3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. junija 2011  Leto XXI, št. 23 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 9. junija 2011 Porabje, 9. junija 2011 ČE JE MAJUŠ, TE JE V BUDIMPEŠTI DEN JUŽNIH SLOVANOV STR. 4 BLAGOSLOVITEV OBCESTNEGA KRIŽA NA VERICI STR. 5 Poslovil se je generalni konzul »Ko sem razmišljal o oceni svojega dela, sem prišel do ključnega vprašanja. Kdo je tisti, ki lahko najbolje oceni naše delo? Odgovor je sila preprost. Samo in izključno naš lastni občutek, ki ga običajno, dokler se gradi, niti ne opazimo. Gre za tisti občutek, ko veš, da si naredil vse, kar je bilo v tvoji človeški moči in da si dal vselej vse od sebe, ko je šlo za naloge, ki jih prinese posamezni delovni dan,« je povedal na poslovilnem srečanju generalni konzul mag. Drago Šiftar, ki mu je mandat potekel 6. junija. Poslovilnega piknika so se udeležili veleposlanica RS v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret, predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Tadej Bojnec, predstavnik skupščine Železne županije, predstavniki porabskih slovenskih organizacij in medijev, porabski župani, prišli so tudi njegovi kolegi iz Prekmurja in ljudje, s katerimi je v štirih letih svojega mandata tesneje sodeloval. Drago Šiftar si šteje za največji rezultat svojega dela, da je pomagal, lobiral za to, da bi prišlo čimveč evropskih sredstev v Porabje. »V zadnjih štirih letih je tudi z mojo pomočjo Porabje bogatejše za več kot 1,3 milijona evrov evropskih sredstev, ki so prišla sem preko skupnih projektov Razvojne agencije Slovenska krajina in dobrega pol milijona evrov iz drugih projektov. To je samo eden izmed merljivih uspehov, da je Porabje danes v primerjavi s štirimi leti nazaj na boljšem. In tudi zato odhajam iz Porabja z dobrim občutkom in mirno vestjo.« Generalni konzul je že na začetku svojega službovanja poudaril, da bodo vrata konzulata odprta za vse ljudi – ljudje lahko pridejo do njega kadarkoli. Neposredne stike s Porabci, tudi z navadnimi ljudmi, mu je omogočalo, da ni bilo jezikovnih barier, kajti govoril je tudi podobno narečje kot oni. Tudi svoj poslovilni govor je zaključil v pristni domači besedi. »Največ vredno pa je tou, ka mi do za veke - vekomaj v srcej ostali lidge. Lidi – Porabce mo noso s sebo, koma koli de me zanesla živlenska pout. In sikdar, če do me zaprosili, se mo za Porabce gor vzeu, če de li tou v mojoj mouči.« Marijana Sukič Generalni konzul mag. Drago ŠiftarssoprogoLili Poslovilnega piknika so se udeležili tudi predstavniki Slovencev v Porabju 2. festival slovenske narečne književnosti PORABSKO NAREČJE JE POSTALO KNJIŽNI JEZIK Drugič so se na Dialekti v Murski Soboti, Gornji Radgoni in Monoštru iz različnih koncev Slovenije in Benečije v Italiji zbrali udeleženci, ki se ukvarjajo ali so povezani z narečno književnostjo. Podjetje za promocijo kulture Franc – Franc je organiziralo 2. festival slovenske narečne književnosti. Dialekta izhaja, tako Franci Just, iz prepričanja, da narečja imajo svoj ustvarjalni in družbeni potencial, zato se usmerja v njihovo raziskovanje in artikulacijo njihovih kvantitativnih in kvalitativnih razsežnosti. Za uvod so bila gostovanja na Gimnaziji v Ljutomeru in osnovnih šolah v Gornji Radgoni, Beltincih, Puconcih in Križevcih pri Ljutomeru. Učencem in dijakom so se predstavili avtorji, ki pišejo tudi v narečju. Prvi je bil v programu posvet »Ljudsko pripovedno izročilo za današnjo rabo«, pospremljen z razstavo Slovenska narečna poezija v knjigi, avtorice Vesne Radovanovič. Uvodno razpravo je na temo Folklorne pripovedi na poti iz narečja v knjižni jezik pripravila Anja Štefan, in sicer na primeru Antona Dremlja – Resnika, dolenjskega folklornega pripovedovalca. Našel ga je dr. Milko Matičetov, v njem prepoznal žlahten vir pripovednega izročila in do Resnikove smrti zapisal in posnel več kot 60 njegovih pripovedi, mnoge v več različicah. Alenka Balažic je povedala, kako so v vrtcu spoznavali pravljico O črni kokoši, napisani v knjižnem jeziku in v narečju. Otrokom je bila bolj všeč pravljica v narečju. Jelka Pšajd in Lidija Ličen sta predstavili Jezikovne pravljice, ki jih je pred približno 100 leti zapisal Franc Senekovič, letos pa v knjižni obliki izdal Pokrajinski muzej v Murski Soboti. V Gornji Radgoni se je Dialekta začela s prireditvijo „Srečanje z Apolonijo“. V zloženki Zavoda za kulturo, turizem in promocijo, ki ga vodi mag. Norma Bale, lahko preberemo, da je bila rdečelaska potomka ženske, ki so jo še v 18. stoletju v Gornji Radgoni obsodili čarovništva. Grmadi se je izognila, zdaj so ji odkrili spomenik, delo kiparke Metke Zupančič s Ptuja. Dogajanje se je nadaljevalo s simpozijem »(Brez)mejnost narečne literarne besede«. Razprave so prispevali dr. Simona Pulko, dr. Mihaela Koletnik (pisno), dr. Dragica Haramija in Franci Just. Vedute v romanih Janje Vidmar – Pink in Andreja Predina – Na zeleno vejo je predstavila Dragica Haramija, razpravo Jezikovna podoba romanov Pink in Na zeleno vejo je napisala Mihaela Koletnik; O narečju kot izhodišču govornega in pisnega (po) ustvarjanja je govorila Simona Pulko; Literarne in širše kulturne značilnosti sodobne pripovedne proze v Porabju pa je svojo razpravo naslovil Franci Just. »Sodobno porabsko književnost najopazneje reprezentirajo v porabščini pisane in realistično zasnovane kratke zgodbe Irene Barber, izšle v knjigah Trnova paut (1993) in Življenje je kratko (1998), minimalistične, na porabski vaški mikrokozmos fokusirane kratke zgodbe Karla Holeca v knjigi Andovske zgodbe/Andovske prpovejsti (2003) in romana Črnošolec/Garaboncijaš (2007) ter Strgane korenine/Vtrgnjene korenjé (2010) pisatelja Franceka Mukiča.« Franci Just je podrobneje opredelil literarne značilnosti avtorjev in njihovih del, denimo, kako so fiktivni svetovi tesno prepleteni s porabskimi realnimi prostori; da je porabska pripoved prepredena s svojstvenim humorjem in: »Vsi trije avtorji so dodobra izkoristili jezikovne registre porabskega narečja, ki je prav z njihovo pripovedno prozo postalo tudi literarni jezik.« Med udeleženci Dialekte sta bila tudi Jože Ftičar, ki je prebral odlomek iz romana Za napršček vedrine, napisanega v dolinskem narečju, in Adriano Goriup, ki je bral v beneškem narečju. Kako naj bi govorili na Gornjem Seniku, je povedal Milivoj Roš. Za zaključek Dialekte je dr. Miran Hladnik z ljubljanske Filozofske fakultete predstavil, kako je Slovenska narečna književnost kot geslo predstavljena v Wikipediji, v znani spletni enciklopediji. Osredotočil se je zlasti na velike možnosti sooblikovanja, ki jih omogoča Wikipedija. Zanimiva je tudi njegova razlaga, da je uporaba narečja ideološko pogojena in omenil primera italijanskega politika Umberta Bossija in slovenskega Janeza Janše. Posebne pobude o prekmurščini je imel oziroma ima tudi Ákos Dončec. Organizatorji so poleg strokovnega dela pripravili tudi več spremljevalnih prireditev in Dialekto sklenili s popotovanjem po Porabju. Ernest Ružič “Čarovnica“ Apolonija ima poslej kip v Gornji Radgoni. Razstava „Slovenske ljudske pravljice,“ kjer je bila tudi knjiga Karla Krajcarja Kralič pa lejpa Vida. Dr. Miran Hladnik o Wikipediji, spletni enciklopediji, na posvetu v Monoštru, preden so udeleženci popotovali po Porabju. Dr. Simona Pulko, Franci Just in dr. Dragica Haramija na simpoziju (Brez)mejnost narečne literarne besede. Stoji, stoji en bejli grad – 5. Varaš vnaugi narodov Naš cug je pomalek pripafko na panauf Subotice. Varaš, šteri leži samo 10 kilomejterov vkraj od vogrske grajnce, je drügo najvekše mesto v krajini Vojvodina, v njem živé kauli 150 gezero lüdi. Pod srbski rosag je prišo leta 1920, pa ka je rejsan zanimivo, ka je tistoga ipa eške vekši biu kak Beograd pa Zagreb. Biu je najvekši varaš v cejlom nauvom Kralestvi Srbov, Hrvatov pa Slovencov. Ovak je Subotica ali vogrski Szabadka kulturni pa politični center Vaugrov, Hrvatov pa Bunjevcov v vojvodinskoj krajini, ka rejsan kaže na tau, ka je multikulturni varaš. Gda je naša mala skupina za seuv njala panauf, smo na tablaj tau včasi vidli: na vsikšoj uličnoj tabli vse piše najoprvin v cirilskoj srbskoj, te v rovačkoj, na konci pa eške v vogrskoj rejči. Meni je bila najbole pri srci tabla, na šteroj je pisalo: Ulica Bled. Tak smo nika malo slovenskoga tö najšli v varaši. V Subotici že rejsan skoro vsikši guči vse tri gezike: srečali smo Srbe pa Hrvate, šteri razmejo vogrsko rejč pa naaupek tö – Vaugri so ranč tak vse tri rejči znali. Največ lüstva v varaši je 90 lejt po Trianoni eške itak Vaugrov, skoro polonje. Bunjevcov pa Rovatov geste 10-10 procentov pa je zanimivo, ka je ejkstra računajo. (Na Vogrskom ništerni tö probajo dosegniti, ka aj bi bunjevska skupina ejkstra bila od Rovatov.) Leta 2003 je bilau v varaši dosta incidentov med narodami. Madžare so bíli, na cintoraj so grobe gorobrnauli, na stene so žalivo pisali. Gnesnaden toga več komaj kaj geste, če rejsan se ništerni med seuv eške itak štükajo. Nej daleč od panaufa najdemo včasik lejpe secesijske zidine. Veuki tau zidin so v varaši zozidali malo pred prvov svetov-nov bojnov, tak ka dosta lejpi iž so postavili v secesijskom stili. Takša je palača Reichl pri panaufi ali konzulat Madžarskoga rosaga. Gda smo tam malo spitavali, so pravili, ka na den kauli 80-100 lüdi pride, ka bi prosili madžarsko državljanstvo (állampolgárság). Do tistoga je za tau prosilo že kauli 8 gezero lüdi. Po šetališkoj ulici pride popotnik na glavni trg Subotice. Ka najoprvin na pamet vzeme, so grde petanske sojé. Na mesti té je inda stalo subotiško gledališče, šteroga so začnili leta 2007 prejkzozidati, pa so ž njim eške do gnes nej zgotovili. V etom »Ljudskom gledališči« je svojo kariero začnila erična vogrska igralka Lujza Blaha. Gnešnje gledališče v Subotici stogi na konci Korzona, nej daleč od panaufa. Če si na drauvni poglednemo program, vidimo, ka špilajo v srbskom, rovačkom pa vogrskom geziki ranč tak. Zidina varaške knjižnice je eške itak takša kak pred stau lejtami. Nad glavnimi dverami je žuti balkon, šteroga od spo-dik držita dva krepkiva moška, dva Atlasa. Na kiklej maloga trga pa vidimo kancelaj OTP banke, ka kaže na tau, ka vogrske firme vsikder več svoji pisarn oprejo v Srbiji. Na srejdi trga stogi kip (szobor) Jovana Nenada, šteroga ovak »Črni car« tö zovejo. Gda so Törki vogrsko sodačijo razbili pri Mohači, je te »car« center svojoga carstva v Subotici emo. Sledik so ma – kak skoro vsejm revolucionarom v zgodovini – glavau odsekli. Na trgi kralüje Varaška iža, najbole erična zidina mesta. Zozidali so go od 1908 do 1910 najbaukši majstri z Vogrske, njeni tören je visiki skoro 80 mejterov. Škoda, ka gnes na spaudnjom štauki edna fast-food restavracija delüje, ka malo pokvari kejp. Istina, ka so znautra vse tak napravili, kak liki bi edna kavarna pred stau lejtami bila. Na drügoj strani varaške iže se leko na staucaj odpočiné vsikši, šteri je trüden, zmejs pa leko poslüša, kak voda v luft špricka iz vodometa, šteri je narejen iz sivoga porcelana Zsolnay. (Ovak je v varaši eške eden takši stüdenec, samo ka je zeleni.) Če človek pogledne informacijske table, brž gorpride, zakoj pravijo Srbi »piši, kak gučiš«. Na tablaj se najdejo takša imena: »Ulica Šandora Petefija« ali »Ulica Sečenji Ištvana«, »Košuta Lajoša«. Če rejsan je tau malo špajsno, mora vsikši gezik meti svoje regule. V etoj večgezičnoj Subotici pa so se naraudili erični pisateli Dezső Kosztolányi, Géza Csáth pa Danilo Kiš. »Burek«, prava balkanska rána, se skoro na vsikšom drügom kiklej leko küpi. Tau je takšo testau, v šteroga leko punijo mesau, škipke ali ka jim samo na pamet pride. Dajo ga v paper, depa je tak masten, ka si mora človek po gesti fejst roké zaprati. Erična secesijska zidina v Subotici je eške Sinagoga, židauv-ska cerkev, za štero so plane djenau tisti arhitekti napravili, šteri so varaško ižo tö planerali. Gnesnadén je skoro vsikder prazna, ka go obnavlajo, samo zmejs pa zmejs pridejo Abrahamovi sinauvi molit. Zidino so na lišto svetovne erbe tö gorvzeli, če pa go štoj želej od znautra pogledniti, se mora par dni prva zglasiti pri židovskoj skupnosti. Na drügoj strani pa je veuka, takzvana »mlejčna tržnica« (tejpiac), gde slovenska firma »Perutnina Ptuj« ranč tak svoj kancelaj má. V knjigarnaj so vogrske pa srbske knige v ejkstra auknaj, leko pa se küpi vse, od mlašeči knig do romanov pa enciklopedij v bejdvej gezikaj. Če pa stoj zvün dühovne ráne šké kakšo piti tö k sebi vzeti, ga čaka dosta kavarn. Pred varaškov ižov si leko med počivanjom pogledne domanje lidi. Ka je najbole špajsno, je tau, ka skoro vsi – stari pa mladi – v trenerkaj odijo (melegítő), na nogaj pa športne črejvle (ali kak uni pravijo ’patike’) nosijo. Kak liki bi tau njini svetešnji gvant biu. Nej daleč od centra smo najšli edno fajno vogrsko restavracijo, gde smo leko eške v sedmoj vöri večer fali »obed« geli. Vnoči smo se malo špancerali po šetališči Maršala Tita, gde se je zberala mladina (v ’trenerkaj i patikaj’). Vogrske mlade smo tö srečali, šteri so nam povödali, kama madžarska mladina vküpodi. Poglednili smo en par takši diskonov pa barov pa se pomalek napautili domau v hotel. Den je biu dugi – od Beograda prejk Novoga Sada v Subotico. (se nadaljuje) -dm- Varaška iža s svojim törmom kralüje nad centrom Na vsikšom kiklej najdemo kakšo secesijsko ižo Erični porcelan s Pécsa najdemo na subotiškom stüdenci tö OD SLOVENIJE… Če je majuš, te je v Budimpešti den južnih Slovanov Bulgarska, hrvaška, srbska in slovenska manjšinska samouprava so letos štrtič organizirale že tradicionalni den južnih Slovanov v Budimpešti. Prizorišče je bilo pá v velkom parki, ki ima dosta drejv in zelenoga, ime ma je Bokay vrt. Letos so organizatori šatore dali postaviti kaulak odra in tak je lüstvo leko od tistec gledalo program. Lani se je cejli den lejvo dež, letos smo zato srečo meli, istino, ka pod programom je nebo malo tö »igralo« svoje melodije, da pa smileni je bijo bog, deža nej, bole vročino smo dobili. Domanjo lüstvo se je zbralo v lejpom števili, v našom šatori je bilo največ. Med gosti smo leko pozdravili Blaža Masleta, konzula Veleposlaništva Republike Slovenije v Budimpešti. Te den sta počastila László Kucsák in Tamás Csomó, podžupana lokalne samouprave našoga okrožja. Naša samouprava je letos z Goričkoga mejla nastopajoče, Goričke lajkoše. Pred programom smo meli obed. Ponidili smo pörkölt s testeninami (tarhonya), tau so sküjali v künji. Naši gostje z Goričkoga so nam pa prinesli domanjo jesti, bujto repo s svinjskimi rebrami in zarebrnicami (karaj) in v peči spečeni rženi krü, kak so nam ga indasvejta pekle naše matere ali pa babice. Gesti so kauštali drugi gostje tö, steri so se zbrali pri drugi manjšinaj. Žmano jim je bilau slovensko gesti, bijo tašen gost, ka je znauvič proso. Dobro jesti smo si oplatnili z dobrim goričkim bejlim in rdečim vinom, pred obedom ja pa delala apetit grüškova palinka, stero je ponüdo Stanko Črnko. Po obedi je Marija Nagy, referentka za majnšine, pozdravila podžupane, našoga konzula, vse nastopajoče in publiko. Najodprvin je nastopila bolgarska folklorna skupina Jantra. Potistim pa naši gostje in prijatelji Lajkoši z Goričkoga. Predsednik samouprave je pozdravo nastopajoče. Članica ansambla je taprajla na kratki, ka znamenüje njino ime. Lajkoške so vandroši, steri so že v dosti mejstaj bili tak v domanjoj državi kak v tihinski rosagaj. Naši muzikanti so nam nej samo želaudce napunili pa gunte zmočali, liki z lejpimi slovenskimi nautami düšo tö napunili. Gda so igrali, steri je sejdo, je migo na ritem, steri pa je stau, tistoma so pa noge šle. Tak ka nej samo s hranov, liki z nastopom so si tö zaslüžili zadovoljstvo pri publiki. Gda so končali svoj program na našo žalost, se njim je predsednik zahvalo za nastop, želo njim je ešče dosta dosta nastopov, mnogo uspehov. Po tistom je nastopila hrvaška folklorna skupina, stera je zaplesala bunjevačke plese, na konci pa srbski ansambel Prekovac, steri je zaigro srbske ljudske pesmi. Gda se je program na odri skončo, v šatori smo nadaljevali. Naši gostje z Goričkoga so si tak mislili, ka smo pod programom znauvič lačni gratali, tak so nam pripravili domanje langoše. Ženske so nej zandolele pečti, dvakrat so mogle mejsiti, tak dobri, žmani so bili. Ne vejmo, kak tau delajo, dapa langoštje so nej bili oljnasti in nej süji. Gda so srbski goslarge tak njali pri šatori igranja, Stanko je naprej vzejo fude (harmoniko), pridružo se ma je Miška tö z saksafonom, pa sta nam davala za pod pete. Plesali smo in bili koražni. Kak dobri sausedje (istino inda svejta smo v enom tabori bili kak južni Slovani), Stanko pa Miška sta hrvaške naute tö zaigrala, tak so Hrvati vküp spejvali z njima in so leko plesali kolo. Tau je sploj lejpo bilau. Mi Slovenci smo najbola dugo vödržali, istino, nas je bilau največ. Kaulak pau sedme vöre so se naši gostje, prijatelji vküpspatjivali, vej je pa eštje duga paut bila pred njimi. Prvin kak smo slobaud vzeli od nji, smo se še enkrat zahvalili za vse dobro, za lejpi popoldan. Prejk novin bi se tö rad zahvalo. Dragi naši gostje, prijatelji Lajkoši z Goričkoga in Miška, baug plati ešče gnauk, ka sta nam prinesli materno rejč, lejpe domanje naute, domanjo jesti pa piti. Kak ste vidli, Slovenci pa naši gostje smo najbola dugo vödržali. Tau vam leko zahvalimo, ka ste dali korajžo in dobro volo vsakšoma. Hvala našim lidam tö, ka so prišli pa vödržali. Jože Karba podpredsednik Türk na 17. vrhu voditeljev Srednje in Vzhodne Evrope V Varšavi je potekal 17. vrh voditeljev Srednje in Vzhodne Evrope, na katerem je sodeloval tudi slovenski predsednik Danilo Türk, ki se je ob robu vrha srečal z vršilcem dolžnosti moldavskega predsednika Marianom Lupujem in kosovsko predsednico Atifete Jahjaga. Türk se je sešel tudi s poljskim predsednikom Bronislawom Komorovskim in varšavsko županjo Hanno Gronkiewicz-Waltz, in sicer na slovesnem odprtju Slovenskega trga, ki se nahaja v neposredni bližini slovenskega veleposlaništva na Poljskem. Kresalova ostaja na čelu LDS Dosedanja predsednica LDS Katarina Kresal ostaja na čelu stranke. Na nedavnem kongresu v Ljubljani je zanjo glasovalo 216 delegatov, za njenega edinega protikandidata Blaža Kavčiča pa 127 delegatov. Za podpredsednika stranke sta bila izvoljena Zdenka Cerar in predsednik podmladka LDS Borut Cink. Kresalova se je po izvolitvi delegatom zahvalila za zaupanje, Kavčiču pa za korektno kampanjo. V minulih štirih letih mandata je bilo težko, je povedala delegatom, a poudarila, da ji nikoli ni bilo žal, da je sprejela mesto predsednice stranke. Slovenija na pomoč Portugalski s 155 milijoni evrov poroštva Vlada je v imenu Slovenije dala soglasje, da se za pomoč Portugalski sproži začasni mehanizem za stabilnost evra in da se posebna družba, ki so jo ustanovile članice evrskega območja, na finančnem trgu zadolži za pomoč iberski državi v dolžniških težavah. Ker v začasnem mehanizmu trenutno ne sodelujejo Grčija, Irska in Portugalska, prejemnice finančne pomoči, je delež Slovenije v skupnem poroštvu nekoliko višji, kot je bilo sprva predvideno. Znesek skupnega poroštva Slovenije je 280 milijonov evrov, toda dejanski znesek poroštva znaša po besedah ministra za finance Franca Križaniča 155 milijonov evrov. Gorički lajkoši Pod slovenskim šotorom je bilo precej ljudi Goričke ženske so komaj zandolele langoše pečti Blagoslovitev obcestnega križa na Verici … DO MADŽARSKE 28. majuša večer v šestoj vöri je cejla ves pred vaškim križom stala na Verici, šteroga so te den blagoslovili. Stari križ je samouprava (önkormányzat) dala obnoviti, zato ka je od vrejmena pa od starosti sploj nanikoj prišo. Če tak gledamo, ranč je nej obnovitev bila, liki eden cejlak nauvi križ se je napravo, zato, ka s staroga je samo razpetje ostalo, drugo je vse nauvo. Tak mislim, leko povalimo tiste mojstre, šteri so ga delali, ka je rejsan fejst lejpi križ napravleni. Vrejdno se je staviti pred njim, nej samo zato, ka zmolimo kakšno molitev, liki za pogled tö lejpi. Ta obnovitev je dobra pelda za tau, ka če lidi vküpprimljejo, dosta vse se da napravti brezi ali samo iz mali pejnez. Tau smo zdaj leko vidli od Veričanov, gda so te križ delali. Vsakši je tak pomago, kak je leko. Župan Andraš Dončec je organiziro delo, s pejnazi sta samuprava pa Zoli Dončec pomala. On je vöplačo klepara, šteri je na križ cejlo pločevino delo. Najvekšo delo je vejn zato tišlarsko delo bilau, kak križ tak ograjo je Zoli Dončec napravo cejlak za šenki. Tak mislim, ka Zoli že velko prakso ma v tejm, zato ka nam Andovčanom je že dva tö napravo, prejšnjo leto pa ranč tak na Verici enga, pa tau vse za baug plati. Mislim, vüpam ka tam „vrkar” tau ma vej vse tazračunajo, če tapride. Kak vejmo, leseni križ se brezi lesa ne more naprajti. Za lejs je Peter Serfec emo brigo, eden velki hrast je paudro pa ga je on doma vösteso tö, tak ka tau je tö nikanej koštalo. Razpetje, ka je bilau na starom križi, je že tö fejst na nikoj prišlo, zato ga je občina dala restavrirati, ka je nej bilau fal. Natau pejneze so iz tombole vküppobrali lani na vaškom dnevi. Gda se eden križ dela pa postavla, dostakrat nüceš traktor, bager pa transport. Tau nej malo delo je Tomi Dončec nase vzejo, vse, ka je trbelo kopati, voziti, je on tanapravo. Gda se križ blagoslovi, tak je navada, ka se okinča, pri tejm so pa veričke ženske bile na pomauč, pa zvün tauga so ešče vsefele dobrote spekle, ka se je po blagoslovitvi pogelo. Na lesenom križi se dvej male tablice vidita. Na ednoj piše, ka gda se je obnauvo križ, na drugoj tablici je pa eden odlomek (részlet) z 103,3 žoltara, šteroga je Akoš Dončec prevedo v porabščino. Meša se je v šestoj vöri začnila pred lesenim križom, gde so skur vsi vaščani paulek bili, dapa prišli so vernicke s sausedni vesnic pa iz Slovenije tö. Mešo sta slüžila dva župnika, Dejan Horvat iz Markovec pa Tibor Tóth z Gorenjoga Senika. Od koga drügoga bi predgala, gda se križ sveča, če nej od križa. Že na začetki sta se zavalila obadva žüpani, ka njija je povzvau na te velki svetek. Kak dobro, ka več nejmamo mej, je pravo župnik Dejan Horvat, pa se leko pripelamo tak sé na Verico, ka sploj policaja, sodaka ne srečamo, nej tak kak prvin, pa zdaj vküper leko svetimo. Gučo je ešče od tauga, ka simbolizira križ, ka znamanüje, na križi ležeči (vodoravni) tau pa ka stoječi (navpični). Župnik Tibor Tóth je gučo od tauga, ka je Baug tak rad emo lidi, ka je svojega sina dau za njij, ka so ga na križ prbili. Zato mi tü moramo tadale dati tau lübeznost. Lüstvo, gda križ postavla, sveča ali gda si ga kauli šinjaka povejsi kak obesek na lanceki, tau ne dela zato, ka bi krutost (kegyetlenség) svetilo. Krščani se ne veselijo tauma, če trplejnje vidijo, nej na sebi pa nej na drügom. Sporočilo obcestnega križa se že od daleč vidi, tau je lübezen, zmaga. Če se stoj v ves pripela pa vidi te lejpi obcestni križ, šteroga do vaščani vsigdar vredi meli, gvüšno ka tau de prvo, ka ma napamet pride, ka tü dobri krščani živejo. Tau nam kaže tau tö, ka so križ dali obnoviti. Po blagoslovitvi je narod h krčmej üšo, gde so je Veričani z domanjimi dobrautami čakali. Karči Holec Pomoč zadolženim Vlada je prejšnji teden podpisala akcijski načrt z bankami, na podlagi katerega želi pomagati družinam, ki so v težavah zaradi stanovanjskih posojil, ki so jih dvignili na podlagi tečajev tujih valut. Zaradi visokih tečajnih razlik kakih sto tisoč zadolženih družin več ni sposobnih plačevati mesečnih obrokov, zato jim preti nevarnost, da bodo zgubili stanovanje ali hišo. Vlada se je dogovorila z bankami, da v primeru stanovanjskih kreditov zamrznejo tečaj švicarskega franka pri 180 forintih, da bi lahko družine z gotovostjo izračunale, koliko bodo morale odplačevati mesečno. Zamrznitev bo veljala do decembra 2014. Enako se bo zgodilo v primeru japonskega jena in evra, toda največ posojil je na podlagi švicarskega franka. Hkrati bo ukinjen moratorij dražb zadolženih stanovanj in hiš, toda banke bodo smele na začetku dati na dražbo le stanovanja in hiše visoke vrednosti (nad 30 milijonov forintov). Tretja točka akcijskega načrta je ustanovitev nacionalnega stanovanjskega sklada, ki bo na eni strani gradil nova stanovanja z državno podporo, na drugi strani odkupoval stanovanja zadolženih, in jim jih izdajal kot na-jemniška stanovanja. Ponovno se uvedejo stanovanjska posojila na podlagi evra, toda le za tiste, ki dobivajo plačo v evrih in je njihov mesečni dohodek najmanj petnajstkrat večji kot minimalna plača na Madžarskem. Vlada bo uvedla tudi podporo za obresti, ki jo lahko dobijo družine, ki se preselijo v manjše stanovanje ali hišo, da bi se izognile plačilnim težavam. Štipendije za slovenščino Državna slovenska samouprava in Šolska komisija sta 9. junija priredili v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku slovesnost ob 20. obletnici samostojne Slovenije. V okviru proslave je DSS podelila enkratne štipendije učencem in dijakom, ki se učijo slovenščino. Križ sta blagoslovila župnika Dejan Horvat pa Tibor Tóth Obnovleni križ na Verici Napis na križi je domanjoj rejči Lidgé so lepau vküperprišli V. srečanje folklornih skupin Manjšinski padaške zdaj v Somboteli Slovensko kulturno drüštvo Avgust Pavel v Somboteli že šest lejt sodeluje z Madžarskim drüštvom ’Baráti kör’ iz Murske Sobote. Kak je že šega, se srečajo gnauk v Prekmurji, drügo leto pa v Somboteli. Za zadnjo soboto v maji so se voditeli drüštev zgučali že mejsece pred srečanjom, samo ka so te eške nej znali, ka de v Somboteli tisti zranek dež samo tak copoto. Depa kak je cajt naprej leto, je vsikder malo menje deževno bilau, prauti podnevi pa so se kmični oblacke že začnili vrazmotrgati. Člani soboškoga madžarskoga drüštva so najoprvin gorpoiskali grob Avgusta Pavla pod salezijanskov cerkvov, gde so vužgali svejčo spomina za prvoga prekmurskoga poklicnoga čednjaka. Pri grobi je je gorprijala gospa Judita Pavel, či slavista in etnologa, štera je pripovejdala od svojoga očo pa držine. Paut Sobočancov je dale pelala v Astrofizikalni observatorij Jenőja Gotharda v sombotelskom varaškom tali Herényi. Tam so si leko oprvin poglednili drügi najvekši teleskop na Vogrskom, s šterim pa se leko zvejzde samo vnoči pa pod čistim nebom gledajo. V Somboteli je samo 70-80 takši noči na leto, čednjaki v observatoriji pa ovak tö bole s takšimi kejpami delajo, štere dobijo po interneti od vekši teleskopov na svejti. Potom toga so gostom pokazali mali muzej v zamanici zidine, gde so takše fizikalne škeri nutpokazane, štere je sombotelski fizik pa astrolog Jenő Gothard sam naredo. Rentgenske cevi, generator za elektriko, fotomašinge so tö bili vöpostavleni. Ništerne škeri so leko Sobočanci probali tö. Kak vsikšo drügo leto, so se Madžari iz Slovenije s svojimi sombotelskimi padašami v Škanzeni leko srečali. Gda so se že vsikšoma poklonili, je je čakalo pravo domanje gesti: paverski ragu pa tak-zvani »langalo« (tau je tenko pečeno krüšno testau). Tau ráno je speko pa sküjo eden gospaud iz vesnice Lukácsháza v krüšnoj peči sombotelske slovenske cimprane iže. Na kulturnom programi so si voditeli drüštev najoprvin dare prejkdali. Predsednica Drüštva ’Baráti kör’ Zsuzsanna Sečko je s seuv prinesla slovenske dob-raute, eden namalani kejp, pa prekmurske vogrske knige. V imeni sombotelskoga drüštva je padašom iz Slovenije eden prčec za vöšivanje prejkdala Marija Kozar. Vsikši član soboškoga drüštva mora prej najmenje eden križec vözošiti, moški tö, prišešnjo leto pa morajo pokazati s prčecom, če rejsan vküperdržijo. Bejdvej voditelici sta se spomnili pokojne Ele Pivar, štera je dala idejo za sodelovanje. Ženske z dobrim glasom z vogrskoga drüštva so zaspejvale en par prekmurski madžarski naut, po tistom pa so se eške domanje Sombotelske spominčice nutpokazale z nauvimi pesmimi. Največ so pa navzauči ploskali mešanomi prekmursko-porabskomi kvarteti Matko-Makovecki-Dravec-Mukič, šteri so igrali na tri fude pa edne gosli. V tistom cajti se je spejvanje povid-lo krepkomi vötri tö, ka je tazagnau deževne oblake, sunce pa je znauvič posijalo. Gnauk se je samo prikazala skupina iz Ljubljane, šteri so z domanjimi vküper spejvali pa plesali pa si sledik poglednili muzejsko ves. Dale so pri slovenskoj iži že vsi spejvali, ništerni so na travnatoj zemlej plesali tö. Tü je goslarov že pet bilau, kvarteti se je pridrüžo muzikant s kitarov. Če rejsan so bili vsi veseli, je pomalek prišo cajt za slobaud. Slovenci pa Madžari z bejdvej strani grajnce pa so si obečali, ka se drügo leto pá dobijo – v Prekmurji. -dm- 29. maja se je napolnil kulturni dom v Števanovcih, kajti Slovenska manjšinska samouprava je petič organizirala srečanje folklornih skupin, na katero smo povabili skupine, ki pri nas še niso nastopile. Program je začela in končala Folklorna skupina upokojenk ZSM Monošter. Ženske so nam zaplesale plese tako, da smo imeli občutek, da niso upokojenke, temveč mladenke, ki se hitro vrtijo na odru. Dobile so velik aplavz. Predstavili sta se tudi dve otroški skupini. Naši učenci iz DOŠ Števanovci so plesali sproščeno, brez treme. Že dolgo časa niso nastopili pred domačo publiko. Druga otroška skupina je prišla z Gornjega Senika, oni prvo leto plešejo skupaj. Povabili smo tudi žensko folklorno skupino iz Slovenske vesi, ki večinoma pleše madžarske plese, pokazali pa so nam tudi nekaj slovenskih motivov. Skupine so prinesle veselje na oder in med gledalce. Hvala lepa skupinam za lepe plese, mentorjem in mentoricam za delo, muzikantom za korajžo. Upam, da so bili tisti, ki so prišli na prireditev, zadovoljni. Agica Holec, predsednica samouprave Folklorna skupina upokojenk ZS Monošter Predsednica Zsuzsa Sečko prižge svejčo na grobi Pavla Madžari iz Sobote pridejo vsikšo drügo leto v Somboteu Mejšani porabsko-prekmurski kvartet KOTIČEK POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI NOUVI GVANT Pavar, ka je fküper napravo postrašeno strašilo, je nej biu najboukše vole. Kak bi pa leko ovak bilou, vej pa stršilo mora strašno biti nej pa postrašeno. Pa si je dugo brodo, ka aj napravi. Si je duge dneve brodo, ka aj dela z njim. »Nika! Nauvo strašilo vküper naredim pa bau,« je pravo svojoj ženi. »Delaj, ka škeš,« njemi je prajla nazaj. Depa, kmet je rad emo svoje strašilo. Kakoli je bilau postrašeno, njegvo je bilau. »Ne morem te samo tak razmetati, kak bi te nigdar nej bilau. Samo tau je gé, ka bi rad biu, ka boš takšno redno strašno strašilo. Ranč takšo, kak je tisto tam na sausedovi njivi,« je stau tam pri postrašenomi strašili pa njemi pripovejdo. Depa, nej ga je čülo. Postrašeno strašilo je po svojoj staroj šegi vodne spalo. Je spalo, vrabli nut v njegvom klobüki pa so veselo popejvali. Je spalo, pavar pa se je zaman spitavo, ka aj naredi. Sto vej, kak dugo bi tau trpelo. Kak dugo bi trpelo njegvo spitavanje, če bi nej biu eden trno velki svetek. Pa njemi je žena za té svetek küpila nauvi gvant. Trno lejpi gvant je biu tau. Pa si je brž za tejm, kak si ga je obleko, zbrodo. Tak nagnauk je svoj stari gvant odneso na njivo. Tam je s postrašenoga strašila doj strgo njegvi gvant. Pa ga je po tejm obleko v nauvi gvant. Na, biu je tau, kak povedano, od pavra stari gvant. Depa, za strašilo je biu tau trno nauvi gvant. »Tak, zdaj pa si vcejlak nauvo, vcejlak ovakšno,« njemi je pravo pavar. »Pa zdaj takšno, kakšno si, gvüšno grataš strašno strašilo. Ge sam se v tejm gvanti dostakrat doj svado, sam čemeresti biu. Pa aj tau na tebe pride tö,« njemi je eške želo pa po tejm odišo velki svetek svetit. Vrabli so prileteli nazaj v klobük. Gledali so strašilo v nauvom gvanti. So ga gledali, kak je lejpo gratalo. Depa, nika zvün toga. Nika so se ga nej postrašili. Pa je eške več ftičov priletelo gledat, kak postrašeno strašilo po nauvom vövidi. Cejli nemili den so lejtali pa si popejvali, v kakši lejpi pa nauvi gvant je oblečeno. Den je taodišo. Prišla je kmica. Ftiči so šli spat. Pa s tejm se je postrašeno strašilo zbüdilo. Najprva je nika nej vpamet vzelo. Najprva nej! Depa, po tejm se je poglednilo. »Kakši lejpi gvant je nikak sklau na mene!? Vaaaaj, kak sam lejpi gé!« se je zgučavalo samo s seuv. »V tom gvanti gvüšno več nemo postrašeno!« se njemi je zdigavala glava. »Tau si ti samo leko brodiš!« njemi je prajlo sausedno strašilo. »Gvant nigdar ne neredi strašilo za strašno. Za tau trbej srce pa glavau meti.« je skončalo pa zaspalo. Postrašeno strašilo si je po tejm samo globko zdejnolo. Si je zdejnolo pa se ške gnauk poglednolo. »Leko, ka je rejsan tak. Depa, če sam nej strašno strašilo, sam leko zavolo nauvoga gvanta gizdavo strašilo.« Miki Roš Podelitev nagrad V eni od prejšnjih številk smo pisali, da se je na koncu marca odvijalo državno tekmovanje iz slovenščine, ki sem se ga tudi sama udeležila in na njem zasedla prvo mesto. 27. maja je potekala slavnostna podelitev nagrad za vse tiste dijake, ki so se dobro odrezali na tekmovanjih iz raznih predmetov po vsej državi. Slavnostni program in podelitev sta se odvijala v Budimpešti na gimnaziji Zsigmonda Móricza. Na proslavo smo že pred nekaj tedni dobili vabilo vsi tisti, ki smo iz različnih predmetov dosegli prvo, drugo oz. tretje mesto na državnih tekmovanjih. Ob dijakih in dijakinjah so se programa udeležili tudi profesorji, ki so jih pripravili. Skupaj nas je bilo 112 dijakov, ki smo bili uspešni v tem šolskem letu. Izmed nas sem se podelitve udeležila samo jaz s svojo učiteljico. Druga dva dijaka sta bila na šolskem izletu, ki ga nista mogla prekiniti. Tudi sama sem bila na izletu, ampak samo v Kőszegu in sem zato lahko šla na proslavo in podelitev. Program se je začel ob dveh popoldne z državno himno. Po himni je imel slavnostni govor namestnik ministra za šolstvo, Péter Pósfai. Za njim so stopili na oder plesalci plesne skupine Csillagszem. Po čardašu, ki so ga zaplesali, je imela slavnostni govor državna sekretarka ministrstva za šolstvo, Rózsa Hoffmann, ki je po svojem govoru predala dijakom priznanja in jim želela še veliko uspehov v prihodnosti. Slavnostni program se je nadaljeval. Dijaki, ki se učijo na zgoraj omenjeni gimnaziji, so igrali na razne inštrumente kot npr.: violino, klavir, itd. Dekleta pa so zapela tri pesmi. Potem je državna sekretarka zopet predala nagrade, tokrat za profesorje. Slavnostna podelitev se je končala s sprejemom. Rada bi se zahvalila Državni slovenski samoupravi, da je nama z učiteljico zagotovila prevoz. Upam, da se bom lahko še udeležila državnega tekmovanja, saj se je res splačalo, da smo se toliko pripravljali. Martina Zakoč Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu Martina Zakoč s svojo profesorico slovenščine Ireno Fasching Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri MLAŠEČI PORABSKI DEN PETEK, 10.06.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VESELA HIŠICA - TRISTO PEKLENŠČKOV, LUTK. NAN., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.45 NAJBOLJŠE POČITNICE NA SVETU, KRATKI FILM, 11.00 ENAJSTA ŠOLA: KAKTUS, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE, 12.20 UGRIZNIMO ZNANOST: FORENZIKA, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TURBULENCA: MEJE TEKMOVALNOSTI, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: GOVOREČE ŽIVALI, 16.20 HABIB: SMISEL ŽIVLJENJA, DAN. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 BABILON.TV: SMEH, 18.20 RISANKA, 18.35 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 ALPSKI VEČER 2011, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: NOVI SVET, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 BABILON.TV: SMEH, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 10.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 GLASNIK, 13.00 EVROPSKI MAGAZIN, 13.30 ČRNO BELI ČASI, 13.45 TRIKOTNIK (HD), 14.15 CIRCOM REGIONAL, 14.50 SHEFFIELD: ODBOJKA (M), TEKMA EVROPSKE LIGE: VELIKA BRITANIJA - SLOVENIJA, 17.10 PRIMORSKI MOZAIK, 17.40 RAD IGRAM NOGOMET, 18.10 NA LEPŠE, 18.30 OPUS, 19.00 KONCERT, 20.00 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 20.30 POTI Z VZHODA: EVROPSKO SLEPO POLJE, DOK. SER., 21.20 NEODPUŠČENO, ANG. NAD., 22.10 KORAN, DOK. SER., 23.00 DOSTAVA, GRŠKI FILM, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 11.06.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: GOVOREČE ŽIVALI, 7.15 LUTKOVNA PREDSTAVA, 8.10 POD KLOBUKOM: NAJ ŽIVI NAŠ TRG, 9.00 NAJ ŽIVIJO VITEZI, ČEŠKI FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: NOVI SVET, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 KAKO NAJ PREŽIVIM SAMO SEBE, NIZOZ. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 18.25 OZARE, 18.35 PRIMER ZA PRIJATELJE, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA (HD), 21.40 LIST IN CVET: HORTENZIJE, DOK. ODD., 22.10 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 ŠOPEK BODEČE ŽICE, ANG. NAD., 23.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.15 DNEVNIK,0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFOKANAL SOBOTA, 11.06.2011, II. SPORED TVS 9.10 SKOZI ČAS, 9.35 POGLEDI SLOVENIJE, 11.10 POSEBNA PONUDBA, 11.30 CIRCOM REGIONAL, 12.00 PRIMORSKI MOZAIK, 12.30 POTI Z VZHODA: EVROPSKO SLEPO POLJE, DOK. SER., 13.25 EVROPSKO PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJH VODAH, 15.30 AVIOFUN 2011, POSNETEK LETALSKEGA MITINGA (HD), 16.25 EVROPSKO PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH,, 17.50 ROKOMETNI MAGAZIN LIGE PRVAKOV, 18.20 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 18.55 MONTREAL: FORMULA 1, VELIKA NAGRADA KANADE, KVALIFIKACIJE, 20.10 ŠPORT, 21.55 KONCERT SKUPINE SIDDHARTA, 23.55 GANDŽA, AM. NAD., 0.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 12.06.2011, I. SPORED TVS 7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS.; KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.55 ANIMALIJA, RIS., 10.20 PUSTOLOVŠČINE, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ALPSKI VEČER 2011, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNA RETROVIZIJA, 15.55 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO, 16.15 MEGA FACE, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP – FOKUS, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETJE V ŠKOLJKI, SLOV. FILM, 21.25 VEČERNI GOST, 22.20 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 SEME ZLA, ANG. SER., 0.25 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL NEDELJA, 12.06.2011, II. SPORED TVS 9.45 SKOZI ČAS, 10.10 GLOBUS, 10.40 DOPOLDAN S SIMFONIKI: BENEŠKI KARNEVAL, 11.20 POMAGAJMO SI, 11.55 TURBULENCA, 12.50 RAD IGRAM NOGOMET, 13.15 EVROPSKO PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 13.40 ROKOMET (Ž), KVALIFIKACIJE ZA NASTOP NA SVETOVNEM PRVENSTVU V ROKOMETU: SLOVENIJA - FRANCIJA, 15.30 EVROPSKO PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 16.10 ROKOMET (M), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO 2012: SLOVENIJA - UKRAJINA, 18.00 EVROPSKO PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 18.30 MONTREAL: FORMULA 1, VELIKA NAGRADA KANADE, PRENOS (HD), 21.10 ŽREBANJE LOTA IN SUPERLOTA, 21.30 EMMA, ANG. NAD., 22.25 NA UTRIP SRCA, 23.15 PRIJATELJSKE ZDRAHE, ANG. NAD., 0.05 KRATKI FILM AGRFT, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 13.06.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.30 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JABLANA JESENI, POUČNA NANIZANKA, 10.35 (NE)POMEMBNE STVARI: ZAPRTOST, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADE, 11.25 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.10 BINE: TELEVIZIJA, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: PENTLJA OKROG TRŽIČA IN ŠTEVILKE OSEM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŽIVLJENJE: PLAZILCI IN DVOŽIVKE, ANG. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.45 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 13.06.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 SOBOTNO POPOLDNE, 15.15 OPUS, 15.45 SLOVENCI V ITALIJI, 16.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.35 POSEBNA PONUDBA, 17.00 TO BO MOJ POKLIC: SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR, 17.25 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 18.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.25 PRVI IN DRUGI, 18.55 IMPRO TV: BOŠTJAN GOMBAČ IN GORO OSOJNIK, 19.30 UNIVERZA, 20.00 ARITMIJA, 21.00 ŽIVLJENJE S SOVRAŽNIKOM: SENCE PRETEKLOSTI, DOK. SER., 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, DOK. FILM, 22.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.55 NEPOKOPANI ČLOVEK, MADŽARSKI FILM, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 07.06.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ROŽA ČUDOTVORNA, ODDAJA ZA OTROKE, 10.30 BINE: CVETJE, LUTK. NAN., 10.50 RIBIČ PEPE: UGLAJENA ŠVICA, 11.05 SINJE NEBO, NORV. NAD., 11.55 INTERVJU: PROF. DR. NIKO TOŠ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.55 BABILON.TV: ROMANJE, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: SMREKOVI VRŠIČKI, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MOTORJI POD SLOVENCI: SUBKULTURE, 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: FORENZIKA, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 20.25 OSMI DAN, 21.00 20 LET SLOVENIJE: MEDIJSKA VOJNA - PADEC TABUJEV, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.25 ŽIVLJENJE S SOVRAŽNIKOM: LAKOTA IN UPANJE, DOK. SER., 0.20 OSMI DAN, 0.45 MOTORJI POD SLOVENCI: SUBKULTURE, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL TOREK, 07.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.50 GLASBENI SPOMINI, 16.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.25 GLASNIK, 17.50 MOSTOVI – HIDAK, 18.20 NA LEPŠE, 18.45 MUZIKAJETO, 19.15 TRANZISTOR, 19.55 NOVO MESTO: KOŠARKA (M), LIGA TELEMACH: TRETJA TEKMA FINALA KONČNICE: KRKA - UNION OLIMPIJA, 21.45 TRIKOTNIK (HD), 22.15 DEDIŠČINA EVROPE: JEAN DE LA FONTAINE - IZZIV, FR. FILM, 0.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 15.06.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.30 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER, 10.40 ZLATKO ZAKLADKO: RABARBARA, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE: ŽIVALSKI POSEBNEŽI, DOK. NAN., 11.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.55 20 LET SLOVENIJE: PROJEKT 13 – MEDIJI, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.15 TRIKOTNIK, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI –HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 PUJSA PEPA, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA: KATKA IN ŠTORKLJA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.30 MUSTI, RIS., 18.30 ROLI POLI OLI, RIS., 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 :1991 - NEIZSTRELJENI NABOJ, SLOV. TV FILM, 21.25 GREGOR BOŽIČ: HEJ, TOVARIŠI, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OMIZJE, 0.15 TURBULENCA, 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 15.06.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 SPET DOMA (HD), 14.20 DOPOLDAN S SIMFONIKI: BENEŠKI KARNEVAL, EVA-NINA KOZMUS, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ, 15.00 BLEŠČICA, 15.30 TRANZISTOR, 16.05 KNJIGA MENE BRIGA - ANDREJ ŠPRAH: DOK. FILM, 16.30 OSMI DAN, 16.55 DUHOVNI UTRIP, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 ŽIVLJENJE: PLAZILCI IN DVOŽIVKE, ANG. SER., 18.55 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 20 LET SLOVENIJE:PONOVNO SEM SAM, PORTRET FRANCETA BUČARJA, 21.00 ROTARIJANSTVO NA SLOVENSKEM, D.N., DOK.FELJTON, 21.30 VRATA SKUŠNJAVE, AM. FILM, 23.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ KAMP KRANJ 2009, OTVORITVENI KONCERT MENTORJEV, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 16.06.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 SPREHODI V NARAVO: ŽLAHTNE DALIJE, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 PRENOSNI TELEFON IN GOSPODAR REKE, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MEJE ČASA, DOK. ODD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DANICA IN PRIJETELJI, RIS., 18.45 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 LEWIS CAROLL: ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA, 0.15 JOSIP MURN ALEKSANDROV - NAJČISTEJŠI SLOVENSKI LIRIK, OB 110 OBLETNICI PESNIKOVE SMRTI, 0.40 GLOBUS, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL ČETRTEK, 16.06.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 GLASBENI VEČER: JUBILEJNI KONCERT OB 80-LETNICI IGORJA OZIMA (J. BRAHMS, F. MENDELSSOHN), POSNETEK IZ SLOVENSKE FILHARMONIJE, 14.10 UGRIZNIMO ZNANOST, 14.35 DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.50 EVROPSKI MAGAZIN, 16.20 LYNX MAGAZIN, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 TO BO MOJ POKLIC: SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR, 18.00 JUNAK NAŠEGA ČASA, RUSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 18.55 KONCERT, 20.00 LAŽNIVCI, AM. FILM, 21.20 ZDRAVNIČIN DNEVNIK; MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 22.10 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA, 22.40 BREZUPNI ROMANTIKI, ANG. NAD., 23.40 DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL Slovenska zveza letos pripravla tradicionalni Porabski den vtjüper z Razvojno agencijo Slovenska krajina pa z andovskim Porabskim kulturnim pa turističnim dröjštvom, steri bau v soboto, 9. juliuša 2011 pri porabskoj iži v Andovci. Organizatorji z velkim veseldjom zovémo Porabske Slovence s svojimi držinami, padaši pa znanci, tak na Vogrskom kak zvöjn rosaga živeče, steri bi se pá radi srečali med seov, se spomijnali nazaj na svoja lejpa mlada lejta, bi radi eštja bola spoznali lepoto, bogastvo krajine pa dobre domanje lidi najmenše porabske vesi Andovci. Našo pozvanje ranč tak vala za Slovence v matičnom rosagi tö. Vsakši se leko glasi na Prijavnici/Jelentkezési lap, stera se zvöjn novin leko dobi v pisarni na Slovenskoj zvezi v Varaši, pri vodji porabski kulturni skupin pa pri vodji/bizalmi Drüštva porabski slovenski penzionistov. Zvöjn Porabja živeči Slovenci na Vogrskom se leko glasijo pri prejdnji drüštev: v Budimprešti pri Ireni Pavlič, v Spomboteli pri Mariji Kozar, v Mosonmagyaróvári pa pri Vendeli Bočkori. Lepau prosimo, Prijavnice/ Jelentkezési lap pošlite na Slovensko zvezo najkasneje do 20. juniuša 2011. V Porabji de posaba avtobus od Gorejnjoga Senika do Varaša, Traušča. Z Gorejnjoga Senika de kraj pelo v 9.15 vöri, nazaj de pa pelo iz Andovec večer v 20.00 vöri. Sto se zglasijo, njij pogostimo z obedom pa večerdjov. Karte za obed pa večerdjo vöpošlemo po pošti s pozvanjom vred. Z veseldjom vas zovemo! Želimo vam lejpi, veseli svetek! Klara Fodor Program: 10.00 Srečamo se pri porabski domačiji v Andovci 11.00 Dvojezična meša v velkom šatori na dvauri domačije 12.00 Svétešnjo se prejkdá pa se blagoslovi nauva iža za ljudske meštrije 13.30 Obed v šatori 15.00 Kulturni program 16.30 Programi, stere si vsakši sam odabere po želji: - pohod (malo z busom, malo pejški ogled Črne mlake) - pohod k vretini žitka, k bunkeri pa velkom mravlinjeki - delavnice: delo s kukarčnim lopinjom, lončarstvo, ejglanje 17.00 Veselica do 24.00 najduže do 02.00 vöre 19.00 Večerja PRIJAVNICA /JELENTKEZÉSI LAP PORABSKI DEN, 9. juliuš 2011 v ANDOVCI Menje (pri držini dojda eno) :……………………………………………….. Poštni atrejs: …………………………………………………………………........ Telefonska numera:…………………………………………………………..... Kelko lidi pride:………………………................................................... Kelko vas prosi karto za večerdjo tü: …………............................ TAU PITANJE VALA SAMO ZA LIDI, STERI ŽIVETE V PORABJI! Kelko vas prosi mesto na avtobusi? ………………………………..... Lepau prosimo nota poslati do 20. juniuša 2011! Poštni atrejs je: Zveza Slovencev na Madžarskem Magyarországi Szlovének Szövetsége 9970 Monošter/Szentgotthárd, Gárdonyi ulica 1 Datum: ………………………. ………………………………… podpis