkrat ranč eden drugoma menja ne zna pa že skrajek pridejo eden k drugoma.
Gnesden je Večkrat čüti, ka mlado lüstvo — med njimi največ možkov — fejs tamirajo. Ta žalostna Usoda (šorš) je Porabje tü nej vönjala.
Edno malo ves — Dolenji Senik — sem preglednila poleg toga, pa sam dosti Dodatkov najšla.
Na Dolenjom Seniki živé okroa 130 daržin. Med temi 20 takši, gde je "dar-žina" eden človek. Med temi 20 darzinami je samo eden moški sam, druge so vse ženske. Največ je divic (vdov),sterim je mauž prvi mrau kak bi bijo 60 lejt star. Zatok pa Večkrat pravijo, ka nej trbej bojno,svejt sé na lagvo obrače, ka-koli gnesdén leko povejmo bogše Živemo kak gnauk svejta.
Sam ostati je največkrat britka Usoda. Tistim, stere eštje deca vsakši den ali na tjeden ali na mejsec poglédna, je ležejše. Takši pa tü živéjo sami, steri nejmajo dece, samo kakšo rodbino pa tisto tü daleč. Tisti so radi, če pri njim kloncka sausad, padaš ali doktor.
Te je vse ovak bilau. Samo 1942. leta sva sé po pravon spoznala na Nostanj marofi. On je grato sledkar moj mauž. 1945. leta sva sé oženila, prišla sam na Dolenji Senik. Od 1945. leta do 1955. leta sam rodila 5 mlajšov, Eriko, Veliko, Marijane, Jožina pa Katarino."
Lüdje sé dosta taužijo na petdeseta lejte. Kak ste vüva z možaum, z deco doživela tiste cajte?
"Tau me ne pitaj! Nigdar nikoma takšoga ne želejm. Moj mauž je sabau (krojač) bijo. S tistoga smo živeli tak, ka smo vnoči tü delali. Tistoga reda so pavri mogli odati pa dojdati vse. Mi smo küpüvali kakšno djesti. Zir so odavati, 1 kg za 100 forintov. Mauž je Večkrat za edno žlico žira delo cejli den. Deca mi je vnoči gorštejla pa kričala, "lačni smo. . . "! Če je deca betež-na bila, sam je nej mogla pelati k doktora. Vračila sam je Sama. Gda je sé prišlo 1956. leto, vekši mlajši so sami, mi pa s trejmi malimi zopodli Avstrije. Vekše so steli tam zdržati. Nikak smo je nej pistili od sebe, ednoga nej. Edno leto prvi smo si zozidati edno malo hišo v vesi. Zatok smo vsi nazaj Prišli.
1958. leta so začnili zidati hidroelektrarno. Mauž je daubo delo. Gda so zozidati, potistim je tüj daubo slüžbo. Etak smo Prišli es vö z vesi, živeli smo tüj z
držino tačas ka je gnauk eden, gnauk drugi odišo.
Kak že tau šagau ma biti, gda bi nama malo baukše bilau, te je prišo beteg. Ge sam 1968. leta bila strašno betežna. V mojom živlenji je pa najvekša zgüba bila, da mi je mauž 3 lejta pred penzijo, 1978. leta mrau. Sama sam ostala. Da je pa tau nej pravica etak. Moji mlajšo so z menov. Tau je na svejta najlepše, za toga je vrejdno bilau živeti."
Marija lepau goči slovenski. Na Dolenji Senik sé je oženila, že skurok petdeset lejt tüj žive, Zvün toga je nej slovenskoga, lit-ji nemškoga moža mejla, pa dun nej pozabila po seniškom?
"Moj mauž je Nemec bijo, nemški pa Vogrski je gučo. Praviš sam ti, ka sva sé müva nej samo radiva mela, litji poštüvala tü. Tau je tau znamenüvalo, ka sé je mauž navčijo slovenski, ge pa nemški. Kak ne morem paza-bitit tiste noči, tiste veselice, tiste mlada lejta, ka smo na Gorenjom Seniki doživeli, tak ne morem pozabiti materni jezik. Kak bi pa pozabila tiste lejpe
seniške pesmi, stere smo podje pa dolini tak üšo, kak da voda teče. Na Janošovom brejgi je tü bila krčma. Fudaš je vsakši tjedan igro, lüdje so veseli bili, če rejsan nej bogati."
