GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1©23'24 ji 1 \ Ifft ' ( ^ ;A 'Hi E 1 STR VILKA' 17 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANl rK05TF) UUKRŠinOUlP LTUBL^RDR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina močnih čeuljeu in usnjatih izdelkov: — Listnice - Damske torbice — Potoualni usnjati predmeti i. dr. j] 5amoproaaja in zaloga izčelkou touarne ,,PETOUIFl‘\ č. d. [j 'S""""""- | Jadranska tata BEOGRAD Dionička glav. .. Din 60,000.000 \ Rezerva........ Din 30,000.000 f Podružnice: j Bled, Cavtat, Ce je, Dubrovnik, Her-l eegnovi, Jelša, Jesenice, Ljubljana, J Maribor, Metkovič, Prevalje, Sara-\ jevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb, i Amerikanski odio. ^ Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: J Jadranska banka: Trst, Opatija, j Wien, Zadar; Frank Sakser State \ Bank, Cortland Street 82, Mew-York ! City, Banco Yugoslavo de Chile, J Valparaiso, Antofogista, Punta Are-J nas, Puerto Natales, Porvenir. i mmm o © ikmii o o mumm o o mmm' o m mmmu o Najfineiša svetlobna telesa ........................... za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, iesn, svili, steklu Itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA‘\ Naročila simo na atilji ..VESTA", Ljubljana, Holodiopska ul. 8/1. Torek, 5. Sreda, 6. Četrtek, 7. Petek, 8. Sobota, 9. Nedelja, 10. Nedelja, 10. Ponedeljek, 11. Torek, 12. Torek, 5. Sreda, 6. Četrtek, 7. Petek, 8. Sobota, 9. Nedelja, 10. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer, februarja Zaprto. „ Beneški trgovec.................Red E Hamlet.....................Red A „ Smešne precijoze — Priljudni komisar — Tri maske. Premiere. . . . Izven Othello....................Red C „ ob 3. uri popoldne: Mogočni prstan .... Izven „ ob 8. uri zvečer: Hamlet . Izven „ Smešne precijoze — Priljudni komisar — Tri maske....................Red F „ Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. 'ebruarja Notredamski zvonar . . . Red D „ Tosca.......................Red C „ Aida........................Red B „ Suzanina tafnost — Mozart in Salieri — Zapečatenci . „ Koncert baritonista gosp. Ponedeljek, 11. Torek, 12. Pavla Holodkova (Začetek ob pol 9. uri) Nižava. Ljudska predstava Zaprto. Gostovanje Margerite in Maksa Frohmana ter članov zagrebškega baleta - Red F Izven Izven Izven Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se i: tvrdka J. največja zaloga : oblek na Aleksandrovi cesti ! samost.12 ! i Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Beneški trgovec. Igrokaz v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Beneški dož....................................g. Sancin Kraljevič maroški, ) ... ./•••£• Skrbinšek ...... .. | Porzuina snubca« Kraljevič aragonski, > l . . . * * * Antonio, beneški trgovec.......................g. Terčič Bassanio, njegov prijatelj..................... g. Peček Solanio, 1 (.............g. Jerman Salarino, prijatelji Antonija .................g. Cesar Graziano, j (.............g. Gregorin Lorenzo, ljubimec Jessike......................g. Drenovec Shylock, žid.......................................... * * * Tubal, žid, njegov prijatelj...................g. Danilo Lancelot Gobbo, Shylockov sluga................g. Medven Stari Gobbo, Lanzelotov oče....................g. Plut Salerio, sel iz Benetk.........................g. Jan Leonardo, Bassanijev sluga....................... g. Bertok Baltazar,) , . „ .. 1.................... . g. Smerkol Stefane, I slugl Porz,Ie I.....................g. Kumar Pisar..........................................g. Sršen Porzia, bogata dedična.........................ga Marija Vera Nerissa, nje družica...........................gna Ježkova Jessika, Shylockova hči........................gna M. Danilova * * * Shylocka in kraljeviča aragonskega igrata izmenoma gospoda Lipah in Rogoz. Beneški senatorji, uradniki sodnega dvora, jetniški ključar, strežaji in spremniki. Godi se deloma v Benetkah, deloma v Belmontu, Porzijinem letovišču. Scenično glasbo zložil kapelnik g. Pauer. - Dekoracije po slikah starih mojstrov Carpaccia, Bellinija, Pinareala naslikal šef gledališke slikarne g. Skružny. — 2 — Zagetek ob 8. / Konec ob pol 12. HAMLET kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Klavdij, kralj danski........................................g. Skrbinšek Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja ... g. Rogoz Polonij, prvi komornik.......................................g. Lipah Laertes, njegov sin..........................................g. Kralj Horacij, Hamletov prijatelj..................................g. Peček Voltimand, ................................g. Markič Kornelij, ................................g. Kumar Rozenkranc, dvorniki ........................................g. Drenovec Gildenstern, ................................g. Smerkolj Osrik, ................................g. Sancin Plemič.......................................................g. Bertok Marcel, \ _ f....................................g. Medven Bernardo, / cas*m a l...................... .................g. Sancin Frančiško, vojak.............................................g. Smerkolj Rajnold, sluga Polonijev.....................................g. Cesar Fortinbras, kraljevič norveški...............................g. Gregorin Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kralja Hamleta. . . g. Terčič Prvi igralec.................................................g. Danilo Drugi igralec......................................... g. Sancin Tretji igralec...............................................g. Kumar Igralka......................................................gna Gorjupov« Sluga...................................................... g. Bertok Duhovnik .......................................... g. Markič Prvi grobar..................................................g. Plut Drugi grobar.................................................g. Cesar Gertruda, kraljica danska in Hamletova mati..................ga Marija Vera Ofelija, Polonijeva hči............................... ga Wintrova Osebe v igri: Prolog.......................................................g. Kumar Kralj........................................................g. Danilo Kraljica.............................................. gna Gorjupova Lucijan, kraljev nečak.......................................g. Sancin Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge. i Vrši se v Helsingoru na. Danskem. Glasbo zložil A. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. - 3 - Začetek ob 8. Konec po 10. SMEŠNE PRECIJOZE. Komedija v enem dejanju. Spisal Moliere. Režiser: g. PUTJATA La Grange............................................g- Sancin Du Croisy............................................g. Bertok Gorgibus, meščan.....................................g. Cesar Madelon..............................................gna Juvanova Cathos...............................................gna Slavčeva Marotte..............................................gna Ježkova Almanzor............................................. Marquis Mascarille...................................g. Putja a Vicomte Jodelet......................................g. Sancin Prvi nosilec.........................................g. Markič Drugi nosilec........................................ Prvi godec...........................................g. Kumar Drugi godec..........................................g. Jan Več lakajev. PRILJUDNI KOMISAR. Komedija v enem dejanju. Spisal Georges Courteline. Režiser: O. ŠEST. Komisar..............................................g. Peč k Floche...............................................g. Šest Brelog...............................................g. i.ipah Gospod...............................................g. Jerman Stražnik Lagrenaille.................................g. Sancin Stražnik Garrigou....................................g. Smerkolj Punez . . ......................................g. Da lilo Gospa Flocheva.......................................ga Rakarjeva TRI MASKE. Drama v enem dejanju. Francoski spisal: Charles Mere. Poslovenil F. J. Rež ser: O. ŠEST. Priti della Čorba....................................g. Skrbinšek Rdeči harlekin.......................................g. Rogoz Puščavnik . ......................................g. Terčič Pavliha ............................................... g. Plut Paollo da la Čorba...................................g. Gregorin Mancecca ...................... ....... ga Wintri#va Viola Ve cotelli.....................................ga Juvanova Začetek ob 8. Konec krog pol 12. OTHELLO. Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič. • Režiser: O. ŠEST. Beneški doz.......................................g. Lipah -Brabantio, senator...............................g. Skrbinšek Prvi senator......................................g. Medven Drugi senator.....................................g. Sancin Graziano, Brabantijev brat........................g. Cesar Lodovico, Brabantijev sorodnik....................g. Drenovec Othello, plemenit zamorec v beneški službi . g. Putjata Cassio, njegov pobočnik...........................g. Kralj Jago, njegov praporščak...........................g. Rogoz Roderigo, beneški plemič..........................g. Gregorin Montano, namestnik na Cipru.......................g. Peček Desdemona, Brabantijeva liči, Othellova žena ga Marija Vera Emilija, Jagova žena..............................ga Juvanova Bianca, Casijeva ljubica..........................gna M. Danilova Glasnik...........................................g. Terčič Plemiči, vojaki, senatorji, godci. Prvo dejanje se godi v Benetkah, naslednja na Cipru. Glasbo zložil g. Balatka. Po prvem in četrtem dejanju daljša pavza. Salon z a dame in gospode EMIL NAVINŠEK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica KlecJališVcili lasulj in potrebščin Specialna trgouina damskega in moškega sufcna Zaloga belega blaga losip Bedrač - 5 — Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. Notredamski zvonar. Romantična opera v dveh dejanjih (petih slikah). Po istoimenem romanu Viktorija Hugoja napisala Leopold Wilke in komponist. Vglasbil Franc Schmidt. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: O. ŠEST. Ardiidiaconus notredamski.......................g. Cvejič Quasimodo, zvonar notredamski...................g. Zathey Phoebus, gardni častnik.........................g. Kovač Gringoire, bivši filozof in pesnik, sedaj cigan g. Sowilski Častnik.........................................g. Šubelj Esmeralda, cigansko dekle.......................gna Thalerjeva Krčmarica Falourdel.............................ga Smolenskaja Cigani, vojaki, duhovni, ljudstvo. Čas: XV. stoletje. Kraj: Pariz. Prva slika: Greve plače. Druga slika: Krčma stare Falourdel. Tretja slika: Ječa. Četrta slika: Pred cerkvijo Notre Dame. Peta slika: Na terasi cerkve Notre Dame. Nove dekoracije, po osnutkih akad. slikarja Bucika, naslikal mojster Skružny. Damska konfekcija in modni atelje TEODOR KUNC MESTNI TRG 14 POD TRANČO 2 IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z.f LJUBLJANA. lsnW /Ve/n • Edmond Kostand: Cyrano de Bergerac. Herojska komedija ■* ruut^ur l£r&L%J • v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din. Franco ka književnost /.adnjih 50 let motda ne premore dela, ki bi bilo v svoji dovtlpnostl. vznesenosti in sijaju besede tiko tipično francosko, kakor je Rostandov „Cyrano“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljubezni, usta pre Ipevojoča od po meha nad seboj; lev, ki bi si moge priboriti svet in se ne upa dvigniti oči od žene, Ki jo ljubi evo vam junaka te čudov te komedijel „Cyrano de Bergerac44 je uvr>čen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega led »li-ča. Začetek ob 8. Konec po 10. TOSCA. Opera v treh dejanjih. Besedilo po V. Sardou napisala L. Illica in G. Giacosa. Poslovenil Cvetko Golar. Vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Floria Tosca, slovita pevka . . . gna Zikova -Mario Cavaradossi, slikar .... g. Šimenc Baron Scarpia, policijski načelnik, g. Popov Cerase Angelotti..................g Šubelj Cerkovnik........................g. Betetto — Pugelj - Zupan Spolleta, birič..................g. Mohorič Sciarrone, orožnik...............g. Mencin •Ječar...........................g. Perko Pastir...........................g. Habič ml. Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki; cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Vsebina. 1. dej. Konzul Angelotti je ubežal iz ječe in se skriva v cerkvi S. Andrea della Valle. V cerkvi slika Cavaradossi Marijo Magdaleno. Obišče ga ljubosumna prijateljica slovita pevka Tosca. Cerkovnik pride naznanit, da je končno izgnan Napoleon iz Italije in da bo nocoj zato velika slavnost, na kateri bo pela tudi Tosca. Naenkrat pride krvoločni Policijski komisar baron Scarpia. Ukaže preiskati cerkev in iz najdenih Predmetov sklepa, da je Cavaradossi podpiral Angelottijev beg. Ker Scarpia tudi ljubi Tosco, je vesel, da more upropastiti na ta način svojega tekmeca Cavaradossija. Toda Tosca zagrozi Scarpiji, da se maščuje. 2. d e j. Baron Scarpia večerja v palači Farnese. Povabil je k sebi losco. V sosednji sobi mučijo Cavaradossija, da bi izpovedal, kam je ubežal Angelotti. Toda slikar prenaša raje vse muke kot da bi izdal svojega prijatelja. Pride novica, da je pri Marengu zmagal Napoleoii. Cavaradossi zapoje od veselja nad to zmago. Scarpia ga veli radi veleizdaje ustreliti, toda reče Tosci, da ga lahko reši, ako se mu vda. Tosca, vsa obupana, to obljubi. Scarpia ji zagotpvi. da bo slikar samo navidezno umorjen, da vojaki ne bodo imeli krogel v puškah in da naj se po strelu Cavaradossi obnaša kot da je mrtev. Tosci da Scarpia pismo, ki dovoljuje njej in slikarju svoboden odhod iz Rima. Tosca zabode Scarpija. o rp ^ e j. Na Angelskem gradu v Rimu. Slikarja peljejo na morišče. Y *os?° se poslovi Cavaradossi in oba se veselita veselega snidenja in bega. st t 0(ldajo salvo in odkorakajo. Tosca hiti k ljubčku — toda v smrtnem trahu opazi, da je Cavaradossi res mrtev. Iz obupa skoči v prepad, da e v smrti združi s svojim ljubljenim Cavaradossijem. Začetek ob pol 8. Konec ob II. AID A. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Kralj egiptovski....................g. Pugelj — Zupan Amneris, njega hči..................ga Borova - Rewiczeva - gna Sfiligojeva Aida, sužnja etiopska .... ga Lewandovska — gna Zikora Radaines, vodja egiptovske vojske ................................g. Sowilski — Šimenc Ramfis, veliki svečenik ... g. Betetto — Zathey Amonasro, etiopski kralj in oče Aide.........................g. Cvejid Sel.................................g. Banovec — Mohorič Svečenica..........................gna Mišič-Saxova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. Plese naštudiral baletni mojster fl. A. Trobiš. Vsebina: 1. dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramfis in Radames govorita o vojni; Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem slučaju lahko popelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena tudi Amneris. Kralj ga imenuje glavnim poveljnikom in Amneris mu izrodi zastavo. Sprememba: V templju. Veliki svečenik izroči Radamesu sveti meč in prosi boga za zmago. 2. d e j a n J e: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem zmagovalne vojske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora pozabiti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. Sprememba: Radames se vrača kot zmagovalec. Med ujetniki je pripeljal seboj tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj sicer na prošnjo Radamcsovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj poroči kraljevo hčerko Amneris. 3. dejanje: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v Izinem templju. Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda njegov načrt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti. 4. dejanje: Kraljeva dvorana. Amneris še vedno ljubi Radamesa in ga skuša osvoboditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupan* Amneris preklinja sodnike. Sprememba: V svetišču Vulkanovem umreta v objemu Radames in Aida. — 8 — Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. SUZANINA TAJNOST. Intermezzo v enem dejanju. Napisal Enrico Golisciani. Vglasbil E. Wolf-Ferrari. Dirigent: A. NEFAT. Režiser: O. ŠEST. Grof Gil........................g. Rigo Grofica Suzana, njegova soproga . . gna Thalerjeva Sante, sluga....................g. Zupan Čas: sedanjost. MOZART IN SALIERI. Dramatske scene. Spesnil Puškin. Poslovenil P. Debevec. Vglasbil N. Rimski-Korsakov. 'Dirigent: L. MATAČIC- Režiser: P. DEBEVEC. Mozart..........................g. Burja Salieri....................... g. Betteto Slepi godec.....................g. Jermol Prva slika v sobi Salierijevi: druga slika v krčmi. Čas: okrog 1790. Zapečatenci. Komična opera v enem dejanju. Spisala Rihard Batka in Pordos-Milo. Poslovenil Al. Peterlin - Batog. Vglasbil Leo Blech. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST. župan...............................g. Levar - dr. Rigo Liza, njegova hči........................gna Thalerjeva Gospa Jera, mlada vdova.................... ga Rewiczeva Gospa Vuga, stanovalka v isti hiši- ... ga Smolenska Jernej, njen sin, občinski pisar ..... g. Kovač Zajec, občinski sluga....................g. Zupan ^osed Grivec...............................g. Finko ^očni Čuvaj................................g. Perko Prvak strelcev.............................g. Bogojevič Kraj: malo mesto. Čas: 1830. - 9 - Začetek ob pol 9. Konec ob 11. V soboto dne 9. februarja 1924 KONCERT PAVLA H0L0DK0VA prvega baritonista Moskovske opere. S P O R E D : 1.) Borodin: Arija kneza Igorja iz opere „Knez lgor“. 2.) Sokolov: „Burja na po!ju“, ruska narodna pesem. 3.) Rahmaninov: „Vse mine“, romanca. 4 ) Rahmaninov: „Mi smo sedeti s teboj.“ 5.) Grečaninov: ,.Smrt“, romanca. 6.) Musorgsky: Arija Šablovitega iz opere „Hovanšina“. ODMOR. 1.) Čajkovski: Arija kneza Jeleckega iz opere „Pikova dama“. 2.) Grečaninov: „V ječi“, romanca. 3.) Gounod: Kavatina Valentina iz opere „Faust“. 4.) Podgoreski: „Eldorado“, romanca. 5.) Musorgski: „Bolha“, pesem Mefista iz „Fausta“. 6.) Leoncavallo: Prolog iz opere „Glumači“. Na klavirju spremlja g. prof. Ruč. — 10 — Začetek ob pol 8. Konec po 10. v NIZAVA. Muzikalna drama s predigro in v dveh dejanjih. Besedilo spisal po A. Guimeri Rud. Lothar. Vglasbil E. d’Albert. Dirigent: L. MATAČIC. Režiser: V. SEVASTJANOV. Sebastiano, posestnik.............. g. Cvejič Tomaso, najstarejši občan..............g.-Betetto - Zupan Moruccio, mlinarski hlapec.............g. Pugelj Marta..................................gna Thalerjeva Pepa...................................ga Matačičeva Antonija...............................gna Jeromova Rozalija ..............................gna Sfiligojeva Nuri...................................gna Korenjakova Pedro, pastir.......................... . g. Sowilski Nando, pastir..........................g. Banovec Župnik.................................g. Finjko Kmet...................................g. Perko Kraj: Deloma na visoki planoti v Pirenejih, deloma v nižavi Kataloniji na Španskem. Prva vprizoritev 1. 1903 v nemškem gledališču v Pragi. Modni salon damskih klobukov ANGELA PEKOLj ALEKSANDROVA CESTA 12 ~~ se priporoČH velecenjenim damam ■— ORICflR & MEJflC LJUBLJANA, ŠEULNBURCiOUfl 3 KNAFLJEUE ULICE ZALOGA OBLEK Zfl DAME, GOSPODE IN OTROKE — 11 — Moliere: ,,Smešne precijoze“. Pravi francoski humor je galskega izvora. Francozi sami ga imenujejo e s prit gaulois, oči vidno zato, ker je oni del francoske duševnosti, ki se ni dal nikdar poromaniti, ampak je ostal sam sebi zvest do najnovejših časov. Razposajen je, nebrzdano duhovit, mnogokrat grob, vedno pa naraven. Y svojih izrastkih se bliža cinizmu, nikdar rafiniranosti ali afektiranosti. Tak je; humor neznanih nam piscev prastarih francoskih šansonov in srednjeveški fars; tak je humor renesančne in tudi še klasične, poklasične, celo romantične dobe na galskih tleh, kjer je nastal Maistre Pathelin in kjer so se rodili Rabelais, Moliere, Cyrano, Voltaire in Hugo. In če si natančnejše ogledamo jedrnati humor Shakespearjev, vidimo, da je istega izvora, da je keltske krvi. John Falstaff je tip, ki je zelo soroden starofrancoskemu pavlihi, imenovanemu Gros Guillaume. V bistvu enake, samo cinično prikrojene so gotove Shawove figure. Tudi v Shawu še živi stari keltski duh — 1’ esprit gaulois. — Umevno je, da so iz bogate zakladnice galskega humorja črpali narodi, ki jih je narava obdarila z manj izrazito dovtipnostjo: Lessing, ki je dal svojim rojakom prvo narodno veseloigro, je gojil v mladostnih dneh željo, da bi postal nemški Moliere. V Gogoljevem Revizorju najdemo celo vrst mest, posnetih po Molieru. Prva komedija, ki smo jo čuli Slovenci v svojem jeziku, je francoskega izvora in njen glavni junak — kljub Beaumarchaisu in Linhartu — ni ne Španec, ne Matiček, marveč pristen galski porednež. Šestnajsti vek, doba francoske renesanse, še ni prinesel Francozom preporoda njihove drame, pač pa je pokopal zadnje ostanke srednjeveških bibliških iger in zgradil temelj, na katerega je postavilo sedemnajsto stoletje plemenito stavbo francoske tragedije. Renesančni preokret pa je moral vplivati tudi na razvoj francoske komedije, dasi ne v tako radikalnem zmislu kakor na dramo. Gledališče je vedno odsev sodobnega življenja. Groteskna komika srednjeveške farse ima svoj izvor v prostaških oblikah medsebojnega občevanja tedanjih ljudi. Teh oblik tudi renesančni pokret ni bogvekaj izpremenil, vsaj na Francoskem ne. Neprestane vojne in notranji boji so stavili novim smernicam premočne ovire. Tako je prišlo, da so še za časa Henrika IV. vladale, celo na pariškem dvoru razmere, ki si jih danes komaj moremo misliti. Marguerite de Valois, prva žena Henrikova, nam v svojem pikantnem opisu Šentjernejske noči pripoveduje, kako sta segali podivjanost in sirovost v onih razburkanih časih prav do kraljevske spalnice. Tridesetletna vojna je to stanje še poostrila. Neotesano vedenje je slavilo pravcate orgije in je zelo kvarno vplivalo tudi na razvoj jezika. Brez blagodejnega vpliva renesanse in brez podpore iz Italije bi seveda ne bilo prišlo do nikake reakcije. Tako pa so se začeli vedno češčeje oglašati klici proti propadanju dobrega okusa v družabnem življenju, ki se je seveda tudi zrcalilo v književnosti. Posebno pa so se za zboljšanje razmer zavzele dame iz francoskega plemstva, tako da dobi gibanje takoj v početku izrazit značaj ženskega pokreta. Pod pokroviteljstvom dam najboljše družbe so nastali predvsem v Parizu številni krožki, ki so si postavili nalogo, gojiti družabno življenje v umerjenih oblikah in podpirati dobro književnost. Najodličnejši teh «salonov» je bil oni lepe in duhovite markize de Rombouillet. Catherine de Vivonne je bila hči francoskega poslanika v Rimu. Mati ji je bila Italijanka iz najvišje rimske aristokracije. Leta 1600. jo je vzel za ženo pariški plemenitaš marki de Rambouillet. Predstavljeni! kralju, se zavoljo svobodnega tona, ki je takrat vladal na francoskem dvoru, in zaradi gotovih razmer, ki jih je bila tam uvela lahkoživa prva žena kraljeva, ni mogla privaditi krogu, ki je obdajal sicer genijalnega, a mnogo manj čednostnega Henrika IV. Hlinila je slabo zdravje in se izogibala povabilom na dvor, kolikor je mogla. V svoji palači v rue Saint-Thomas-du-Louvre pa je zbirala okrog sebe ves boljši del tedanje pariške družbe, posebno tudi one, ki ji je; bil pri srcu prospeh francoske književnosti in umetnosti. Pri njej so se v zgodovinskem «višnjevem salonu» shajale v prvi polovici sedemnajstega stoletja osebnosti kakor Richelieu, takrat še škof v Lufonu, kardinal la Va- - 12 - ; kneginja Montmorency, vojvoda Montausier, ki je potrpežljivo in stanovitno čakal trinajst let, da mu je dala roko markizina hči Julija, dalje ija Kochefoucauld, Mile de Scud6ry, Mme de Sčvigne, od pisateljev Malherbe, oiture, Scarron, Corneille, poznejši veliki cerkveni govornik Bossuet in mnogi drugi. V salonu markiz« de Rambouillet so se polagali temelji raznim panogam rancoske klasične literature, ki je kmalu nato tako lepo vzklila. Tam se je gojil okus za visoko, resno in čisto francosko umetnost, ki si je seveda v ■narsicem jemala laške vzorce za vzgled. V zadnjem oziru ne smemo pozabiti, je bila markiza de Rambouillet po materi laške krvi in da je bila tudi “»krat vladajoča druga žena Henrikova, Marie de Mčdicis, Italijanka. Predvsem so negovali vsi člani družbe jezik, čigar čistost in lepota jim je bila nad V8e- Poleg tega so pazili na zunanje forme občevanja, glede katerih so navile visoke dame, ki so posečale sloviti salon, neverjetno stroge zahteve. -k™.tka: gostje markize de Rambouillet so morali biti v vsakem oziru ■'f ličtii-' ali, kakor so se sami izražali: prčcieux. Odtod ime aradiž ušes», luno cnočno baklo, postelj « kraljestvo Morfejevo» itd. Marsi-tak precijozni izraz skoro žali celo naš sedanji estetski čut; tako so n. pr. nazivali v precijoških krogih in salonih nosače ckrščene mule»; gospodična w m ta je duhovita, bi se reklo po precijoško «gospodična ta in ta je izvleček človeškega duha>; kadar so koga povabili, naj sede, so rekli: ^podajte se v*ndar.v objem naslanjača^, kdor se je poročil, je «šel v dovoljeno ljubezen^. Moliere, ki je bil izvrsten opazovalec in strog sodnik svojih sodobnikov m ki mu je šla narava nad vse, dočim mu je bila afektiranost v dno duše ‘‘oprna, si seveda ni mogel kaj, da bi duhovitim damam ne pokazal na odru vse smešnosti njihovega počenjanja. Kmalu po svojem prihodu v Pariz je fnsal satirično komedijo, ki so jo igrali prvič v torek 18. decembra 1659 r i '^tre du Petit-Bourbon, v gledališču, ki je stalo na mestu sedanje . olonnade du Louvre*. Intriga delca je sila preprosta: Vdovec Gorgibus, icnovit, toda nekoliko skop pariški meščan, je bil dal svojo hčer in svojo nečakinjo na deželi odgojiti. Ko postaneta obe goski godni za možitev, jih Popelje v Pariz in jima poišče primerna snubca. Toda dekleti, ki sta bili čuli Pr®cijozah, o viteških ljubimcih, o romantičnih doživljajih in zapletljajih, nikakor nočeta skočiti kar naravnost v zakonski jarem. Snubača, ki jima jih orgibus pošlje, strašno nemilostno sprejmeta, ker jima nista dovolj fina, kar e vedenja in obleke tiče. Ko pride Gorgibus, da govori z deklinama o mo-t1’ ima ž njima svoje križe. Hči začenja dvomiti, da bi bil Gorgibus sploh Jen oče. ,, tem snujeta zavrnjena snubača maščevanje. Vsak obleče svojega • JavY Praznično obleko, ga našopiri kolikor mogoče s peresi in trakovi v grajskem gledališču v Schonbrunnu v prevodu grofa Baudissina. Dasi so sodelovali prvi dunajski umetniki, jim kritika očita, da niso zadeli finega tona Molierove satire, ker so pretiravali. Tudi v Pragi je igra v izborni zasedbi na repertoarju Narodnega divadla.. F. Juvančič, Iz „ Beneškega trgovca. “ (Prevod O. Zupančiča.) Porzia: Narava milosti ni vezana: kot krotki dež nebeški, na zemljo rosi pod sabo z dvojnim blagoslovom: zanj, ki deli, in zanj, ki jo sprejema. V mogočnikih najbolj mogočna, diči bolj nego krona kneza na prestolu: oblast in moč prosvetno kaže žezlo, časti prilastek je in veličanstva, in strah pred kralji v njem ima svoj sedež; a milost več je nego žezla moč, vladarju v srcu ona prestoluje in je prilastek samega Boga; in zemska oblast se najbolj bliža božji, če milost blaži pravdo. Torej, Žid, čeprav ti gre za pravdo, si premisli, da le po pravdi ne bi nas nobeden zveličal se; vsi molimo za milost, in ta molitev nas uči ravnati po milosti. Toliko sem govoril, da bi te odvrnil od pravice stroge; če nje držiš se, mora vestni dvor beneški razsoditi zoper kupca. (Govor pred senatom, IV., 1.) * * * Lorenzo: Svetal je mesec: tako noč kot ta, ko je laskaje zrak poljubljal drevje, in ni mu dal šumeti, tako noč se vzpel je Triol na obzidje Troje in vzdihal svojo dušo tja k šatorom ; je grškim, kjer njegova Kresida to noč je spavala. — 14 — Jessica: In tako noč je Tizba plaho stopala po rosi, a leva prej uzrla nego njega in splašena zbežala. Lorenzo: Tako noč je stala Dido z vrbovico v roki na divjem bregu in vabila ljubčka, naj vrne se v Kartago. Jessica: Tako noč Medeja brala čarne je zeli, da Jazona je pomladila. Lorenzo: Tako noč se Jessica ukrala je od Žida in iz Benetk z razposajenim fantom bežala do Belmonta. Jessica: Tako noč prisegal ji Lorenzo je ljubezen, ukral ji srce z nežnimi obeti, ki vsi so bili krivi. Lorenzo: Tako noč obrekovala čedna Jessica, neugnanka mala, svojega je ljubčka, in on ji je odpustil. Iz „Spominov S. Bernhardt“. (Dalje.) Povod, da sem zapustila Comedie, je dala zopet moja sestra Regina, toda to pot ne namenoma. Proslavljali smo Molierjev jubilej in vsi umetniki tega slavnega zavoda bi se morali — po starem običaju — zbrati in se pokloniti pred kipom genialnega pesnika. — Pri tej priliki sem prvič prisostvovala taki ceremoniji in moja mala sestrica, ki me je čula doma o tem govoriti, me je prisrčno prosila, naj jo vzamem seboj. Mama mi je dovolila in nama dala za spremstvo našo staro Marguerito. Celokupna Comedie je bila zbrana v umetniški sobi: dame in gospodje, različno kostumirani, toda vsi v slavnih doktorskih plaščih. Pravkar so javili, da se ceremonija prične, in vse se je gnetlo k hodniku, kjer so stali kipi velikih umetnikov. Držala sem sestrico za roko. Pred nama je šla zelo debela in zelo slavnostno razpoložena gospa Nathalie, stara, hudobna in prepirljiva članica Comedie. Regina, ki se je hotela umakniti vlečki Marije Royer, je stopila po nesreči na vlečko gospe Nathalie. Ta se je obrnila in je vsa divja sunila otroka tako silno, da se je udaril ob steber, na katerem je stal kip. Regina je zakričala in prišla k meni; njen lepi obrazček je bil krvav. Vrgla sem se na debelo žensko in zakričala: »Ničvredni stvor! . . in ji v trenutku, ko mi je hotela nekaj odgovoriti, priložila par zaušnic. - 15 - Stara članica je padla v nezavest, vpitje, divje kričanje, ogorčenje, pritrjevanje, prikrit smeh, nasičena maščevalna čuvstva, gin-ljivo sočutje dam, ki so bile tudi matere, z ubogo malčko itd., itd. . . Nastali sta dve stranki, ena za zlobno Nathalijo, ki je bila se vedno brez zavesti, druga pa za malo Regino. Zelo zanimivo je bilo opazovati grupacijo in različnost teh dveh strank. Okrog Nathalije so se zbirali slavnostni in mrzli moški in ženske, ki so deloma z. robci, deloma s pahljačami hladili onemoglo kepo masti. Neka mlada, pa resna članica, je poškropila Nathalijo s par kapljicami vode. Komaj, pa je ta to začutila, se je takoj osvestila, si pokrila lice z rokami in zamrmrala s slabim glasom: „To je pa neumno! Saj mi boste vso šminko uničili!“ Regino pa so obkolile mlade dame in ji izmivale lice. In mala je rekla sirovo: „Saj nisem tega nalašč storila, sestra, prisežem ti! To je govedo, ki brca kar tja v en dan.“ Kajti Regina, ta serafin z lepimi plavimi lasmi, radi katerih bi ji bili še angeli nevoščljivi, ta idealna, poetična lepota, je govorila kot kak voznik; nismo je mogli tega odvaditi. Njeno sirovo govorjenje je izzvalo med našo stranko sila smeha ; sovražna stran pa je skomizgala z ramami. (Dalje prihodnjič.) RAZNO. Hudožestveniki gostujejo od 8. do 18. februarja v Zagrebu. V trupi so: Germanova, Križanovskaja, Grecova, Masalitinov, Šarov in drugi. Uprizorili; bodo: