MOŠČANSKA i«IPIM©Sf GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE LETO I. DECEMBER 1960 ST. 5 Združitev občin Moste in Polje 5 LET OBČINE MOSTE V prejšnji številki Moščanskc skupnosti je bilo objavljeno porodilo posebne komisije, imenovane na skupni seji sekretariatov ObK ZK Ljubljana-Moste in Polje z nalogo, analizirati in ugotoviti elemente, ki govore za oziroma proti združitvi obeh občin. Iz tega poročila, ki je služilo tudi kot izhodišče za razpravo o združitvi se jasno zrcali družbeno-politična in ekonomska utemeljenost združitve, kar so ugotovili tudi volilci obeh občin na zborih v preteklem mesecu. Na osnovi te analize, mnenj vo-lilcev in na predlog ObO SZDL Ljubljana-Moste in Polje sta občinska ljudska odbora sprejela na sejah obeh zborov ustrezne sklepe o združitvi obeh občin v novo občino pod imenom »Občina Ljub-Ijana-Moste-Polje« s sedežem v Mostah, Proletarska ulica 1. Sklep obeh obeinskdi odborov je bil takoj poslan v razpravo OLO Ljubljana, ki ga bo obravnaval na svoji seji ter na to predložil IS LRS v dokončno odločitev oz. predložitev Ljudski skupščini LRS. Šele s sprejetjem zakona o novi teritorialni razdelitvi oziroma spojitvi obeh občin bo združitev obeh občin postala pravnoveljavna ter bomo lahko začeli z združitvijo obeh občin v novo občino. Ker pa je nadaljnji postopek za združitev po sprejetih sklepih na ljudskem odboru več ali manj formalnega značaja, se že v tem času izvajajo intenzivne in pospešene priprave, da bi nova občina lahko zaživela s 1. januarjem 1961. Vili Strašek Pet let je kratka doba v življenju človeka, še krajša, če gre za obstoj neke gospodarske organizacije. V življenju neke terito- rialno-politične organizacije, kot je n. pr. komuna pa predstavlja tako obdobje, da se lahko vprašamo, kaj je v tako kratkem času možno napraviti. In vendar lahko trdimo (ter trditve podkrepimo z dokazi), da je naša občina v tem času dosegla lepe, lahko bi rekli zavidljive uspehe na vseh področjih svoje dejavnosti. Nedvomno se je s formiranjem občine pričela preobrazba do tedaj starih in zanemarjenih delavskih Most v moderno ljubljansko predmestno središče, ki se iz leta v leto ureja, modernizira in sodobno opremlja, s tem pa tudi spreminja zunanji izgled — iz starih, sivih Most brsti prijetna ljubljanska okolica. V občini Moste in njenih uspehih lahko najdemo potrditev pravilnosti naših vodilnih organov, ki so jih kodificirali v zakonitih predpisih in tolmačili v raznih člankih in razpravah o prehodu na komunalni sistem, o približanju izvajanja konkretnih oblastnih in upravnih funkcij neposrednim državljanom — proizvajalcem. Ti uspehi so vsekakor plod najširšega sodelovanja državljanov, ki se je od leta do leta večalo in bilo iz leta v leto plodnejše. V začetku je moral Občinski ljudski odbor prebroditi preneka-tere težave na povsem organizacijskem in kadrovskem področju. Vedeti moramo, da je bilo težko zbrati primeren kader za upravni aparat, ker se je na občino gledalo kot na nedonošenčka, za katerega je vprašanje, če bo ostal pri življenju, poleg tega pa so bili tudi prejemki nesorazmerno nizki. Prav tako je bilo vprašanje izbora kadra za razne svete in komisije - potrebno je bilo precej zamenjav, ker nekateri naši državljani niso imeli niti volje niti smisla za nehonorirano delo. Danes imamo v tem pogledu izbran kader in lahko trdimo, da so uspehi, ki jih ugotavljamo ob 5. obletnici, v nemajhni meri rezultat tudi njihovega požrtvovalnega sodelovanja. Delo ljudskega odbora, ki je bilo ob ustanovitvi leta 1955 še zelo skromno glede na omenjen prenos kompetenc z višjih na občinske odbore, se je stalno širilo in s tem se je širil tudi krog sodelujočih državljanov. Vsem državljanom in delovnim kolektivom čestitajo ob novem letu 1961 ObLO LJUBLJANA-MOSTE OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIK. SVET OBČINSKI KOMITE LMS čestitki se pridružujejo vodstva ostalih družbenopolitičnih organizacij-društev (Konec na 2. str.) 5 LET OBČINE MOSTE (Nadalj. s 1. str.) Če primerjamo število sodelujočih državljanov pri delu ObLO leta 1955 z letom 1960, dobimo naslednjo sliko: 1955 1960 odbornikov 31 52 članov svetov 69 119 članov komisij 107 136 skupaj 207 307 Pri tem ne smemo prezreti sodelovanja državljanov na zborih volilcev, ki je prav tako znatno in koristno. V takem in še tesnejšem sodelovanju državljanov pri neposrednem opravljanju in reševanju konkretnih nalog je pravzaprav bistvo komunalnega sistema — t. j. organov družbenega upravljanja skupnih problemov ob sodelovanju neposrednih proizvajalcev. ■V tem kratkem sestavku bi ne želel navajati raznih organizacijskih stopenj, ki smo jih prešli v 1955 1956 površine v m2 710.701 410.701 makadam 405.001 401.800 asfalt 5.700 8.901 investicije v milijonih Iz tega pregleda lahko ugoto- vimo, da so bila v teh 5 letih vložena znatna sredstva za uredi- 1955 1956 v kilometrih 10,13 10,13 v milijonih din — — Postavka v letošnjem letu je nesorazmerno visoka zato, ker gradimo letos veliki zbiralni kanal — kolektor iz Jarš do Ljubljanice. Vodovod predstavlja za nas najbolj urejeno komunalno področje,saj razen Bizovika, kjer imajo slab vaški vodovod, ni področja, 1955 1956 število T. P. v industriji 10 11 široka potrošnja 9 10 Če računamo, da nas stane ena T. P. (transformatorska postaja) povprečno 8 do 10 milijonov dinarjev, nam postane jasno, kolikšna sredstva so bila vložena v 1955 štev. svetlobnih teles (luči) 295 zračni vodi v km 30 kabel v km 0,4 v milijonih din — Za regulacijo raznih potokov smo porabili 2,800.000 dinarjev. zelenice 1955 zasaditev dreves ob cestah (v km) 0,3 Skupne investicije so znašale 5,760.000 dinarjev. 1955 1956 1957 - 34 71 v vrednosti To so nekateri osnovni podatki o investicijski dejavnosti ObLO. K temu je treba prišteti še sredstva, ki jih je investiral ObLO za: osn. š. Vide Pregarčeve 38,000.000 osn. š. Jarše 3,000.000 osn. š. Hrušico 2,700.000 in novo š. na Kodeljevem 220,000.000 Investicije za zdravstvene ustanove so znašale: ureditev zobne ambul. 807.000 ureditev ambul. v Bizoviku 108.000 novi zdravstveni dom v gradnji 66,900.000 Na področju telesne kulture so razdobju 5 let; zadovoljil bi se z ugotovitvijo, da se je samostojnost občine iz leta v leto krepila, s tem v zvezi pa se je krepila tudi njena gospodarska osnova. Z ustvarjanjem močnejše ekonomske osnove ter s skrbnim, preudarjenim gospodarjenjem so rasle tudi možnosti realizacije raznih investicij za gradnje, ki imajo posreden ali'neposreden pomen za dvig življenjskega standarda naših občanov. Tu mislim na izgradnjo raznih komunalnih naprav, stanovanj, zdravstvenih, športnih in drugih institucij. V podkrepitev gornjih trditev navajam nekatere osnovne podatke o stanju in napredKu v posameznih letih. Razširitev oziroma ureditev cest v km: maka-1955 1956 1957 1958 19591960 dam 57,8 55,3 54,9 54,3 52,2 48,55 asfalt 3,0 3,5 3,9 4,5 6,6 10,55 1957 1958 1959 1960 410.701 410.701 410.701 412.450 307.400 394.100 391.300 374.450 13.301 16.601 19.401 38.000 15,6 33,4 83,9 49,11 56,20 tev cest. Močno postavko predstavljajo stroški za ureditev kanalizacije: 1957 1958 1959 1960 11,60 12,70 14,20 19,72 22,50 16,10 23,80 148,50 kjer bi ne bilo možnosti priključka na mestni vodovod. Zgradili smo okoli 6,5 km vodovoda v skupni vrednosti okoli 38 milijonov dinarjev. Razvoj elektrifikacije je bil naslednji: 1957 1958 1959 1960 12 13 14 15 12 14 17 19 to, da bi zadovoljili naše občane z dovolj močnim električnim tokom. Glede javne razsvetljave je stanje naslednje: 1956 1957 1958 1959 1960 295 302 338 399 433 30 29,5 30 27,3 26 0,4 0,9 3 7 8,3 - 2,518 14,041 23,034 11,118 Za ureditev javnih parkov in na- sadov: 1956 1957 1958 1959 1960 0,3 0,8 2,9 3,5 4,6 0,3 0,3 0,8 1,3 2,0 Največjo postavko je vsekakor predstavljala izgradnja stanovanj: 1958 1959 1960 156 126 219 bila vložena sledeča sredstva: športni park Kodeljevo 38,000.000 športno igrišče pri gimnaziji 3,000.000 športno igrišče pri Titovem domu ter otroška igrišča pri šoli Vide Pregarčeve 1,700.000 Tudi na področju kulturno-pro-svetne dejavnosti so bila vložena znatna sredstva: za ureditev kulturnega doma v Hrušici, Zeleni jami, Bizoviku in Stepanji vasi smo investirali skupaj 27,800.000 dinarjev. Na področju uveljavljanja stanovanjske skupnosti je ljudski odbor vložil znatna sredstva za ureditev moderne pralnice v Mostah ter poslovnih prostorov v Zeleni jami in na Kodeljevem, ki so trenutno v gradnji. Seveda tu niso zajeti vsi podatki, vendar dovolj podkrepljujejo trditev, da je bilo dosedanje delo meščanskega občinskega ljudskega odbora zelo uspešno in plodno. 1956 1957 gospodarstvo skupaj 7,968.221 10,882.008 od tega industrija 5,859.350 7,897.320 S temi osnovnimi podatki sem želel prikazati dejavnost in razvoj našega gospodarstva kot rezultat skupnih prizadevanj delovnih kolektivov, Občinskega ljudskega odbora in drugih organov; vsi so 1956 80,136 18,193 1957 147,141 18,401 1958 181,208 28,673 1959 202,566 68,210 1960 241,058 71,142 Skupaj 852,109 204,619 Tudi iz tega tabelarnega prikaza se jasno vidi porast ekonomske moči občine in njene povečane vloge. Vsekakor bo ta vloga še toliko večja, kolikor bodo tudi gospodarski instrumenti v zveznem družbenem planu, ki urejajo participacijo kolektivov po teritorialno-političnih enotah, zagotovili komuni sredstva, ki ji bodo omogočila odigrati tisto vlogo v našem družbenem razvoju, ki jo dobiva oz. prevzema po politični liniji. Ta zelo skrajšani prikaz dejavnosti naše občine v zadnjem petletnem obdobju opravičuje tr.di- Nekaj dni pred praznikom Dneva republike so doživeli cicibani, ki obiskujejo šolo Vide Pregarčeve, pomemben dan v svojem življenju. Iz cicibanov so se prerodili v pionirje — sprejeti so bili v Pionirsko organizacijo. Tega dne so se zarana zbrali pod vodstvom svojih učiteljic in članov pionirske organizacije pred šolskim poslopjem, kjer so nestrpno pričakovali svečani trenutek. Priključili so se jim še mladi pevci, opremljeni z živordečimi ruticami in pionirskimi čepicami, saj so bili že pravi pionirji. Živahno so odkorakali na proslavo k svojemu pokrovitelju — delovnemu kolektivu tovarne Saturnus. Na čelu povorke je plapolal pionirski prapor, za njim pa se je vila dolga vrsta naših mladih cicibanov, ki bod okmalu vstopili v okrilje Pionirske organizacije. V lepo okrašeni dvorani so jih toplo sprejeli predstavniki delavcev in uslužbencev tovarne. Sledil je bogat In pisan spored, ki so jim ga pripravili pionirji naše šole. Ob pozorni Dejavnost ljudskega odbora pa ni usmerjena samo v investicijsko politiko, čeprav je ta za naše občane najbolj zanimiva. Tako politiko je omogočal celotni razvoj gospodarstva na področju naše občine, kjer smo lahko beležili iz leta v leto večje uspehe. Spodnja tabela prikazuje porast DBP (družbeni bruto produkt) v zadnjih petih letih (v tisočih): 1958 1959 1960 12,392.227 16,065.976 17,262.371 r 3%j 8,090.847 10,123.990 11,505.709 s pravilno gospodarsko investicijsko politiko omogočili tak razvoj in take uspehe. ObLO je v teh 5 letih razpolagal — poleg nekaterih najetih kreditov — s sledečimi sredstvi (v tisočih): 4,041 86,365 188,735 4,306 104,264 274,112 5,096 168,563 383,540 7,370 172,300 450,446 7,036 238,120 557,356 27,849 769,612 1,854.189 tev, da je naša občina v teh petih letih svojega obstoja v celoti opravičila zaupanje državljanov. Doseženi uspehi pa so vsekakor rezultat najtesnejše povezanosti državljanov, njihovega konkretnega delovanja pri delu ObLO, požrtvovalnosti upravnega aparata in še posebej predsednika občine, ki je znal z njemu lastno zdravo presojo pravilno usmerjati in koordinirati dejavnost občinskih organov in gospodarskih organizacij Združitev z občino Polje bo nedvomno odprla nove možnosti ter perspektive za nadaljnji razvoj in še širši razmah vseh navedenih dejavnosti. Vili Strašek spremljavi sporeda so se jim iskrile oči in sprožila usta v nasmeh. Pozdravnemu govoru zastopnice delavnega kolektiva tovarne Saturnus je sledil oris lika jugoslovanskega pionirja, ki sta ga prikazala predsednica PO in upravitelj šole. Temu je sledila svečana zaobljuba, ki so jo resni in ponosni izrekali novo sprejeti pionirji. Po končanem sprejemu cicibanov v PO je pozdravil nove pionirje še član starešinskega sveta. Zaželel jim je, da bi marljivo in vestno izvrševali vsa tista dela, ki jih terja naša domovina od mladega rodu. Navdušeno so se razšli mladi pionirji na svoje domove z obljubo, da bodo vse pionirske naloge resno izvrševali. Popoldne so obiskali naši najmlajši pionirji še filmsko predstavo, s katero so še bolj obogatili ta njihov praznični dan. Luznar Bojana učenka 7. a - 96,000.000 213,000.000 468,000.000 378,099.111 1,533.033,333 378,000.000 1,500.000.000 Porast ND (narodni dohodek) pa je bil sledeč: gospodarstvo skupaj 2,510.520 3,574.014 3,948.059 5,694.473 6,001.341 industrija 1,904.560 2,622.036 2,989.725 3,436.836 3,896.937 Porast narodnega dohodka na enega prebivalca: gospodarstvo skupaj 172.000 214.000 257.000 328.000 368.000 Ob sprejemu v pionirsko organizacijo PO PETIH LETIH SPET fluorografiranje prebivalstva Fluorografski pregledi prebivalstva naše pbčine so se začeli v poznem poletju, ko so se ljudje začeli zbirati okrog obeh avtobusov, v katerih so naprave za rentgensko slikanje. Le stavek ali dva — in vse bi bilo povedano o fluografi-ranju, vendar s tem bralec ne bi doumel pomena vse akcije za svoje zdravje. Dogovorjenega dne sta se pred občinsko zgradbo točno ob določenem času ustavila ava velika avtobusa, ki jih v naši občini do tedaj še nismo videli, ker je zadnje fluo-rogratiranje pred petimi leti potekalo še v drugih pogojih. Nič čudnega, če so se otroci radovedno zbirali okoli obeh avtobusov, ki sta nosila napis Inštituta za tuberkulozo na Golniku. Iz avtobusa sta stopili dve požrtvovalni zdravstveni delavki, ki že dolgo let opravljata to tako nevarno delo (vedno sta izpostavlienj rentgenskim žarkom) in namerili svoje korake v prostore občine. Nehote se bo marsikdo vprašal, zakaj ti zdravstveni delavci izpostavljajo svoje zdravje in se žrtvujejo za človeka. To je mogoče le zato, ker se zavedajo velike koristnosti in pomembnosti dela, ki ga opravljajo. Inštitut za tuberkulozo na Golniku ugotavlja namreč, da se že na vsakih 200 do 300 fluorografskih pregledov odkrije nov in zdravstveni službi nepoznan primer pljučne tuberkuloze. Poleg tega pokaže fluorografiranje še različna druga, dokaj nepoznana obolenja prsnega koša. pljučnega raka, pnevmokonioze, obolenja srca in velikih žil. za katera človek še ne ve. Vsa ta obolenja so dolgotrajna ni navadno takrat, ko se že povsem zagrizejo v človekov organizem, težko zdravljiva. Mnogokrat je posledica teh obolenj invalidnost. včasih pa prizadenejo tudi bolnikovo duševnost. Ali je potrebno, da te bolezni pridejo v kritično obdobje, ko pa jih sodobna medicina z rednimi rentgenskimi slikanji lahko ugotavlja dovolj zgodaj in s tem preprečuje, da bi se razvile v hujše oblike. Z rednim fluo-rografiranjem dosežemo to le tedaj, če je možno in če se ga udeležijo vsi prebivalci z nekega območja. V interesu družbene skupnosti in posameznika morajo biti take akcije čim pogostejše. Občuten padec tuberkuloze v nekaterih severnih državah pripisujejo Poleg drugega predvsem pogostemu rentgenskemu stikanju prebivalstva. Tako ima n. pr. Danska obvezno slikanje vsako leto, zato odkrijejo komaj na vsakih 1500 pregledanih oseb novo pljučno tuberkulozno obolenje. To mora postati v bodočnosti tudi naša .praksa in redni prihodnji rentgenski pregled želimo ■meti vsaj čez tri leta. Pa poglejmo, kaj je z našima avtobusoma. Vsak avtobus je dobil svojo ekipo in odpeljal v svojo ba-z°. eden v Hrušico, drugi na Kodeljevo. V obeh začetnih bazah so že čakali ljudje, ki so bili sicer naročeni za kasnejši čas, so pa hoteli eimprej opraviti svojo dolžnost, da bodo pohiteli v službo, domov k družini ali po drugih opravkih. Se nekaj zamude s priključitvijo Aparatov na daljnovod in delo je steklo pod izkušenim vodstvom Nravstvenih delavcev, kot bi eki- pa delala stalno tu. Tako je šlo delo pozneje tudi v ostalih bazah: v Mostah, Zeleni jami in v Jaršah. Dan za dnem je pilo naslednjih dvanafet dni v delovnem času slišati v avtobusu ponavljanje besed: i»Ne dihajte!« in ljudje so drug za drugim stopali pred fluorografski aparat. Dve mladi dekleti v Hrušici sta pri tem zajokali, ko sta se spomnili akcije pred petimi leti. Prav tako je bilo, prav tako smo stopali pred fluorografski aparat in morda je isti aparat tedaj odkril novo tuberkulozno pljučno obolenje pri njuni materi, bila pa je že prepozno. Mati je podlegla zahrbtni bolezni. V vseh bazah prihajajo ljudje disciplinirano, nekaj jih je pa le, ki se koristnosti akcije ne zavedajo. Verjetno je njihova zdravstvena prosvetljenost tako nizka, da ne morejo doumeti pomembnosti tega velikega dela. Pogled v sezname 11.529 vpisanih oseb in 11.234 ali 97,4 % fluoro-grafiranih ljudi pove, da je akcija uspela. Neopravičeno odsotnih je bilo le 207 ljudi — ti na bodo morali svojo obveznost izpolniti kasneje, kajti odlok o obveznem fluo-rografiranju prebivalstva v naši občini velja za vse stalne in začasne prebivalce. Kaj pa z onim delom prebivalstva, ki zaradi starosti in bolehnosti ni mogel priti? Nikakor ne bi bilo prav, če bi te ljudi pustili ob strani, ker ravno ti pridejo le poredko k zdravniku in je zato pregled takih ljudi še mnogo bolj ootreben. Štab za fluo-grafiranje in občinski Svet za zdravstvo sta že prej sklenila, da bodo ti ljudje slikani v zadnjih dneh. ko bo možno zbrati podatke o njih. Prizori pri dovažanju teh ljudi na rentgensko slikanje so bili dostikrat ganljivi. »Se nikdar se nisva peljali z avtom,« sta povedali dve 82 in 85 let stari — mamici. ki ju je ganila skrb skupnosti za njuno zdravje. Drugi ženici so stopile solze v oči. ko je stopil šofer zdravstvenega doma k njeni postelji in jo odpeljal v avto. Prevozov je bilo potrebnih kar precej, saj so i'h le iz Hrušice najavili 48. Kje dobiti avtomobile zanje. Kakor že dostikart doslej smo poprosili naše tovarne in gospodarske organizacije, Na telefonski poziv se oglasi direktor Kolinske tovarne hranil. Po kratkem pojasnilu in prošnji odvrne: »V tako humani akciji, kot je fluorografiranje, smo dolžni pomagati vsi.« Na enako dobrohotnost je štab naletel pri sekretarju v Tovarni kleja, v Teo-lu, na občini in v Zdravstvenem domu. Tudi Kemična tovarna ni odrekla nomoči. vendar nam ni bila več potrebna. Tako so tudi to pot naše tovarne pokazale, da razumejo potrebe človeka in so mu v sili pripravljene pomagati. Za najhuiše primere smo najeli avto Reševalne postaie s strokovnim osebjem, ki zna ravnati z bolniki. Marsikdo bi pomislil, da je taka obsežna akona enostavna in da ie gladko potekala: no seznamih je treba razposlati nozivnice in naročiti ekipo, na je vso opravi''eno! Vendar temu ni tako. Občinski svet za zdravstvo ie že spomladi po at a v*! v svoi delovni načrt iz-ve-ibo tega slikania in postavi j za to na1r>»o potreben štab. v katerem so dobili svoje mesto tudi zastop- niki Rdečega križa. Tako občinski odbor Rdečega križa kakor terenski odbori so z vso resnostjo poprijeli za delo in so s svojim sodelovanjem odločilno pripomogli k tako povoljnim uspehom. Prav visoka udeležba pri fliuorografiranju in discipliniran ter nemoten potek celotne akcije so lep primer, kaj je sposobna opraviti neka družbena organizacija, če se za delo zavzame, ga sprejme z odgovornostjo in pritegne k njegovi izvršitvi tudi svoje članstvo. F. D. Nekateri problemi borcev in invalidov NOV v meščanski občini ZIS je na eni od svojih zadnjih sej obravnaval probleme bivših borcev in invalidov NOV ter dodal lanskoletnim zakonskim predpisom nekaj novih odredb, ki naj olajšajo težave bivših borcev in invalidov NOV v zvezi s stanovanji, zdravstvenimi problemi, šolanjem, dodeljevanjem priznavalnin itd., republiški IS pa naj priporoče Okrajnim in Občinskim ljudskim odborom, da se s primemo resnostjo zavzamejo za hitrejše ekspeditiv-nejše obravnavanje ter reševanje omenjene problematike. Ekonomski razvoj to sedaj dovoljuje in narekuje, saj je naša država skupnost ljudi, ki jim ne more biti in jim ni vseeno, kako žive borci, ki so pomagali osvobajati in graditi novo Jugoslavijo. Občinski upravni in politični organi ter gospodarske organizacije v moščanski občini so dosedai vedno vsestransko pomagali ZB NOV pri reševanju težav v zvezi s problemi bivših borcev, vendar je ostalo še mnogo vprašani, ki terjajo energičnih ukrepov. V naši občini je 1851 članov ZB; od teh se je 1484 vključilo v organizirano delo za narodno osvoboditev že leta 1941 in 1942 ter je torej šlo skozi najtežje čase borbe večina članov ZB naše občine. In vendar je tu še mnogo družin bivših borcev, ki nimajo stanovanja ali pa žive po slabih stanovanjih, po podstrešjih in kleteh. Samo 33 družin je, ki njihovi člani niso v delovnih odnosih, ostali pa delajo po podjetiih in ustanovah, v katerih ni nikakih izgledov, da bi kaj kmalu dobili stanovanja, čeprav iih iščejo že 15 let! Organizacija ZB je zato lani začela še odločneje ukrepati in s pomočjo ObLO ter gospodarskih organizacij ji je uspelo rešiti 33 primerov, kjer se bodo do konca tega leta vselile družine borcev v nova stanovanja. Preostale stanovanjske probleme pa želi rešiti ZB v najkrajšem času, saj je ponekod že akutno vprašanje zdravja bivših borcev in njihovih otrok, kar ima zopet lahko za posledice skaljene odnose med državljani itd. Meščanska organizacija ZB ima 578 članov delavcev — med njimi pa jih je 79 brez vsake kvalifikacije! ZB in skupnost imata tu hvaležno nalogo, da skupno z organom za šolstvo analizirata posamezne primere, da se najdejo možnosti za primemo šolsko izobrazbo ter dobe tako bivši borci kvalifikacijo, ki si jo žele. Gospodarska podjetja pa naj ugotove, kje in kako bi lahko s. štipendiranjem ali prekvalifikacijo omogočila tem tovarišem odgovarjajoča delovna mesta. Okrog 300' članov ZB je mlajših od 35 let, polovica pa nima dovršene osemletke — toliko naših članov stoji torej pred prihodnostjo z avtomatizacijo, specializacijo mest itd. brez primerne izobrazbe! Skrb različnih faktorjev torej naj bo, da bodo bivši borci prišli do izobrazbe ter se tako usposobili dajati skupnosti tudi sedaj čimveč ter da bodo za svoje delo od skupnosti lahko tudi več prejemali. V preteklem leto je začela ZB sistematično reševati tudi zdravstveno vprašanje bivših borcev. Marsikdo od njih je namreč zanemaril svoje zdravje iz enostavnega razloga, češ saj moram biti bolan Po tolikem trpljenju; drugi pa so to premalo razgledani, tretji so izgubili zaupanje v uspešno zdravljenje in_ jim preseda posedanje do čakalnicah itd. Sami smo na primer poslali na ambulantne preglede 921 članov: do zdravnika jih je prišlo le še 453, več od teh pa je že na pol poti opustilo specialne preglede! _ Vojne grozote, zapori in internacije so seveda pustile velike, včasih težke fizične in psihične posledice. Tem se pridružuje še starost in skupaj 7. organi za zdravstvo moramo čimprei proučiti vse probleme ter preiti na ukrene, ne samo preventivne, temveč tudi kurativne. Poteka 15. leto no osvoboditvi. V tem času so tovariši sivojim nekdanjim soborcem, ki so padli v bojih, postavili spomenike, snominsike plošče ter uredili grobišča. Organizacija ZB je tu pomagala na različne načine. Ti spomeniki na niso postavljeni le v spomin na žrtve in veličastno revolucijo jugoslovanskih narodov temveč so tudi opomin vsemu svobodoljubnemu sveto, da ne sme več priti do vojne. Zato je dolžnost vse jugoslovanske skupnosti, da čuva te svetinje! Nekatere od njih v naši občini pa niso zadostno oskrbovane. Pričakuiemo zato, da bo v skladu z Uredbo o čuvanju in oskrbovanju spomenikov prevzel odgovornost in skrb zanje pristojni oddelek za Komunalne zadeve nri ObLO, organizaciji ZB in ZW1 pa bosta nudili pri tem vedno vso svojo pomoč. Uredništvo Meščanske skupnosti Čestita ofi novem letu 1961 vsem bralcem in sodelavcem O F.Taurer-Plahun — 50-letnik I etos 12. novembra je tovariš Franc Taurer izpolnil petdeset let. Rojen je bil leta 1910 v Trstu. Bil je sin železniškega delavca brez premoženja. Osnovno šolo je obiskoval v Polju pri Ljubljani. Že kot dečku sc mu je slabo godilo, saj so živeli njegovi starši v Polju kot begunci v slabih razmerah. Že tedaj je začel sodelovati v mladinski or- Tovariš Franc Taurer je rezervni major in nosilec Spomenice 1941 ganizaciji »Vesna«, kar je imelo nanj tako močen vpliv, da že od tedaj ni potem več prenehal verovati v zmago izkoriščanih. Šel se je učit za kotlarja k Jugometaliji v Ljubljani. Kot vajenec je dovršil obrtno nadaljevalno šolo. Pozneje še 3 razrede gimnazije. Z njim je rastla njegova delavska zavest. Kot tak se je udejstvoval v kulturnem društvu Svoboda. Za njegovo sodelovanje v naprednih organizacijah je bil stalno preganjan. Leta 1933 ga je policija aretirala, ker so pri njem dobili obremenilne dokaze. Zaprt je bil eno leto in ostal brezposeln. Razpad Jugoslavije ga je našel pripravljenega. Takoj je začel z agitacijo proti fašizmu. Februarja 1942 je šel v partizane. Prišel je v Štajerski bataljon na Pugledu, kjer je postal intendant čete, pozneje politkomisar. Septembra leta 1942 je postal politkomisar čete II. bataljona v Gubčevi brigadi. Meseca maja leta 1942 je postal član KPS v štajerski grupi. V borbi je bil ranjen v nogo in ostal stoodstotni invalid. V bolnici jc bil izvoljen v zbor odposlancev v Kočevju, ki se jc pozneje preimenoval v SNOS. S"! je v Italijo in bil nekaj časa v taborišču, nakar je postal politkomisar avtobataljona. Sel je v Dalmacijo in postal sekretar baze OSŠ. Od tu se jc leta 1945 vrnil v Ljubljano. Tovariš Franc Taurer je ves čas po osvoboditvi vidna politična osebnost v Ljubljani, še posebej v komuni Moste. Ves prežet s socialistična miselnostjo je opravljal lansko leto dvajset funkcij. Na vprašanje, če so ga letos razbremenili, je odgovoril, da jih ima letos triindvajset. Torej tri več in se nasmehnil. Tovariš Franci je predsednik okrajnega odbora ZVVI Ljubljana in član republiškega odbora ZVVI za Slovenijo, dalje predsednik občinskega odbora ZB Moste. Kot takega ga posebno dobro poznajo sirote, polsirote in vdove padlih borcev, saj nad njimi ves čas očetovsko bdi. Dalje Je predsednik UO ortopedske klinike, predsednik TJO invalidskih delavnic. Deluje še v neštetih komisijah. Tovariš Taurer je borec za socializem in kot tak mož na mestu. Za vsakega ima odprto srce in lepo besedo. Vsakomur zna biti dober svetovalec in iskren tovariš. Prav zaradi tega ga imamo vsi radi in mu želimo iz vsega srca ob njegovi petdesetletnici, da bi še dolgo vrsto let čil in zdrav uravnaval naše družbeno življenje v organizacijah in imel še nadalje mnogo uspehov, kot jih je imel doslej. KM Proslava Dneva republike -nov uspeh mladih godbenikov in pevcev Nabito polna dvorana kina Triglav je tisti petek zvečer pred praznikom Republike dokazovala, da je Meščanom ta obletnica njihov veliki dan. Letos so ga slavili posebno slovesno, saj sta večji del programa — z izjemo slavnostnega govora predsednika obč. odbora SZDL, dveh deklamacij in ene recitacije — izvajala mladinska godba ter pevski zbor in to tako, da sta zaslužila pozornost tudi zahtevnejša ušesa! Mladinska godba Glasbene šole Moste pod vodstvom tov. Rudolfa Stariča je j^e kar renomiran ansambel. Uvodni venček partizanskih pesmi Vlada Dominisa Skozi borbo je zaigrala v tistem rnla-dostnem zanosu, ki ga izvabi iz inštrumenta le neposredno doživljajoče srce. Predvsem so ubrano zazvenela trobila in celo basi so se prilagajali — z dokaj zahtev- nim partom — živahnim pihalom. V dvorani, ki sicer ne slovi za kdo ve kako akustično, je bil zvok čist in ponekod kar prozorno jasen; intonacija je bila na višini in celotno izvajanje ne premočno. Tak uspeh bi stežka dosegli celo starejši godbeniki in ob tem dejstvu zblede tudi nekatere razumljive začetne dinamične pomanjkljivosti, ki pa jih je predvsem pripisati uvodni temi. Mirna dirigentova roka je tudi to pot dokazala. da ima ansambel v oblasti. Pri ostalih petih točkah - osrednjem delu sporeda - se je godbi pridružil pionirsko-mladinski pevski zbor z osnovne šole Vide Pre--eu uiitu z af uie.išo.id laASjanS študiral tovariš Jernej Habjanič. Medtem ko ima godba kolikor toliko stalne člane, je zbor te vrste vedno postavljen pred dejstvo, Posvetovanje prosvetnih delavcev Komuna se pojavlja z vsem svojim organizmom prvič v našem razvoju kot organizem, ki vodi in obravnava vse panoge družbene dejavnosti. Na področju šolstva in izobraževanja smo v tem oziru dolgo časa zaostajali. Z resolucijo Zvezne ljudske skupščine se šolstvo decentralizira. Vso skrb za šolstvo in izobraževanje prevzema nase Komuna. Zato je Svet za šolstvo pri ObLO Ljubljana-Moste organiziral v času od 14. do 21. novembra 1960 »Teden šolgtva«. Osnovni namen tega tedna je bil približati šolo in njene probleme družbi. Tako so v tednu šolstva v vseh šolah v Mostah, vsi prosvetni delavci poživili svojo dejavnost. DNE 14. NOVEMBRA so se vsi prosvetni delavci Komune zbrali na Pokopališki ulici v Kulturnem domu, kjer so poslušali predava-i nje tov. Reparja: »Otrok, šola in okolje«. Ugotovili so, da naj se j pristopi k učencem, ki izven šole zahajajo v kriminal. Zainteresi-| rati jih moramo za izvenšolske dejavnosti in spraviti na pravo pot, da bodo koristni člani naše družbe. K temu naj pomagajo še organizacije DPM in šolski odbori. 15. NOVEMBRA se je na vsaki šoli vršil masovni roditeljski sestanek, kjer so upravitelji šol prikazali staršem dosedanje izkušnje dela v reformirani šoli. jih seznanili s konkretnimi oblikami ; J dela, problemi šole in krožkov. Povsod so se starši odzvali in se ; j živo zanimali za šolsko problematiko. Zelo zanimivo predavanje je imel na šoli Maksa Perca tov. prof. Arhar, vzgojitelj v Prehodnem domu na Kodeljevem. Govoril je o temi »Kako naj se otrok uči doma«. Starši naj doma pomagajo utrditi delavne navade svojih otrok. Otrok mora sam dnevno skr- | beti. da bo vsak dan prinašal nalo«e v redu napisane v šolo in da se bo naučil novo snov. Starši nai kontrolirajo otrokovo delo. V Prosvetnem domu v Hrušici je predaval tov. Pediček »O j spolni vzgojili«. Starši in vzgojitelji so spoznali, da je treba dekle- [ tom in fantom v višjih razredih osemletke govoriti o spolnem vprašanju. Učiteljstvo osnovne šole Vide Presarčeve in Jarš je poslušalo zanimivo predavanje prof. Janeza Tomšiča »Nove delovne oblike in metode pri pouku«. Uvaja se skupinsko delo. Da bo delo učiteliev boli kvalitetno, je učiteljstvo že hospitiralo in še bo pri učiteljih praktikih na osnovni šoli Ledina. 16. NOVEMBRA so člani razrednih učiteljskih svetov razprav-liali na šoli Maksa Perca o smotru vzvoje ter o nalogah teh svetov. V Hrušici so se vzgojitelji tudi posvetovali, kako hi izboljšali učni uspeh in kako bi pripravili učence, ki imajo negativne ocene, da | bi se učili. 17. NOVEMBRA je bil v Hrušici zbor pionirske organizacije. Izvolili so pionirski starešinski svet ter se pogovorili o delu v raznih krožkih. Na ostalih šolah je bil ta dan posvet članov šolskega odbora, učiteljskega zbora, članov Pionirskega starešinskega sveta in zastopnikov šolske skupnosti učencev. Predsedniki šolskega odbora so prikazali delo šolskega odbora, kot družbeno nravnega organa. Te razprave so bile bogate in so med drugimi jasneje začrtale delo razrednih svetov — roditeljev. Razredni svet naj razgrne vso učno. vzgojno, socialno in z.dravstvno problematiko razreda na roditeljskem sestanku. 18. NOVEMBRA so s» člani šolskih odborov in vodstva šol udeležili skupnega posvetovanja n razvoju šolstva v občini. To posvetovanje je organiziral Svet za šolstvo pri ObLO Liubljana-Moste. Učiteljstvo je v času šolskega tedna sprejelo sklepe; Da bo pojnčalo delo vseh družbenih organov na Rolah. Uvedel se bo študii o proučevanju šolskega otroka. Izbolišali bomo oblike dela in zaostrili zahteve po učenju ter tako izbolišali učne uspehe. Pospeševali bomo svobodne aktivnosti učencev. v tednu šolstva da pevca prilagodi skupnemu petju, ga priuči in vzgoji, potem pa odide ali v proizvodnjo ali v šolanje, vsekakor pa tudi v leta, ko mutira; preko vsega tega kvečjemu preide v drug zbor, za matičnega pa odmre. V takem zboru se torej stalno menja okrog polovica glasov. Računajoč s tem pa tudi z dejstvom, da vodi ta preko tOO-članski zbor tov. Habjanič šele dobro leto, je zbor več kot navdušil. Poslušalci pri R. Gobčevi Dvigni se pesem kar niso vedeli nehati z izrazi priznanja in — delo je dokaj dolgo ter zahtevno! Zbor mu je bil več kot samo kos: z godbo se je zlil v celoto in prodrl v srca poslušalcev. Natančna dikcija je omogočala še večje vživ-Ijanje in ko so peli Gobčeve Mlade bataljone ter Simonitijev Praznik republike, so mladi pevci dokazovali, da tvorijo kljub zgoraj omenjenim težavam zbor, ki mnogo obeta in že prihodnjič lahko preseneti z novim, izbranim sporede min z novimi kvalitetami. Po Internacionali so se poslušalci razšli, v njih pa je zvenela Pesem partije, pesem mladine, ki je s tako doživetim petjem dokazala, da ji je pri srcu glasba in pesom, ki jo poje: pesem boja, žrtev in lepšega življenja v mladi domovini, katere del so tudi oni sami. AM MOSCANSKA SKUPNOST Izhaja redno vsak mesec. Cena posameznemu izvodu jc 2« din. Letna naročnina znaša 240 din. Naročila sprejema Uprava Meščanske skupnosti. Ob Ljubljanici 36/1. Mlademu človeku ob vstopu v proizvodnjo V nenehnem razvoju in spreminjanju današnjega družbenega življenja se pred našo mladino in njena vodstva postavljajo vedno nove naloge, ki naj bi uredile vrsto nerešenih problemov in važnih vprašanj. Opazovanja in izkušnje so pokazale, da mladina ne prihaja v življenje vedno najbolj pripravljena. Ce odmislimo strokovno pripravo v šolah, potem lahko trdimo, da mladi ljudje, ki prihajajo iz šol prvič v podjetja, kaj malo vedo o proizvodnji kot družbenemu dogajanju, še manj pa o medsebojnih odnosih med člani v delovnih kolektivih. To je posledica enostranske vzgoje, ki je predvsem strokovna, mnogo manj pa družbeno-ideološko politična v ožjem smislu. Tega ni toliko pripisovati vodstvom mladinskih aktivov po šolah kot šolskim vodstvom, ki posvečajo vse premalo skrbi tej strani vzgoje doraščajo-če mladine. Nedvomno bi koristilo vsaj informativno seznanjati mladino po šolah s problemi družbenega dogajanja v gospodarskih organizacijah, ker bi tako mladino, ki stopa v proizvodnjo, pripravljali na naloge, ki jo čakajo kot bodoče nosilce družbene proizvodnje in samoupravljanja. Da bi bila priprava še boljša, bi kazalo, da bi se povezala mladinska vodstva šolskih aktivov z aktivi gospodarskih organizacij. Tako bi ob ustreznem sodelovanju in vzgoji dosegli še eno: odstranili bi predsodke v razlikah med umskim in fizičnim delom, kar bi bil vsekakor napredek v miselnosti mladega človeka. Sprejemanje mladine v proizvodnjo s strani družbenopolitičnih organizacij in organov delavskega samoupravljanja pa naj bi bila naslednja stopnja in dopolnilo v vzgoji mladega človeka — proizvajalca; ta naj bi trajala vse dotlej dokler mladi proizvajalec ne bi bil sposoben sprejeti nase del bremen in to ne samo v strokovnem temveč tudi v Šoloobvezni otroci delujejo po svojih nagnjenjih na različnih področjih. Mnogi od njih so si izbrali glasbo. V letošnjem šolskem letu je vpisanih na Glasbeni šoli Moste kar 450 gojencev! Učijo se najrazličnejše instrumente: klavir, violino, violončelo, klarinet, flavto, oboo, saksofon, rog. pozavno, trobento, bas, tolkala, kitaro in harmoniko. Razen toga ima šola svoj oddelek za solopetje, obstoja pa tudi baletni oziroma ritmični krožek. Teoretični pouk — glasbeno teorijo in harmonijo — posečajo vsi gojenci. Nekateri hodijo celo samo k teoriji. To so naši najmlajši v pripravljalnici in nekateri starejši, ki se za inštrument iz kakršnega koli vzroka še niso mogli odločiti. Zn pouk je na voljo deset učil- ideološko-političnem smislu. Mladinska vodstva v podjetjih naj poiščejo stik z novimi člani kolektiva — mladinci, jih vključijo v organizacijo, spoznajo z okoljem in drugimi oblikami dela organizacije. Nujno pa je, da mladinska vodstva pred tem rešijo vprašanje sodelovanja in pomoči z vodstvom podjetja in organizacijami, da bi se lahko izvedle zgoraj nakazane oblike dela. Tu velja omeniti, da so v gospodarskih organizacijah problemi mladine skoraj vedno in izključno le problemi mladinskih vodstev v podjetjih in višjih vodstev izven podjetja; mnogo manj ali celo nič pa se z mladino ne ukvarjajo druge organizacije, organi delavskega samoupravljanja in vodstva podjetij. Primerno bi bilo, da bi bili za vzgojo novih mladih članov delovnih kolektivov zadolženi njihovi predstojniki, mojstri, obrato-vodje in drugi vodilni delavci v podjetjih. To naj bi bila predvsem individualna oblika dela in osnova izgrajevanja mladih značajev, kajti za to so premalo samo občasni sestanki ali športno delovanje. Težišče dela pri vzgoji mladine — to je pri formiranju značajev mladine, naših bodočih proizvajalcev, upravljalcev in nosilcev družbenega razvoja — naj bi bilo predvsem tu. Neposreden stik starejšega, izkušenega in prekaljenega delavca na delovnem mestu z mladim človekom bi bila najboljša vzgoja, ki bi razvijajoči se mladini ostala globoko v srcu. Če bi šolska vodstva, družbeno politične organizacije v podjetjih in sama vodstva podjetij posvetila tem vprašanjem več pozornosti, bi vsekakor lahko gledali v prihodnost še bolj smelo. To je samo eden od problemov, o katerih je bilo govora na dvodnevnem seminarju za nova mladinska vodstva. O nekaterih drugih problemih pa bi spregovorili v prihodnje. Ivica Zorko nic in dve dvorani — vsi ti prostori so skoraj neprekinjeno zasedeni od pol osmih zjutraj do pol desetih zvečer. Več učencev šola sploh ne bi mogla sprejeti ker je pač premalo prostora in je bilo prav zato v tem šolskem letu precej gojencev odklonjenih za najmanj eno leto. V povojnih letih je bilo težišče dela predvsem na solistični igri. V zadnjem času pa posvečata vodstvo šole in profesorski zbor posebno pozornost ansamblom, to je skupinskemu igranju. Tako je bila pred dvema letoma ustanovljena na šoli mladinska godba, kmalu nato še mali godalni ansambel, v lanskem šolskem letu pa še ansambel zabavne glasbe ter godalni ansambel učencev starejših letnikov. Šola ima tudi dva harmonikarska zbora. Tako kolektivno delo je lepo in pozitivno ter kaže željo po širini. Pojavljajo pa se organizacijske težave; Najti je treba primeren čas za skupinsko igranje, kajti v šolo hodijo učenci z različnih osnovnih šol, dijaki z gimnazij, vseh vrst strokovnih šol, študentje z univerz ter celo mladinci, ki so že v delovnem razmerju. Naša glasbena šola namerava v bližnji prihodnosti pritegniti v te ansamble tudi svoje bivše gojence, absolvente 6. do 10. razreda in ustanoviti občinski salonski orkester. Šola ima vsako leto težave pri sestavljanju urnikov. Njeni gojenci posečajo namreč različne šole, kjer so ponekod tudi tri izmene ali pa celodnevni pouk. Kljub težava mje glasbena šola našla stik z drugimi šolami v občini pa tudi z raznimi organizacijami na terenu. V tem letu želi stike še poglobiti z nastopi posameznih gojencev, zlasti pa še z nastopi različnih svojih ansamblov. Posamezne točke bi tudi komentirali zaradi vzgoje poslušalcev. Glasbena šola Moste želi namreč postati na področju svoje občine mentor v glasbeno-prosvetnih vprašanjih. S komentiranimi nastopi, nasveti, posvetovanji pa tudi z morebitnimi seminarji želi Vsako leto odhaja naša mladina na mladinske delovne akcije, kjer sodeluje poleg šolske mladine tudi mladina iz naših gospodarskih organizacij. Cesto pa se dogaja, da pri izbiranju mladincev nekatera vodstva gospodarskih organizacij nimajo dovolj razumevanja. To je včasih deloma tudi upraviči j ivo, saj predstavlja eno- do dvomesečna odsotnost dveh ali treh mladincev za podjetja — zlasti manjša — precejšnje breme. Vendar doslej v tem pogledu ni-smp izkoristili vseh možnosti — zlasti smo pozabljali na vzajemnost in sicer posebno tam. kjer je iz podjetij odšlo večje število mladincev. Mladinska vodstva so doslej reševala ta vprašanja z vodstvi podjetij precej enostransko; govorili so predvsem o tem ali naj bi šlo na delovno akcijo manjše ali večje število mladincev. Vodstva podjetij so ponekod sploh odklanjala udeležbo mladih delavcev na akcijah z izgovori, da pač ni sredstev in bi se .odsotnost vsakega mladinca preveč odrazila v delovnem uspehu podjetja ali pa s premajhnim številom zaposlenih in s stalno fluktuacijo delovne sile. Nedvomno so to do neke mere opravičljivi razlogi. Toda, kjer je v podjetju večje število mladine, bi kazalo opozoriti na možnost posebnega dogovora med upravo podjetja in vodstvom mladinskega aktiva. Preostali mladinci bi s prostovoljnim delom lahko opravili primerno število delovnih ur za tovariše, ki so na delovni akciji. Na ta način bi zagotovili tovarišem, zlasti onim, ki še niso bili na delovnih akcijah, da se je udeleže v eni od mladinskih delovnih brigad ter obenem spoznajo našo širšo domovino, podjetju pa, da pri tem ne bi trpelo prevelike gospodarske škode. Ce bi mladinska vodstva že pred pripravami za odhod na mladin- pomagati vsem, ki se bavijo z glasbeno vzgojo ali pa jih glasbena vprašanja zanimajo. Omeniti je treba, da je bila z letošnjim šolskim letom učnina zvišana; vendar to v šoli ni bilo čutiti, kajti za sprejem je prosilo mnogo več gojencev kot jih je šola lahko sprejela. Kaže, da starši vedo, mladina pa čuti, da nudi glasba čudovite možnosti za bogatitev duševnosti ter da sta plemenitost in glasbena vzgoja spremljevalca tudi v poznejšem življenju — poleg vztrajnosti, natančnosti in drugih lastnosti, ki si jih učenec pridobi med šolanjem. . Z dograditvijo novih blokov v bližini glasbene šole in drugih stanovanjskih zgradb na področju občine, s priselitvijo novih stanovalcev v ta stanovanja bo dotok učencev še številnejši. To dejstvo nalaga že sedaj upravnemu odboru šole pa tudi odgovornim organom v občini dolžnost, da že sedaj razmišljajo o bodočem naraščaju števila učencev. Tako bi bilo v bodoče moč sprejeti vsaj glasbeno nadarjene učence, istočasno pa voditi tudi perspektivno politiko glede usmerjanja učencev v študij posameznih instrumentov. Drago Svetina ske delovne akcije analizirala možnosti takega sodelovanja in vzajemnosti ter se pravočasno posvetovala z vodstvi podjetij, potem bi bilo nedvomno pri zadnjih več razumevanja in manj odklonilnih stališč. Razumljivo je, da podjetja v boju za večjo storilnost in dosego plana včasih zelo težko pogrešijo delovne roke pa čeprav samo nekvalificiranega delavca-mladinca. Vendar bi taka oblika sodelovanja ob poprejšnji pripravi in ob dogovoru z mladinskimi vodstvi zagotovo omogočila večjo gibčnost pri reševanju vprašanja agitacije mladincev za udeležbo v mladinskih delovnih brigadah — tako zveznih kot lokalnih ali občasnih. Prav bi bilo tudi. da bi podjetja dovolila odhod na delovne akcije tistim mladincem, ki si tega želijo, ker bi s tem tudi na akciji zagotovili večjo storilnost. Ni namreč vseeno ali gre na akcijo mladinec, ki si to želi, ali pa tak, ki gre na akcijo zgolj zato, ker so ga v podjetju določili. Ivica Zorko BILANCA na dan 31. decembra 1959 gostilna »BIZELJSKO«, Ljubljana Aktiva Gotov ina-banka 181.108 Dolžniki 58.462 Blago, zaloge 589.561 Skupa j . . , . 829.131 Pasiva Dobavitelji 474.745 Rezervni sklad 11.791 Sklad skorajšnje porabe 42.595 Skupaj . . . 829.131 Knjigovodja; Grosek Marija Upravnik: Smrkej Branko Problematika glasbenega šolstva v moščanski občini Delež delavske mladine pri mladinskih delovnih akcijah NOGOMETAŠI SLOVANA pred težavno nalogo Nogometaši I. moštva NK Slovan se v pomladanskem delu prvenstvenega tekmovanja tekmovalne sezone 1958-59 uspešno po-prijemali v boju za točke ter si skušali zagotoviti obstoj v slovenski conski ligi. Toda vsa prizadevanja so bila zaman In izredni fi-niš ter številne nabrane točke niso zadostovale. Slovan je v jesenskem delu letošnje sezone osvojil le 2, v pomladanskem pa 13 točk - toda 15 točk je bilo premalo in meščanski nogometaši so se morali posloviti za eno leto od SCL. Tudi v podzvezni ligi je Slova-novce čakal neusmiljen boj za točke. Na' videz krotki manjši klubi podzveznega razreda niso. prizanašali enajsterici Meščanov in sredi prvenstva je bil Slovan v podzvezni ligi v precej neugodnem položaju. Vodstvo na lestvici je imelo trdno v rokah moštvo Bratstva iz Hrastnika, ki se je resno potegovalo za vstop v SCL. Igralci meščanskega ligaša so izgubljali živce, pa tudi vodstvu kluba ni bilo lahko. Nato pa se je tudi vodečemu Bratstvu zataknilo. Fantje iz Hrastnika niso bili kos vlogi, ter jo prevzeli. Niti fizično, še manj pa psihično niso zdržali pritiska, ki ga mora prestati vodilno moštvo na lestvici pred svojimi zasledovalci. Najprej spodrsljaj v Polju proti Papirni-čarj,u nato poraza na domačem igrišču proti mestnemu tekmecu Rudarju in Litiji, na koncu pa še kov možnih točk. Vsi so zmajevali z glavo, nekateri so celo predvidevali enako usodo, ki jo je Slovan doživel jeseni leta 1958, ko je od 11 tekem ali 22 možnih točk osvojil le dve bori točki in se znašel v kritičnem položaju. Lc tehnično vodstvo kluba je vztrajno delalo ter pripravljalo moštvo na nadaljnji boj za točke — kajti vse še ni bilo izgubljeno. V preostalih tekmah so se igralci odločneje spuščali v boj za točke in niso prizanašali niti takšnim moštvom, kot je to Rudar iz Trbovelj; tega so v lepi, tehnično dovršeni ter izredno zanimivi igri odpravili kar s tremi goli razlike. Pri stanju 2:1 za Slovan je Elsner dosegel za svoje barve mojstrski in odločilni zadetek. Pred kazenskim prostorom nasprotnika je dobil uporaben predložek ter s silovitim načrtnim udarcem poslal usnje v levi zgornji kot zelo živahnega vratarja Rudarja Zagorca. Podobni zadetki so res redkost na naših igriščih, zato pa je Elsner žel za svojo umetnino buren aplavz od prisotnih gledalcev. To sta bili 6. in 7. točka za Slovan; iz preostalih treh srečanj pa so Slovanove! osvojili še tri točke. Tako je Slovan od šest tekem na lastnem igrišču osvojil 8, od 5 tekem v gosteh pa 2 točki. V drugi polovici tekmovanja bo imel Slovan težje stališče, saj bo kar šestkrat gostoval, na lastnem igrišču pa se bo sre- 1. moštvo NK Slovan - spomladi še bolje neuspeh proti Proletarcu v Zagorju — in Slovan je bil ob koncu prvenstva trdno na prvem mestu s štirimi točkami naskoka. Sledile so še kvalifikacijske tekme za vstop v SCL. Odlična igra v Ptuju proti Dravi, še bolj učinkovita igra v povratnem srečanju na domačem igrišču, nato pa še lahko delo proti Taboru iz Sežane in I. moštvo Slovana se je ponovno znašlo v družbi starih znancev -v družbi najboljših slovenskih nogometnih enajstorlc. Žreb ni bil Slovanu naklonjen in so se meščanski nogometaši v prvih kolih srečaliz najmočnejšimi — s Soboto, Ljubljano, Krimom in Mariborom, torej z moštvi, ki so v zgornjem delu razpredelnice. Iz teh štirih srečanj je Slovan osvojil le dve točki ali 25 odstot- čal z moštvi z vrha razpredelnice. Toda če bodo nogometaši Slovana igrali tako kot proti Rudarju in ša nekaterim nasprotnikom, potem se ni bati, da bi moral na koncu prvenstvenega tekmovanja zapustiti družbo slovenskih »co-našev«. V zvezi s startom Slovana v SCL ter njegovimi načrti za drugo polovico tekočega prvenstvenega tekmovanja smo se obrnili na člane vodstva kluba ter jih zaprosili za nekaj besed. Predsednik kluba tov. Jože Ko-račin: »Zadovoljni smo z doseženim uspehom v jesenskem delu. Sprva smo računali na 10 točk kar smo tudi osvojili. Poglavitna naloga je, ostati v tej konkurenci, pozneje pa, ko bomo nabrali več izkušenj in ko bomo utrdili mo- Mladinsko moštvo, ki bo s svojo vestnostjo doseglo še velike uspehe štvo v vseh ozirih, lahko pričakujemo še boljše uspehe. V jesenskem delu smo osvojili povprečno po 1 točko na tekmi, menim pa, da bomo do konca prvenstva osvojili še 8 točk. To bo zadostovalo za obstoj v tej konkurenci. Po končanem prvenstvu bomo dali igralcem zimski počitek, v januarju pa bomo začeli z resnimi pripravami za zaključek tekmovanja. Med pripravami je treba moštvo oborožiti z enotnim vzdušjem, boljšo disciplino, z večjo borbenostjo in kolektivnostjo v igri, kar je glavni pogoj za nadaljnje uspehe. Upamo, da bomo na tem področju v teku zimskih priprav popolnoma uspeli." Kapetan I. moštva VojeHerbst: »Z nekoliko več pazljivosti bi lahko osvojili nekaj točk več. Naj omenim samo tekmi Slovan :Krim in Maribor:Slovan. V obeh tekmah bi z nekoliko več izkušenosti in tudi več športne sreče lahko prepričljivo premagali oba nasprotnika. Močno se pozna, da smo prej igrali proti lažjim nasprotnikom in da napadalna peterka ni bila povsem uigrana, medtem ko je izključitev Oplotnika precej prizadela naše vrste. Upamo, da bo spomladi bolje. Tradicija je namreč, da igramo v pomladanskem delu bolje kot v jesenskem. Jeseni so težja igrišča in zato slabše igramo. Potrudili se bomo čez zimo, da opravimo nekatere pomanjkljivosti v tehničnem in kondicijskem oziru, tako da bomo že za prva srečanja popolnoma pripravljeni." Trener I. moštva Rok Osrečki: »Zadovoljen sem z doseženim uspehom, lahko pa bi osvojili še kako točko več. Z disciplino igralcev sem tudi zadovoljen, najbolj pridni na treningih pa so bili Herbst, Priveršek, Kozinc, Radovan, Žabjek, Toplak in ostali. Z zimsko vadbo bomo začeli v začetku januarja in sicer v telovadnici, nato pa na prostem. Pred pričetkom prvenstva bomo odigrali še nekaj prijateljskih tekem, ki bodo služile za vigravanje. Glede na izenačeno raven nogometa v tej konkurenci pričakujem, da bomo dosegli boljšo razvrstitev kot v jesenskem delu." Tako torej člani vodstva kluba. Ker tekmuje vzporedno s članskim moštvom v SCL tudi mladinsko moštvo, smo poprosili trenerja tega moštva tov. Branka Elsnerja, ki sicer igra za prvo moštvo, pa se mimo aktivnega sodelovanja ukvarja še s trenerskimi posli, da nam tudi on pove nekaj besed o mladinskem moštvu: »Ko sem prevzel vadbo mladinskega moštva," je začel tovariš Elsner, »sem bil opozorjen, da je treba posameznikom v moštvu posvetiti posebno pozornost glede discipline in drugih stvari. Toda (Konec na 7. str.) Nogometaši Slovana (Nadalj. s 6. str.) ko sem začel delati s temi mladimi fanti, sem videl, da je njim treba nuditi več pozornosti pri vadbi in ne pri disciplini. Kajti svoje naloge so opravljali izredno vestno, tako da sem bil na koncu jesenskega dela popolnoma zadovoljen z njihovimi uspehi, čeprav so bile nekatere tekme po nepotrebnem izgubljene. Menim, da bomo z načrtom dela dosegli še boljše uspehe — za to pa bomo poskrbeli v zimskih mesecih. Glede na kakovostno raven posameznih mladincev je pričakovati, da bodo s časoma vsaj trije vključeni v prvo moštvo, ker imajo vse pogoje za to. Od njih je odvisno, ali bodo dovolj vztrajni in potrpežljivi. Omenil bi še delo s pionirji, ker je prvi pogoj za dobro mladinsko moštvo. Ker v ljubljanski podzvezi ni pionirskega tekmovanja, je klubsko vodstvo dolžno organizirati razna tekmovanja — in teh tekmovanj naj bo čimveč — v sklopu šolskih športnih društev, iz teh vrst pa črpati najbolj nadarjene ter jim nuditi dodatno strokovno vzgojo. Če bomo tako organizirali delo z našimi najmlajšimi, ne bomo imeli nikoli težav pri sestavljanju dobre mladinske, pozneje pa tudi članske enajsterice. Omenimo naj še, da Slovan tekmuje tudi s svojim mladim moštvom v ljubljanski podzvezi. Največji uspeh tega moštva je prepričljiva zmaga proti B moštvu Odreda, neodločen rezultat proti Rudarju B v Trbovljah ter najizdatnejša zmaga — 20:0 proti Poletu. V tem moštvu je nekaj dobrih Igralcev, ki bi z rednimi treningi uspešno zamenjavali svoje starejše tovariše iz I. moštva. Za konec naj omenimo še tov. prof. Kompareta Dušana, brez katerega si ne moremo misliti dela in življenja nogometnega kluba kakor tudi celotnega društva. Povsod in ob vsaki uri tudi za naj- manjša vprašanja, ki jih je treba rešiti v korist kluba, je tov. Kompare na voljo vsem, ki so potrebni kakršnega koli nasveta, pojasnila, pomoči. Težko si je zamisliti delo v klubu, težko je začeti in končati sejo, začeti in končati tekmo brez njega, brez njegovih koristnih napotkov in utemeljenih predlogov. Za izredno razgiban razmah nogometa in športa v Mostah ima prav on v zadnjem času eno odločilnih vlog. Zato so mu tudi Moščani hvaležni, zato mu izkazujejo posebno pozornost, zato ga tudi cenijo. In naše mnenje o NK Slovan? Menimo, da bi morali igralci I. moštva pokazati na vseh tekmah SCL več odločnosti, več odgovornosti, več želje po zmagah in uspehih, več kolektivnega vzdušja — in tudi uspeh bi bil vsekakor boljši. Kakovostna raven igralcev je na taki stopnji, da bi ob upoštevanju nekaterih odločilnih činite-Ijev zanesljivo zmagovali tudi na tistih tekmah, ki so jih sicer izgubili. Zdi se, da niso bili vsi čini-telji dovolj analizirani, ki vplivajo na poraz ali zmago, da niso bili upoštevani vsi nasveti, da se posamezniki niso v zadostni meri podredili interesom kluba: zato stoji NK Slovan še vedno pred odprtim vrašanjem: ali bo uspel ali ne. Menimo, da je usoda kluba v rokah igralcev in da je prav od njih odvisno, ali bo Slovan še naprej igral v SCL ali ne. Treba je namreč računati, da bodo zaradi morebitnega izpada Triglava iz II. lige izpadli 3 iz SCL: zavedati se je treba, da je razlika med kandidati za izpad minimalna in da igra Slovan prav proti kandidatom za izpad v gosteh pri njih samih. Prav zaradi tega pričakujemo, da bodo zimske priprave vestne, da se bodo posamezniki z več odgovornosti spuščali v borbo za točke za svoj klub, za svoj osebni športni uspeh. Za tp so dani vsi pogoji. Občinska zveza za telesno vzgojo v Mostah je v sodelovanju z ostalimi telesnovzgojnimi organizacijami organizirala za meščansko mladino prireditev z naslovom »Šport v besedi«. Mladi moščani so imeli priložnost videti naše znane športnike - Cerarja, Dancva, Hafnerja in druge ter se z njimi osebno pomeniti o številnih pomembnih športnih dogodkih v letošnjem letu. S posebno pozornostjo so poslušali pogovor med podpredsednikom DSI) Slovan prof. Kom-paretom In urednikom športne redakcije RTV Ljubljana tov. Slavkom Tiranom. MLADINSKA LESTVICA SCL Maribor 11 10 1 0 38:7 21 Kovinar 11 7 1 s 36:10 15 Olimp 11 5 4 2 19:10 14 Odred 11 6 2 3 30:19 14 Sobota 11 6 1 4 27:25 13 Rudar 11 5 2 4 31:16 12 Ljubljana 11 S 0 6 24:29 10 Slovan 11 5 0 6 20:25 10 Triglav 11 1 2 5 17:25 10 Kladivar 11 4 1 6 26:29 9 Ilirija 11 1 0 10 7:45 2 Krim 11 1 0 10 6:40 2 ČLANSKA LESTVICA SCL Maribor 11 7 2 2 28:11 16 Rudar 11 7 2 2 28:17 16 Sobota 11 6 3 2 20:12 15 Ljubljana 11 5 4 2 28:12 14 Krim 11 5 2 4 23:13 12 Kladivar 11 5 2 4 33:21 12 Ilirija 11 4 3 4 17:14 11 Slovan 11 3 4 4 27:19 10 N. Gorica 11 3 4 4 20:28 10 Olimp 11 4 1 6 19:36 9 Triglav 11 2 2 7 20:29 6 Nafta 11 0 1 10 5:56 1 Ustanovili so samostojno Avto-moto društvo Moste Avto-moto društvo Moste bo tudi v letu 1961 priredilo tekmovanje v spretnostni vožnji na av todromu v Mostah. Največja prireditev pa bodo krožne hitrostne dirke ob »Javnih skladiščih«. Dne 9. decembra se je zbralo ca. 140 delegatov, ljubiteljev motorizacije iz področja občine Moste in Polje na ustanovnem občnem zboru avto-moto društva Moste, ki se je vršil v prostorih Glasbene šole Moste v Ljubljani. Občnega zbora so se udeležili številni predstavniki političnih, oblastnih in množičnih organizacij, kakor tudi predstavniki podjetij iz občine Moste in Polje. O delu iniciativnega odbora avto-moto sekcije Moste, ki je ena izmed zelo aktivnih sekcij ljudske tehnike Moste, se je v letošnjem letu že večkrat poročalo. Saj še ni daleč za nami tekmovanje o spretnostni vožnji motornih vozil na avtodromu v Mostah, ki je bilo 4. septembra. To tekmovanje je bila prva javna prireditev te sekcije, ki je s tem dokazala, da je svoje delo dobro pričela. Precejšnjo dejavnost je tudi razvila na področju vzgoje voznikov amaterjev. V tej zvezi je pripravila in opremila predavalnico in kabinet, kjer imajo kandidati za šoferje na razpolago vse potrebne pripomočke iz področja motorizacije in prometnih predpisov. Precej priprav je bilo tudi po vprašanju avtomobilskega pionirskega parka pri šoli Vide Pregarčeve. Na osnovi že pričetega dela iniciativnega odbora avto-moto sekcije je novo društvo v svojem programu predvidelo še obsežnejše naloge. Tako bodo tudi v letu 1961 izvedli tekmovanje v spretnostni vožnji motornih vozil na avtodro-mu v Mostah. Ker je to tekmovanje vzgojnega značaja in namenjeno v prvi vrsti voznikom amaterjem, društvo želi, da bi se vozniki motornih vozil tega tekmovanja udeležili v čim večjem številu. Povabili bodo tudi voznike AMD Ljubljana in Podpeč. Dalje se pripravljajo, da bodo v letu 1961 organizirali krožne hitrostne dirke na lepo urejeni asfaltirani stezi okoli Javnih skladišč na Smartinski cesti v Mostah. Tekmovalna steza je izven prometnega središča in zelo ugodna za tekmovalce kakor tudi za gledalce. S to akcijo bo avto-moto društvo Moste ugodilo že večletni želji ljubljanske publike, ki se bo lahko po dolgem času zopet v sami Ljubljani ogledala hitrostne avto-moto dirke. Poleg športne panoge imajo v programu v prihodnjem letu razviti šolsko dejavnost, za katero je veliko zanimanje med delovnimi kolektivi v gospodarskih podjetjih. Z razvojem motorizacije in z naraščajočim prometom bo pa ta dejavnost še vsaki dan večja. Šolsko aktivnost bodo razvili tudi po vprašanju vzgoje mopedistov, ki jih je vsaki dan več na naših cestah. S 1. januarjem 1961 bodo pa prevzeli izpite mopedistov za območje občine Moste— Polje. Gospodarska komisija bo morala zbrati sredstva za nakup avtomobila in za pripravo tekmovanj. V zvezi z ureditvijo avtodroma ob Smartinski cesti se bo treba dogovoriti o vzdrževanju z JLA, AMZ Slovenije in AMD Ljubljana. Sredstva za to se bodo dobila, saj je to že na samem občnem zboru potrdil tajnik Občinske zveze za telesno vzgojo občine Moste, ki je povedal, da je občinska zveza za telesno vzgojo v svojem proračunu predvidela 15 milijonov za ureditev avtodroma Moste. V svojem programu so obravnavali tudi ostale dejavnosti kot so vzgoja pionirjev, varnost prometa in turizma. Razmišljali so o organizaciji campinga nekje v okolici Save. Program novega društva je zelo pester in obširen. Novo izvoljeni upravni odbor in komisije pa čakajo važne in odgovorne naloge. Ljubiteljem avto-moto športa pa bo v veliko zadoščenje, da si bodo prihodnje leto lahko ogledali dve lepi športni prireditvi. ŠPORTNI NOVICI 0 Sporazumno z DSD Slovan Je Občinska zveza dala v tisk izkaznice za člane šolskih športnih društev. S temi izkaznicami bodo imeli člani šolskih športnih društev brezplačen dostop na vse prireditve klu. bov DSD Slovan. # 10. novembra je izšla I. številka Slovanovega Vestnika, ki bo izhajal vsak teden. Vestnik bo seznanjal športno občinstvo v naši občini o telesnovzgojni dejavnosti v šolah, podjetjih in DSD Slovan. ' - . MNOGO ZADOVOLJSTVA IN DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1961 ŽELIJO VSEM DRŽAVLJANOM NASLEDNJI DELOVNI KOLEKTIVI: INDUSTRIJA TEHNIKA SPLOŠNO gradbeno podjetje Vošnjakova 8 Obrat izven oz. v občini Moste — 1. Gramoznica, Fužine; 2. Mehanična delavnica, Kajuhova ulica Jama skladišča Šmartinska 152 KEMIČNA TOVARNA Ob železnici 14 I N D 0 S INDUSTRIJA OBDELOVALNIH STROJEV Industrijska cesta Obrat izven občine Moste — LIVARNA ŠENTVID, Poljane 38 Slanettifru celte SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Titova 44 Obrat izven oz. v občini Moste — 1. Obrat, Tovarniška ulica PROMET SAP - TURIST BIRO AVTOBUS, TURIST PODJETJE Srcdiška 4 TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE Ob železnici 16 Izolirka INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA Ob železnici 18 TEOL-OLJARNA JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA, TEKSTIL IN USNJARSKA POMOŽNA SREDSTVA Zaloška cesta 54 TOVARNA KLEJA Šmartinska cesta 50 INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA Industrijska cesta „TOTRf\” TOVARNA TRAKOV Zg. Hrušica 14 Obrat izven občine Moste — Komerc. odd. grosistično skladišče, Vodnikov trg 5 V" C*eaama Poljanska cesta 95 CJColiusha TOVARNA HRANIL Šmartinska cesta 30 Obrat izven občine Moste — OBRAT II, Predmajska 45 AGROKOMBINAT OBRAT MOČNA KRMILA Kavčičeva 74 v Žita maka Fužine (mlin) GRADBENIŠTVO GRADIS GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE Bohoričeva 28 OBUT AVTOPROMET, Savska cesta 2 GRADITELJ, Šmartinska 64 b PROTEKTOR, Šmartinska 64 VULKAN, Zaloška cesta 20 SPLOSNO MIZARSTVO, Ulica Vide Pregare 8 a ČEVLJARSKA DELAVNICA, Društvena ulica BRIVNICA IN CESALNICA, Pokopališka 10 LITOGRAFIJA, Pod Ježami 10 AVTOMEHANIKA, Zaloška 181 AVTOKLEPARSTVO, Zaloška 113 ELLUX. ELEKTROINSTALACI-JA, Partizanska 27 OLMA, Vidovdanska 2 ZIMA, Fužine 133 KOMUNALA KINO TRIGLAV, Ob Ljubljanici 36 DIMNIKARSKO PODJETJE, Pokopališka 12 ZDRUŽENE PEKARNE, Zaloška cesta 40 LJUBLJANSKE MLEKARNE, Vodovodna 94 JAVNE GARAŽE, Šmartinska 59 GOSTINSTVO SLOVENSKE GORICE, PTUJ -Zaloška cesta 31 ZELENA JAMA, samostojno gostišče — Pokopališka 14 GOSTISCE »PRI GARAŽAH« -Srcdiška 12 GOSTISCE »POD GOLOVCEM« -Litijska 28 GOSTISCE »SEDMICA« - Zaloška cesta 183 GOSTISCE »POD HRIBOM« - Litijska cesta 1 GOSTISCE »TINČEK« - Hrastje 7 GOSTISCE »LOVŠE« - Šmartno 44 GOSTISCE »PRI KAMNARJU« -Bizovik 24 GOSTISCE »NA RAZPOTJU« -Pot na Fužine 4 »BABNIK«, GOSTISCE - Fužine 5 GOSTISCE »VESELI PRIJATELJI« — Partizanska 1 GOSTISCE »TRIGLAV« - Zalo-šk