Marija tebe vsakši tak pozna — pa zatoga volo te dosti gor poištjejo — ka sploj lejpi vrt (ogradec) maš. Majster si raužami, pa vse tistoma, ka sé v ogradci dá prpauvati. Gde si sé navčila tau delati, Odkec je lübezen do rauž, do pauva?
"Že sam 1944. leta prišla v bolgarsko vrtnarstvo (bolgar kerteszet), tam sam sé navčila pauvati Vsefale. Gda sam že mejla držino, furt smo meli zemlau gorvzeto pa smo tam pauva-li. Držina mi je tü pomagala. Rauže? Rauže so moj dejdek tak radi meli. Eštja mala sam bila, gda so dejdek furt v žeptja pr-nesli etakši tü k pa takšo semen. Doma so meli lejpe rauže. Od tistogamau ge tü sploj rada mam rauže."
Tüj na stauli sam najšla slovenske molitvene knjige. Ti slovenski moliš Boga?
"Največkrat. V tej knjigaj so molitve lepše, meni sé tak vidi. Nigdar ne pozabim, gda so mi moja mati mirali. V knjigaj sam najšla sploj lejpo molitev. Tisto sam njim molila, gda so sé loči-li od toga svejta. Meni je tü ležejše bilau, ka sam je leko spre-vodila.. . "
14 lejt živiš Sama. Edno (h) čer maš na Dolenjom Seniki, drugi so pa daleč od tebe. Toč-kar si mi itak tak pravla, ka si nej Sama. S teov so tvoji mlajši. Kak si tau brodila?
"Tak, ka sé napona glasbo, mi pomagajo tau pa tisto. Eden minut sé ne čütim Sama. Vüpam sé, ka tau že etak ostane."
I. Barber
Porabje 13. avgusta 1992
VEČ KOT POL MILIJONA BREZPOSELNIH
Po podatkih Urada za zaposlovanje je bilo konec julija na Madžarskem 574 tisoč brezposelnih, to je več kot 10 odstotkov ljudi, sposobnih za delo. Odstotek brezposelnih je v raznih predelih Madžarske različen. Najvišji je v severnih županijah države, kjer doseže skoraj 20 odstotkov, najnižji pa v glavnem mestu (4,5%).
V Monoštru in okolici je bilo v istem obdobju 985 brezposelnih, približno polovica le-teh je nekvalificiranih. V Železni županiji je največ ljudi brez dela prav v tem predelu.
Koliko in kakšne službe pa ponujajo ljudem, ki iščejo delo? Ponudb je v Monoštru 21. Iščejo prodajalce na novi tržnici v Monoštru, nekaj šivilj in enega gozdnega delavca. Tudi v prihodnje se položaj ne bo popravil, kajti v tovarni svile bodo odpustili še 400, v tovarni kos pa 300 ljudi.
IZMENJAVA
ČASOPISOV
Konec julija so v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah podpisali sporazum med madžarsko in slovensko pošto o brezplačni predaji madžarskih in slovenskih neprodanih časopisov. Sporazum sta podpisala direktorja o-beh pošt oz. predstavnika Pomurske madžarske narodnostne skupnosti in Zveze Slovencev na Madžarskem.
Porabski Slovenci bodo dobivali 25 različnih časopisov in revij v nekaj manj kot 300 izvodih. Brezplačne pošiljke bodo prišle vsako sredo.
BLAGOSLOVITEV
NOVEGA
ŽUPNIŠČA
Na Gornjem Seniku so končali gradnjo novega župnišča. K Zgraditvi objekta so precej prispevali tudi domači verniki s prostovoljnim delom. Novo župnišče je 8. avgusta blagoslovil mariborski škof Jožef Smej.
6
AMa .	‘Ja •*!v Wí
155 lejt
PRVOGA VOGRSKOGA GLEDALIŠČA V PEŠTI
V Pešti so 21-oga méšnjeka 1837-oga leta odprli prvo vogrsko gledališče. Na den odpiranja so steli vödati ene knige.v steraj bi bile pesmi v vsikšom geziki, štere so te gučali v Evropi. Tak je svojo pesem v našoj Slovenskoj rejči napiso gospaud Jožef KOŠIČ, gorenjeseniški plebanuštö. Knige so nej mogli vödati, pesem je ostala v rokopisi, i Zdaj je v Državni knjižnici Széchenyi v Pešti. (Pesem je najšo in vodau v novinaj Vaši Szemle 1979/2 István Fried.) Gospaud KOŠlC so svojo pesem dojobrnili na Vogrski gezik tö. S toga vidimo, ka so dobro znali slovenski pa Vogrski tö. Že v 19. stoletji so bili dvojezična i dobro so poznali slovensko i vogrsko kulturo.
Naše pesmi (30)
Oh,
dekla
Oh, dekla. ne daj sé za pavra, pri pavri sé dela težko, pri pavri boš rano gor sta note, boš nosila Črno roké.
Oh, dekla. ne daj sé za pavra, pri pavri sé dela težko, pri meni boš v senci ležala, boš nosila bejle roké.
(Gorenji Siniki —mkm—
Szlovenszka Peszem na dén odpiranya prvoga Vogr-szkoga Gledaliscsa vu Pesti 21 a Mésnyeka 1837
Tóth dal
az első Pesti Magyar Színház megnyitása napjára Kis Asszony hó 21 én 1837
1.
Ki sze zná prav pripraviti Kneszmernomi zidanyi,
Sztrosek i csasz szi szpraviti, i go usztepri de lányi Jak pregaziti zádave:
On ednouk hválevrejden
Rád oszt vcsini vszém Drtave
Szthnovnikom prijeten.
1.
A'ki hozzá tud készülni, költséget 's időt szerezni a' temérdek spitmápyhez, és a' munka' folytatásánál elö-gördülö akadályokat dereda-san elhárítani: az dicső 's kedves őrömre fakasztja az egész ország' lakosait.
2.
Od vnougih lejt más 'selenye na Vogrszkom obcsinszko Je bilou igovorejnye Gledáliscse Vogrszko.—
Da bi sze vogrszki Jezik boté mogao zvisziti Niki , domácsi Szkrmlenik Po csaszi sze sztensati.
2.
Sok esztendők óta Magyar Országon közönséger volt egy Magyar Színházról való kívánság es szó: hogy az a'ltal a' magyar Nyelvnek gyarapodásé, es a' honfinak kigyaluItatása lassankint eszközöltetnék.
3.
Pest Vármegyéva Goszpoda vzemsi presztor prilicsen od Grassálkovicsa Herczega: vabiji szó, ka bi szrvzen v szaki vogrinszvojo pomoucs pridáo k dobromi czili: szarni pa zevszim talom noucs od Vogrije bejszili.
3.
Pest Vármegye Urai alkalmatos tért nyervén Grass-alkovics Herczegtöl, minden lelkes magyarfelszöllitottak, hogy a' czllra segedelmét meg netagadá; — magok pedig lehetőségig vívtak a' Magyar Országra tóduló felhőkkel.
4,
Ovo Se zdai je gotovo Vogrszko (jfedaliscse V-Pest Varas, lejp-gizdayo na vSivanje sztojecsel — Dnesz sze nyegova rojsztva goud obsztusává veszető.
Na tészvetek v-Pestsze Goszpoud vnougi pascsi obilno.
4.
'S ime! Most már készen 's pompásan áll Pest városában a' Magyar Színház használásra! — Ma inneplik snnak születése napját, 's erre az öröminnepre Pestre
.V nyem csigli szi vei ki bedák mores sze kaj navcsiti.
Koga czira vszrczi saloszt éti szf pa razvedri Gledalisna igra rradoszt v-sztárom tedi pobüdi.
7.
Látogasd a' Színhazat
8.
Színházban láthatsz mindenféle testgirbegörbedezé-seket: szomorú 's víg játszást: — rót 's fényes öltözetet.
—	Hallod a' nyelvek' mozgásit, 's szép dalokat: — Bravó
—	vivat kiáltozásokat, — kiki a' magáét gondolja.—
9.
Hválo dájmo Domivine Kotrige dnesz Goszpodi Preszkrbnoj Pesta Sztolicze! ki nemoremo zdoumi:
Ka szó nam odprli nouvo na sirse preszvejcsenyé Dnesz ed no prilicsnq skoulo, szebi pa na postenye! —
/ 9-
Hálát adjunk ma Honn Tagjai, a'kik innét házul oda nem mehetünk — is. Pest Vármegye' gondoskodó Urainak, hogy a' mi szélesebb felvilágosodásunkra ma egy üj iskolát nyitottak meg, — a' magok dicsőségére! —
10.
Dika na Vogrski ország Pé sze prime szíjat,,
Sztránszki spotlivczi szpádno zná, od szráma dnesz Svigami. ZBécsom Pest Váras vstriczsztoji, naszkoron ga zaniha,
Ar tüdi v-theáter hódi Vegrin, ki pejneze má.
■ 10. ,
Ismét kezd súgarozni a' Dicsőség Magyar Országra:
—	ma hátrálnak a' megsze-gyenitetett külső' GÓnyolok.
—	Bécsel mérkezik Pest, es nem soká felülhaladja azt, mivel a' Magyar-is színházba jár, a'kinek pénze van.
11.
Od Pesta peldo vzemite vsza Vogrszka Goszpoda!—
Da orszacsko gorznejtite Gledáliscse bős znouva. — T Sztainim mosztom prejk Dunája Zvéste B’údimo k-Pesti Naj Prisavecz nazvejscsava Del a vasse Zmos’noszti.
11.
Pest Vármegyétől vegyetek példát minden Magyar Urak! hogy iziben felfújhassátok az Országos Sziházot is! — Kössétek öszve Budát Pestel állandos híddal, hogy a jövevény hirdesse a' ti lehetősségeteknek remek munkáit is.
V pesmi gospauda K0SI-CA je dosta lejpi stari rejci. Najstarejsa rejc, stero starej-se líistvo eske gnes pózna pri nas v Porabji je — MRSZ-Kl (grejsnik) - UTALATOS (bűnös). Tau je táksa stara slovenska rejc, ka je dojspi-sana ze pred gezero lejtami v BRIZINSKIH SPOMENI-KIH (972-1039), v najsta-rejsi slovenski predgi. Prva slovenska predga o greji in pokauri je srejdi 9. stoletja iz Karantanije (gnes Austri-ja) pris la v spaudnjo Panoni-jo v knezevino kneza Koclja (gnes Vogrska). Tü so go predgali Metód in njegovi vuceniki — nasim negdes-njim starcom. Uni so tau rejc navcili svoji mlaj§om in tak tadale je prisla ta rejc do nas.
Marija Kozar
is siet sok gazdag Ur.
5.
Vszaki cslovek sze nemore zadoszta nagledati Ni ti haszkp Hise one náglo vk upzracsunatij—
Ar sze v-nyej od hudoubnoszti odrata trdokoren.
Na du Se vu pobo ‘snoszti potrdjáva jákoszten,
5.
Nem lehet az embereknek elegendöképen bámulni: sem ezen Házból áradó Hasznokat hirtelen őszveszá-molni; — mivel abban a' megrögzött elidegenittetik a' rosszaságtól, és az erkölcsös megerösittetik a'jóban.
6.
Pohájaj jo tak nevoscséni.
Tát, tigris, i piani,
Vtragiivi, hotlivi, zéii, mrszkigrejsnik zaszpáni! —
Csi scse, kak v-Czerkvi,poszlüsat pobougsiive isztine Vpéldái hude preglejüvat 'sivo tebi szkázane,
6.
Látogasd téhát az irigy, lopó, mérges, részeges, lomha, buja, rósz 's utalotos bűnös, ha kívánsz, mint a' Templomban, épületes igazságot hallani, és a' gonoszokat elevenen eló’dbe festett példákban látni.
7,
Pohájaj Theater dívjak, mogao bős sze vkrtotiti;
vad ember, 's meg kell szelídülnöd: abban akarme-lly ostoba légy, kell valamit tanulnod. — A'kinek szivét a' bú emészti, itt ismét felvi-dúl: a' színházi mu'sika örömre gerjeszti még a' véneket is.
8.
Vido bős tejlq krivlanye v-Theátri vszakojacsko,
TŰS no i szmejsno zmejnyanye Oupravo grdo i szvilno.
Jezik, do sze gibali Csüo bős tam leipe poje Brayol — Vivat! — kricsali vszaki miszlo szvoje.
PORABSKE ZGODBICE
Da so senau kosili...
Gnauk, pred 40-50 lejtami je nej tak bilau kak Zdaj. V Porabji so lüdje'vsakši kam zemle obdelati, če je zemla rejsan nej tak redna bila kakindrik. Vsakšo delo je melo svoj red. Tak so sé pripravlali, povejmo na kositev ali na oradev ali na žetvo kak na eden svetek.
V	držini je vsakši emo svojo delo. Vert je not-vtalo, gda pa ka de delala držina. Vértinja je nej samo doma bila pa mlajše opravlala in küjala, üšla je z mlajši vret na njivo. Mlajši so pa na vrtnicaj mogli sejdati tačas, ka so mali bili. Da je deca gorzela,, če je dosta dece pa mala gazdija bila, so nistarni za pastira slüžit šli. Če je pa držina nej velka bila, grünta za njij zadosta, te so vsi doma delali,
V	Števanovci je bila edna takša držina, gde so gorzrasle tri dékle edna za drügoj. Oča pa mati
sta kumaj čakala, aj dékle velke baudejo. Zadosta sta.. Dekle so zrasle, pa so vsakši den več pomagale na gazdiji. Oče je vpamat vzejo, ka že led-jénova tü gledajo njine dékle. Kakoli so nej bogati bili, Oča so si etak brodili: "Morem pokazati, ka so moje čeri nej slednje v vesi." Da so senau začnili kositi, senau vküp spravlati, te je vsakšo leto deklam küpo nauvi gvant. Piknaste ale (kri-la) so dobile pa bejle förtoge. Gda so šlé senau obračat pa vküp spravlat, one so bile v vesi najlepše.
Tau sé je meni furt strašno vidlo, gda so mi tau prpovejdali. Oča so nej samo svoje čeri Okinčali, s tejm so pavarskom deli tü poštenjé dali. Leko bi sé kaj navčili od nji.
I. Barber
Porabje 13. avgusta 1992
OTROŠKI SVET
7
VES - VEM
SVEČANE POJEDINE PRI EGIPČANIH IN RIMLJANIH
Ko smo se sredi julija z avtobusom odpeljali v Tato, prav gotovo nobeden izmed nas ni mislil, da bomo v dveh tednih doživeli toliko lepega.
Zakaj smo se imeli lepo ob Starem jezeru v mednarodnem taboru "Most"? Na to vprašanje bi težko na kratko odgovorili.
Tabor je ob jezeru v zelo lepem okolju. Tudi mestece Tata je prekrasno. Velikokrat smo šli na izlet, ogleda-
"MOST'
li smo si mesto, se vozili z ladjo po jezeru, ponoči ob njem itd.
Bili so tudi taki dnevi, ko smo ostali v taboru. Tudi tu se je zmeraj kaj dogajalo.
vsakdo se.je lahko sam odločil, kaj želi početi. V tem taboru ni bilo nič obvezno. Po kosilu smo približno 3 ure počivali, potem pa smo z različnimi aktivnostmi šli na enega od "otokov": otok pesmi in plesa, otok lončarstva, otok kiparstva. Na oto-
ku znanosti smo srečali veliko znanih ljudi. Na otoku plesa so vsak večer nastopale razne folklorne skupine. Obiskal nas je tudi zunanji minister Geza Jeszenszky. Zvečer smo večkrat plesali v disku. Tudi naše športno življenje je bilo razgibano. Organizirali smo olimpiado.
Tudi šale ni manjkalo, na kvizu smo izbrali celo čarovnika tabora.
Tudi v Budimpešti smo bili, kjer smo si ogledali stavbo madžarskega parlamenta.
Da ne bom le hvalila tabor, naj napišem tudi nekaj negativnega. Na žalost so točkovali red v sobah, zato smo morali vedno lepo pos-tlati postelje, pospraviti obleke itd.
Veliko nas je bilo, mladi raznih narodnostnih skupnosti smo se spoznavali in sprijateljili.
Če bom imela možnost, bom šla tudi naslednje leto v ta tabor.
Anita Sepeši
Človek je že od nekdaj rad dobro jedel in danes si bomo ogledali kuharske spretnosti premožnejših ljudi pri starih Egipčanih in Rimljanih. Danes lahko o
čani mizi lahko sedele tudi žene.
Toda žal so navadni Egipčani v tistem času lahko pojedli za obrok le nekaj koščkov kruha, morda ribo ali
PES, KI VE, KAJ JE ČISTOČA
tem najdemo podatke v raznih izkopaninah vladarskih palač in grobnicah.
Svečano kosilo premožnih Egipčanov je takrat moralo imeti vsaj 10 vrst različnega mesa, od perutnine so poznali race, gosi, golobe in prepelice. Po tem delu kosila je moralo priti na mizo vsaj 16 vrst peciva in vsaj 6 vrst vina. Poznali so tudi dateljnovo in palamovo ter vino že medico.
Na takih svečanih mizah so morali imeti tudi mnogo vrst sadja, ni pa manjkalo tudi več vrst piva. Za Egipčane je bilo značilno verovanje, da kar jedo živi, je potrebno dati tudi umrlim. Tako so v nekaterih egiptovskih bogataških grobnicah našli v posodah kar celo kosilo za popotovanje v onostranstvo.
Pri Egipčanih pa je bila v boljših družinah taka pojedina tudi družaben obred z mladimi plesalkami, glasbo in pevci.
To se je dogajalo že zelo davno in je že takrat sta še prikazovala moč in bogastvo. Pri Egipčanih so pri sve-
čebulo, povrh pa spiti še 2 vrčka piva. Navadni ljudje so si lahko privoščili meso le za slovesna kosila.
Za Rimljane pravimo, da so bili sladokusci. Kuhar je veljal za cenjenega sužnja, v rimski dobi pa je postajal dokaj pomemben, kuhanje pa je postajalo umetnost.
Glavne sestavine prehrane premožnih ljudi so bile svinjina, govedina, ribe, perutnina in seveda divjačina, predvsem divji prašič, srna, jelen itd.
Rimljani so že poznali tudi neke vrste pečeno testo (podobno današnji pici). Tako testo so polili z omako. Jedli so seveda tudi polže, ostrige, školjke, lahko pa so izbirali tudi med siri, saj so jih poznali že prek 12 vrst.
Iz rimske dobe pa so našli v izkopaninah oljen ko. Na njej so našli napis,'ki se nekako rima: "Vino, kruh in redkvica revežu večerji ca.' Tako nam oljenka prikaže hrano preprostih ljudi tistega časa, ki so jedli zlasti še zelje, razne stročnice, žitno kašo, navadni kozji sir, fige itd. Otr velikih praznikih so si siromašni ljudje lahko privoščili le kako zelje s šunko, jagnje ali kokoš.
Tako se je hrana bogatih in revnih ljudi začela ločevati že v času starih Egipčanov in Rimljanov in je ostala ločnica bogastva in siromaštva vse do današnjih dni.
Porabje 13. avgusta 1992
DEZINFORMACIJA
Iz neuradnih virov smo zvedeli, da sta konec oktobra leta 1990 predsednika Madžarske in Slovenije prestopila državno mejo pri Gornjem Seniku.
Od takrat je minilo 624 dni.rednega mejnega prehoda pa še ni.
Kak so Sinčarge zagnali djaušovo lüstvo?
Imena njiv, travnikov, lesov, gaušč (ledinska imena) so pune zgodovine, z nji sé dosta vse leko zvej. V tom našom tali vogrskoga rosaga (Županije Zala, Vas, Somogy), v steraj je gnauk svejta dosta Slovencov pa Rovatov živelo, eške Vaugri tö dosta slovenske pa Rovačke ledinske imena nücajo. Eške ime velke vogrske mlake (Balaton) je tö iz nase rejči: Blatno jezero.
Nej tak dugo sam čüu eno zgodbo, Zaka sé eden tau njiv na Grbénščeki na Gorenjom Siniki tak zove, ka: Madaure.
Tau je že stari guč, ka so inda svejta prej Prišli Ciganji v center vesi pa so sé tam prej steli doj-spakivati. Tam, šteroma falati tak pravijo, ka Ci-ganjska gasa. Od Cifarske gostilne tagor prauti Mar-tinskomi brejgi. Depa Gorenji Sinčarge süjo prej zagnali.
Zdaj, ka sam odo malo po Grbenščeki, mi je eden starejši moški-uni tö majo njive na Madauraj - pripovejdo, ka so v stari-stari cajtaj na Grbdnjšček prej tö Prišli Ciganji. V tisto grabo, gde so gnesden Klencini doma. Depa gda so tau dobri Grbenjščecke
zaglednili, jim je grben začno tagor stati, kak kakšim čemerastim ja-ponskim cverglom (ko-kautom), pa so djaušovo lüstvo začnili s palicami, bičami pa ka so pri rokaj meli, gnati. Nad njimi so biló Ciganjice tö, štere so prej na tau čemerno tau kričale, ka: Madaura, Madaura!...
Ge sam sam tö velki Ciganj, depa don ne vejm, ka ta rejč ciganjsko znamanüje. Če bi stoj znau, ka so v tisti indašnji cajtaj čemerasta Ciganjice kričale, ranč tak čemerastim Grbónš-čekom, naj sé zglasi, pa nam tadale povej tau pripovejst.
Francek Mukič
NIKA ZA SMEJ
ŠAULA GORI
Mali Pištak pa njegvi padaš kak nauriva prletita na ben-cinsko črpalko (benzinkiitra). Velko Silo mata pa brž prosita 5 litrov bencina. Za 5 minutov pa nazaj prletita pa Pištak etak pravi: "Nej je dojšlo, gospaud. Prosimo eštja 20 litrov bencina." Zdaj pa of pita: "Mlajši! Koma pa vam bencin? Pa Zakoj telko? Ka te pa s tem bencinom delali?"
Pištak Zdaj etak pravi: “Gospaud, ne pitajte. telko. Brž nataučite, ka je sila. Šaula gori."
* * * *
LEJPI CAJTI
Naša Marička pa Pištak sé spat prpravlata. Marička sé tauži: "Tistoga reda si me takšoga réda furt za rokau držo..." Naš Pištak tá ségna pa njej prima rokau. Marička sé tadala tauži: "Tistoga réda si ma furt küšno." Naš Pištak sé Zdaj nikak naslauni pa Maričko klišne. Mika Zdaj etak pravi: "Tistoga réda si mi furt vüje grizo..." Naš Pištak sé Zdaj vzeme pa vö dé s spal-nice. Micka ga pa Zdaj pita: "Kama pa Zdaj deš dragi mauž?" "Samo v kopalnico dem, tam sam njao zobé," pravi Pištak.
V Grad na
placi?
Nej, nej! Zdaj vam že nej terbej titi v Gradac na plac, ka v Varaša na plača tö dosta vse dobite.
Starejši papuče pa tisto, ka je pod kiklo pa lače valaun.
Mladi ringline, prstanke jDa vsé dostakaj. Ce te kaj po Varaša ojdli, ne pozabite nauvi Varaši plac gor-zi škafi.
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel.: 94/80-767 Cena:
posamezna številka 10 forintov * oz. SLT, celoletna naročnina 260 forintov oz. 520 SLT Tisk: SOLIDARNOST, Arhitekta Novaka 4,
69000 Murska Sobota Slovenija
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo