Poštnina plačana v gotovini
IZSELI E N SKI
VES1
VESTNIK
DAFAEL
GLASILO RAFAELOVE DQVZBE V LIVBLIAN
IZHAJA 15. VSAKEGA MESECA UREDNIŠTVO: LEONIšCE UPRAVA: TYRSEVA C.52 V LJUBLJANI
NAROČNINA: ZA JUGOSLAVIJO LETNO DIN 12-ZA INOZEMSTVO LETNO DIN 24-
OGLASI PO DOGOVORU
LETO VI.
LJUBLJANA, JANUAR 1936
ŠTEV. 1
Pozdrav ministra socialne politike in narodnega zdravja našim izseljencem
Izseljenska ura Radio Ljubljana"
Že več let so dnevi pred božičem prav posebno posvečeni misli in skrbi za naše izseljence in njihove družine v tujini.
Iniciativo za to lepo in pohvalno akcijo je dal g. p. Kazimir Zakrajšek, velezaslužni predsednik Rafaelove družbe v Ljubljani. Po njegovi zamisli bomo tudi letos po vsej kraljevini Jugoslavije obhajali izseljensko nedeljo, saj je to v sedanjem času še prav posebno važno.
Bolj kot kdajkoli zahteva letošnje leto, da se zanimanje in skrb za družine naših izseljencev med vsem našim narodom ojači in okrepi, ker so se razmere za naše ljudi v tujini zelo poslabšale.
Mi apeliramo na humaniteto tujih držav, da nudijo našim izseljencem enako zaščito kot svojim lastnim sinovem, saj so naši rojaki za njihovo prosperiteto žrtvovali svoja leta in svoje najboljše'moči.
Zaradi težkih ekonomskih prilik v svetu in zaradi brezkompromisnih zapor, so nekatere države zabranile, da ne moremo poslati našim izseljencem denarja in pomoči, četudi bi nam financielno stanje v naši domovini to nudilo.
Mi moremo in moramo pa storiti to, da pomagamo nezaščitenim družinam naših izseljencev, katerim ne morejo pomagati njihovi hranitelji. Znano je dejstvo, da so naši izseljenci v pretežni večini iz pasivnih predelov naše domovine.
Božja previdnost je tem krajem sedaj namenila lepšo bodočnost. Kot povračilo za vse nepopisno garanje in žrtve, katere so sinovi teh siromašnih krajev kot izseljenci pretrpeli po svetu, boreči se za svoj življen-ski obstoj in svojih dragih, in prav sedaj, ko se zapirajo vrata onih držav, ki so dajale našim izseljencem kruha, so odkriti prirodni čari v teh revnih krajih naše domovine ter jim s pomočjo turizma nudijo možnost, da dobe na rodni grudi svoj kos kruha.
Ob priliki letošnje izseljenske nedelje moram pohvaliti „Savez Organizacija Izselje-nika", ker skrbi, da se izseljenskim družinam v omenjenih krajih omogoči življenje s pomočjo turizma, da se izseljenski povratniki kolonizirajo v plodnih krajih, da se onemoglim izseljencem osigura zatočišče v domovini in da izseljenske otroke pri-
pravlja za mornarske in druge poklice, ki bi jim omogočili lepše in dostojnejše življenje v naši domovini.
Poleg tega pa je treba poskrbeti, da se s sredstvi »Izseljenskega Fonda" pomaga tudi našim rojakom, ki so bili prisiljeni zapustiti tujino in sedaj iščejo zatočišče v Jugoslaviji.
Ne pozabimo tudi, da so naši izseljenci bežali iz Avstrije, ker jih je k temu koraku prisilila tuja politika, ki je stremela za tem, da razdrobi naše ljudi in na njihova mesta naseli svoje ljudi.
Maši izseljenci so bili tudi v tujini med prvimi v veliki osvobodilni borbi, ki so polagali svejo kri in denar za realizacijo naše skupne domovine Jugoslavije.
Naši izseljenci naj vedo, da njihova domovina vedno misli na svoje sinove in hčere v tujini in da je pripravljena vedno pomagati njim in njihovim družinam.
Beograd, 1. decembra 1935.
Mirko Komnenovič,
minister socialne politike in narodnega zdravja.
V
Enkrat na leto je gotovo premalo, da se domovina porazgovorl potom zračnih valov s svojimi otroki širom sveta. Do sedaj smo imeli vsako leto samo na Izseljensko nedeljo na naši Radio postaji Izseljensko uro, ko smo govorili In peli našim Izseljencem. Zgodilo se je pa, da še ta ura nI srečno izpadla, radi raznih ovir in vzrokov.
Družba Sv. Rafaela je zato zaprosila „Radio postajo Ljubljana", da bi take Izseljenske ure priredila najmanj po enkrat na mesec s kolikor mogoče pestrim In zanimivim sporedom. Te ure naj bi bile takega značaja, da bi budile v Slovencih Izven meja svoje domovine ljubezen in navdušenje za njo. — »Radio Ljubljana" se je takoj z veseljem odzvala tej prošnji In bo v najkrajšem času uredila vse potrebno, da bo začela s temi rednimi »Izseljenskimi urami".
Vselej bo ta ura dovolj zgodaj prijavljena po časopisju, da bodo Izseljenci širom sveta ob tej url sedli k radiu In poslušali spored, pripravljen nalašč za n|e.
Na pragu novega leta
V velikem obmorskem mestu Hamburgu sem pred nekaj leti na nekem spomeniku čital naslednje besede: Jzseljevenje je strup za vsak narod."
Teh besedi sem se spomnil ob nastopu Novega leta 1936 in sicer z iskreno željo, da bi si jih osvojile vse plasti našega naroda. Kljub temu, da vsi odvračamo ljudi in jih prosimo, naj nikar ne hodijo po delo in kruh v tujino, se je lani od 1. januarja do 30. septembra izselilo iz naše države nič manj kot 9.277 oseb. Med temi je 325 oseb iz naše banovine. To je velik in hud udarec za našo državo. To našo kri bo uničila tujina na duši in telesu, za nas pa so popolnoma izgubljeni. Skrajni čas je že, da merodajni faktorji preprečijo vsako izseljevanje z rodne grude. Zadosti krvi nam je že izpila tujina in mi ne smemo pustiti, da bi nam tudi v bodoče izvabljala naše najboljše moči in se potem z njihovim de-
lom in žulji ponašala. Našim ljudem je treba dati dela in zaslužka tu doma. Tu naj nam ustvarjajo dobrine, s katerimi se bomo pred svetom lahko ponašali, kot se ponašajo danes flmerikanci s svojimi nebotičniki, katere so gradile pridne slovenske roke. Obdržati ljudi doma in jim dati primernega dela in kruha, to je danes najbolj pereče vprašanje za nas vse. Drugo nič manj važno pa je, da naše ljudi, ki so zdaj odrezani od rodne grude, ščitimo in jim pomagamo, kolikor največ moremo.
Lanski prvi slovenski izseljenski kongres v Ljubljani je odkril globoko rano, ki v našem izseljenskem vprašanju zija na našem narodnem telesu. Pokazal je v drastični obliki bedo in gorje, kateremu so izročene vse tiste množice, ki morajo s trebuhom za kruhom v mrzlo tujino. Najbolj presenetljivo odkritje tega kongresa pa je bilo to, da so vse te množice tako rekoč
brezpravne in iščejo čimdalje bolj zaščite v Rafaelovi družbi, ki napenja vse sile, da bi jim življenje vsaj malo olajšala. Še do danes nimamo zaščitnih konvencij z državami, kjer žive naši izseljenci, dočim so jih druge države že zdavnaj sklenile. Naši izseljenci-delavci leta in leta plačujejo ogromne prispevke v francoske, belgijske in holandske zavarovalne delavske fonde, pa jih kljub temu na stara leta mečejo na cesto, da morajo iti brez sredstev v domovino umirat, njihov denar pa ostane v tujini.
Vprašanje zaščite naših ljudi v tujini bo treba reševati takoj in ga rešiti tako, da bo državi pred inozemstvom v čast, našim izseljencem pa v korist.
Poleg nešteto drugih vprašanj, bosta ti dve vprašanji v letu 1936 najvažnejši za Rafaelovo družbo in našo državo.
Bog daj, da bi vsi prav umevali izseljensko vprašanje in s tem podpirali ogromno delo Rafaelove družbe, ki si ga je zastavila
v Novem letu.	. , „
Jože Premrov.
Pravočasno, pravočasno — ne prekasno!
Pravočasno, pravočasno... I smo rekli že enkrat. Zadnjič. Pa moramo zaklicati še enkrat, in še in še, da se predramimo iz svoje malobrižnosti, razgibljemo iz svoje počasnosti, da se zasučemo, da si zavišemo rokave, da si pljunemo v roke — in uredimo in poskrbimo za naše izseljence kar največ in kar najhitreje se da, kolikor se od naše strani sploh dal Je resnica, neve-sela pa neutajljiva, da kot katoličani in Slovenci pogostokrat prihajamo prepozno, da gasimo, ko je že skoro vse pogorelo, da mnogokrat po povodnji lovimo samo še — ostanke. Ravno z našo brigo za izseljence je taka. Zamuda prejšnjih desetletij naj nas priganja, da bo odslej drugače.
V Franciji, Belgiji, Holandiji so naši ljudje za silo oskrbljeni. Pravim: za silo. V Argentini paše davno ne. Enako tudi po drugih deželah Južne Amerike ne. Kaj in koliko bi bilo treba še storiti in poskrbeti, pa niti ne vemo. Predvsem bi bilo treba, da imamo pred seboj pregled, vsaj približno natančno statistiko, kod vse je slovenska kri raztresena in koliko jo je kje. Kaj pa vemo, kam vse po dolgi in široki Južni Ameriki so se naši ljudje razkropili in razgubilil
Moj namen pa danes vendar ni, voditi vas po Ameriki, ki je ne poznam, ampak obrniti vaš pogled na jugovzhod, v Srbijo, kamor se po vojni izteka slovenska kri, kolikor je ima telo Slovenije za svoje potrebe preveč. Kraje v Srbiji, kamor se Slovenci naseljujejo, vsaj nekatere, poznam iz lastnega opazovanja. Zato poznam tudi vso duševno revščino teh ubogih ljudi. Dostikrat sem obiskal rudarje po srbskih rudnikih. Leta 1922 in 1931. Prvič tudi slovenske koloniste na Kosovem in na Ovčjem polju. Nekoliko so se mi od takrat spomini sicer že zabrisali, v glavnem pa jih seveda ne bom nikoli pozabil.
Obiskal sem prvič pet rudnikov: Senjski rudnik, Sizevac, Tresibaba, Bogojina (?), Rtanj. Vsi spadajo, v kolikor so Katoliški, v župnijo Niš. Ta je bila takrat po ozemlju razsežna kakor vsa Slovenija. .Župnik pa sam — brez pomočnika. Pomislite, kaj more eden na take daljave narediti I Cerkve ali kapele katoliške nikjer nobene. Obiskal je posamezne kraje, koder bivajo katoličani, enkrat ali dvakrat na leto. Krstil je takrat otroke, kolikor se jih je bilo od zadnjega obiska dalje narodilo, povezal v naglici kak zakonski par, maševal, poučil malo otroke in morda spovedal kakega človeka, — če je kdo blizu prišel. Kolikor se da vse to v
enem dnevu napraviti! Časih pa je morda dobil tudi kakega drugega duhovnika, da ga je poslal okoli teh raztresenih ovac.
Tako sem torej leta 1922 tudi jaz šel na to pot. V kovček sem si nabasal vso mašno in oltarno opravo in s tem kovčekom v roki hajdi na železnico I Prva postaja je bila Tresibaba. Mislil sem si: Ljudje bodo veseli, da jih pride obiskat domač človek, duhovnik in bodo z veseljem prihiteli skupaj. Kaka zmotaI... Popoldne jih grem obiskat po stanovanjih. Bili so prijazni in dobre volje. Povabim jih, naj pridejo proti večeru k spovedi. Obljubijo. Ob določeni uri hodim pred določenim prostorom gori in doli in čakam, da pridejo. Gledam, gledam, kdaj se bo kdo prikazal; čakam in čakam, a ne pričakam -- nobenegaI...
Prostor za božjo službo seveda ni bil ravno posebno vabljiv. Menda je znano, da jaz posebno rad po gostilnah hodim. Kakopak I Takrat sem pa moral iti v gostilno, — a ne pit, marveč pridigat, maševat in spovedovat... Ni bilo namreč nobenega boljšega prostora za sveto opravilo kakor gosposka soba v rudniški kantini. Na par krajih smo bili pač v šoli, drugod pa v kantini. Drugo jutro je pač prišlo par žensk k spovedi in nekaj gospode rudniškega ravnateljstva k maši. To je bilo pa tudi vse. Ves uspeh mojega Bmisijona".
In podobno je bilo tudi po drugih krajih. Prišlo je nekaj otrok, kakih 5 ali 7 žena, moškega pa skoro nobenega. Na vsem tem mojem potu po rudnikih sem spove-
dal — čujtel — cele tri moške. Izmed teh je prišel sam od sebe le eden, eden je bil bolan na postelji, eden je prišel do mene po drugih opravkih in sem ga s te žavo pripravil k spovedi. — Pa ne da bi bili ljudje hudobni ali surovi. Samo zanemarjeni. Dalo se je z njimi sicer čisto čedno govoriti. A sami so mi rekli: Živimo kakor zverina v gozdu...
V teh letih se je pač nekoliko že spremenilo. Pri svojem drugem obisku sem že dobil cerkev v Zaječarju, ki je pri prvem še ni bilo. Toda, toda koliko jih še manjka I Spominjam se posebno na Rtanj, kjer je bila nedavno velika rudniška nesreča. Tudi tam sem imel cerkveno opravilo v kantini. Bilo je nekaj žensk in otrok, moškega nobenega. Na navadni mizi, po kateri sem razstavil vso oltarno in mašno opravo, sem maševal, in pri isti mizi tudi spovedoval, medtem ko so drugi stali v drugem koncu sobe in nas gledali. Ko sem potem z ljudmi govoril, so mi rekli: Ko bi bila cerkev ali kapela, saj bi bili prišli, a takole — tam v gostilni I Dasije tistim, ki neradi pridejo, vsak izgovor dober, in če bi jim bilo kaj prida na tem, bi prišli kamorkoli že, — a nekaj resnice je na tem izgovoru vendarle. Saj sem rekel: prostor za božjo službo sam na sebi ni bil vabljiv.
Pred par dnevi pa sem slučajno govoril z nekim dobrim fantom, ki ima dve sestri omoženi v Rtanju in jih je nedavno obiskal. Rekel mi je: Danes je v Rtanju z otroci vred tisoč Slovencev, cerkve ali kapele pa še vedno nobeneI
Pomislite, ljudje krščanski, kakšna zapu-ščenostl Rtanj je sam na sebi zelo pust, samoten, zapuščen kraj. Kakor na koncu sveta. Med skalovjem in grmovjem, nekoliko v bregu sicer, a na vznožju visoke gore, odkoder ni nikamor razgleda. Zdaj pa take razmere I Kakšno življenje! Ubogi ljudje I Kaj imajo od življenja? Toliko, da žive. A — kakor sami pravijo — kot zverina v gozdu... Njih zabava je najbrž — kakor navadno povsod — pijača in ples, a duhovnega veselja nobenega!... Tako žive, — in kako umirajo?!...
In vendar je že najmanj 18 let, kar so naši ljudje doli. Ali kličem zastonj: Pravočasno, pravočasno, — ne prekasno? I
(Dalje prlh.) J. Kalan.
Glas vpijočega v puščavi
Tucpuegnleux-Marine.
Tukajšnjo jugoslovansko mladino je zadela velika nesreča. Njen dosedanji vzgojitelj in učitelj g. Jankovič se odpravlja na svoje novo službeno mesto v Nemčijo. Kaj bo sedaj z našo osirotelo mladino? Kaj bo z našo godbo? Koliko truda, dela in skrbi, tudi stroškov, je bilo v teh par letih, preden je prišla mladina na to stopnjo kot je danes. In sedaj, kar naenkrat, kar čez noč, naj bi bilo vse to uničeno, pozabljeno! Ali ni škoda plemenitega semena, katero je bilo vsejano na tako skrbno pripravljeno njivo, pa ga bo mogoče prerastel tuj plevel in osat, še preden požene cvetje in sad? Ali ni škoda mladih glavic, katere so se tako pridno učile slovenskega pisanja in čitanja, otrok in odraslih, ki so s takim
veseljem prihajali k tamburaškim vajam? Radoveden sem, kaj bodo rekli na to in kakšen odgovor bodo dali oni, ki jim je poverjena skrb za dobro vzgojo jugoslovanske mladine? Kaj bo rekla jugoslovanska vlada? Ako že nima skrbi za odrasle izseljence, naj bi se usmilila vsaj izseljenske mladine I Saj mora vendar vsak vedeti in pri-poznati, da je bodočnost slovenskega naroda odvisna od dobre vzgoje mladine, doma in na tujem, da je temelj in podlaga za dobrobit našega naroda njegova mladina. Nam odraslim izseljencem že ni več veliko mogoče pomagati, saj vemo iz lastne izkušnje da: kar se je Janezek naučil, to sedaj tudi Janez zna. Zato naj bi se tembolj poskrbelo za mlad rod, da bo boljši kot smo mi.
S kakšnim veseljem so ti otročički prihajali v slovensko šolo I Več kot enkrat sem jih videl, ko so prišli kar v »paradi" in z godbo na čelu. Pa kakšna godba I Dva ali trije so igrali na tamburice, eden na ustno harmoniko, Tonček je imel na vrvici okrog vratu privezano staro škatljo, ki mu je služila za boben. Največji izmed njih je pa nesel veliko zeleno vejo namesto zastave. Deklice so korakale zadaj in pele za godbo »Mladi vojaki". Ej, to je bilo veselje! Pa kako pridni in pohlevni so ti otročičil Nič ni tukaj med njimi one razbrzda-nosti in surovosti, kot je v navadi pri nas med šolskimi otroci, posebno na deželi. Tukajšnja mladina se dobro zaveda, da je na tuji zemlji, med tujim narodom in da je vsak pregrešek dovolj velik, da jih lahko s starši vred poženo v njih domovino. Le redko kdaj se sliši, da bi otrok kakšnega inozemca napravil kakšno hudobijo. Posebno slovenski otroci so brez izjeme dobri, pošteni in zavedni Jugoslovani. V potrdilo, s kakim ponosom otroci pripoznavajo njih jugoslovansko narodnost, hočem popisati kratek dogodek.
Nedaleč od tega kraja je sredi zelene trate, obdane z lepim bukovim gozdom, močan mineralni, okrog 70 stopinj topli, zdravilni vrelec, ki teče prav čez bivšo nemško-francosko mejo, v precej prostoren bazen. Tam se lahko kopa vsakdo, kadar in kolikor časa mu je liubo, in sicer, kar je glavno, brezplačno. Ob nedeljah in praznikih se zbere tukaj včasih do tisoč miru in zdravja željnih ljudi, da preživijo nekaj ur v topli vodi, na soncu, ali pa v hladni senci tihega gozda. Prve dni meseca maja lanskega leta sem bil tudi jaz tam navzoč. Kljub zgodnjemu letnemu času je bilo tam vse polno ljudi. Nekaj metrov od plavalnega bazena s toplo vodo, teče potoček z mrzlo, posebno v tistem času, prav z ledeno vodo. Po njej je brodil neznan trinajstletni dečko, oblečen v kopalne hlačke, dasi je bilo tople vode na razpolago. Bal sem se, da se ne bi fant prehladil, zato sem šel, da bi ga segn?! iz vode.
„Veu-tu pas sortir de Peau froide?"
,Non monsieur! Moi je sui un filsde-la Montagne! — Jaz sem sin planini Tam, kjer sem jaz doma, se IjudjeSie prehladijo za vsako malenkost".
»Katere narodnosti si?"
»Moj oče in moja mati sta oba Slovenca, z Jesenic doma. Pa jaz sem tudi Slovenec!"
»Kako ti je ime?"
„Joško!"
»Hm, lepo ime! Kaj pa v šolo kaj hodiš?"
»Seveda! Saj bom kmalu nehal"
»Pa slovenskega čitanja in pisanja se tudi kaj učiš?"
»O, pa še kako rad! Vsak večer, ko pridejo oče domov, imava slovensko šolo."
»Kdaj pojdeš pa domov v Jugoslavijo?"
»Kadar bom vel kl Takrat pojdem tudi na lov na divjega kozla na Triglav."
»Pa z Bogom, gospodi Zdaj grem spet naprej, da se nekoliko ohladim, flu revoir!"
In odletel je po vodi, da je brizgala več metrov daleč okrog njega, da mi je kar sapo jemalo, ko sem ga gledal. Kaj sem mu hotel? Pustiti sem ga moral, da je delal po svoji volji. Še neštetokrat sva se sreče-la. Vselej je bil dobre volje in prijazen z vsakim človekom. Vedno je ponovno
Jože Premrov:
Pesem tujine...
Visoko v rebri samevajo štiri hiše. Odete so v snežno odejo. Vsenaokoli kraljuje svečana tišina, le po hišah prasketa ogenj v pečeh. Po nebesnem svodu je morje svetlih nebeških očesc, ki zvedavo zro na tihe kmečke domove. Ljudje se tišče okoli ognjišča in obujajo sladke spomine sončne mladosti...
Na obrazih Jakopetove družine počiva topa bolest Njihovi izpiti obrazi pričajo, da jim zemlja premalo napolni kaščo. Mati previdno in skopo deva v lonec, ker ve, da je še daleč do pomladi. Devet želodcev precej užene.
Gospodar gre v hlev, da pregleda, če je Janez, najstarejši sin, vse uredil; če je zadosti postlal in ali ni morda pozabil privezati živine. Vsak večer gre v hlev, saj se tam pozimi najrajši mudi. Kadar je sam, se vedno pogovarja z živino. Ko vse pregleda, se vsede na sto! in si prižge pipo. Gosti oblaki dima se mu vale iz ust. Zamišljeno zre na živino in premišljuje, koliko bo vrgla liska, koliko je vreden sivec. Šest repov počiva v hlevu. Naenkrat stopi k teličku in ga poboža. Drobno tele ga milo pogleda kot bi mu očitalo, da mu premalo polni jasli. Gospodar trikrat premeri hlev, puhne iz ust oblak dima in zapre hlev. Vsak večer je napravil z roko križ čez vrata, danes pa napravi tri križe, da bi imel več sreče in blagoslova pri živini.
Težki škornji se oglasijo po veži. Vsi poznajo gospodarjev korak, danes pa ga bi bili kmalu zgrešili, ker je nenavadno trdo stopal po kamnitem tlaku.
»No, oče, zakaj ste pa danes tako tolkli ob tla?" se oglasi Janez.
»Tolkel? Saj moraš tolči, ko pa ni vse tako, kakor bi moralo biti"
»Kaj vam pa ni po volji?"
»Živino sem gledal, pa vidim, da je vsak dan slabša. Kosti in dlake je vedno več, mesa pa nobenega. Sram me je, če bi stopil kak kupec v hlev, pa bi imel na prodaj same kosti."
»Kje pa naj vzamemo, če nam zemlja ne da?"
»Zemlja, zemlja ..." tarna gospodar.
»Premalo je imamo, oče", se oglasi Francka.
»Pa kupi, če imaš za kaj I" pripomni žena.
»Bi že bilo za kaj, če bi imel les kaj
poudarjal, da je Slovenec. Mislil sem si, dal Bog, da bi fant ne bil preveč razočaran, kadar pride v svojo domovino!
Pa kako čebljajo ti otroci! Poleg slovenskega jezika govorijo, ali vsaj razumejo mnogi tudi poljsko, nemško, italijansko, najbolje pa seveda francosko. Učijo se veliko laže kot otroci domačinov in neredko se zgodi, da inozemec, zlasti Slovenec, odnese prvo šolsko odliko ob koncu šolskega leta. Človeku se zdi, da se ti otročiči kar kosajo med seboj, kateri bo bolj priden in kateri bo bolj in več znal.
flli se ne bi našel v Sloveniji še kak mlad učitelj, ki bi imel veselje priti sem zbirat to zlato in kleno zrnje, katero raste in zori na tuji zemlji, ter ga pomagal spravljati v jugoslovanske žitnice?
Strnad Franc
veljave. Če poderem vse smreke, ne dobim toliko, da bi vas pošteno oblekel in obul", toži oče.
»S škafi bomo morali začeti, oče", se oglasi Janez.
»Komu jih boš pa prodal zdaj pozimi? Če jih prodaš v trgu, ne dobiš zanje niti toliko, kolikor je delo vredno, les moraš dati pa zastonj."
»Bomo šli pa v Avstrijo, tam se boljše proda."
„To bi že bilo, samo, da ne bi bila pravica tako draga. En mesec ali pa še več moramo vsi trdo delati samo za potni list in še ne veš, če ga boš dobil..."
»Saj so ga dobili tudi drugi", se oglasi Francka.
»Seveda so ga dobili, ker imajo na prodaj dušo in telo. Mi pa tega ne moremo, ker smo ljudje", potolče oče z nogo ob tla.
»flh, oče, ne govorite tako!" se oglasi najmlajši sin, ki obiskuje mestne šole.
»Ti, fante, ti mi pa kar molči! Saj vem, da se ne boš navadil kaj prida od mestnih frakarjev. Oni vas morajo tako učiti, ker ne poznajo kmečkih srag in žuljev. Poln želodec lahko tako govori, lačen pa gode drugače. Kaj vedo tam v mestu, kako mi živimo. Ne zavedajo se pa le ne, da jih živijo kmečki žulji."
»Mama, bo že kmalu večerja?" vpraša Lojzka.
»Počakaj, da mleko zavre; močnik seže hladi."
»Močnik in mleko bomo večerjali?" se oglasi dijak.
»Letos je to, drugo leto pa morda še tega ne bo, če bo šlo tako naprej", razlaga oče.
»Res je tako, res", pritrjuje mati. »Sama ne vem, kaj naj denem v lonec, ker je bila tako slaba letina. Da nimamo mleka in koruze, pa bi morali iti od hiše do hiše, ker ni denarja, da bi si kupili živeža. No, pa ljubi Bog nam je vsaj to dal"
»No, zdaj je pa mleko že zavrelo. Gremo lahko kar k večerji", opozori Lojzka mater.
Družina sede okoli mize. S slastjo povži-vajo božje darove. Velika skleda je na mah prazna.
»Pred leti smo pa vse kaj drugega večerjali", se je oglasil Janez.
»Da, da, Janez. Toda tedaj smo imeli nebesa na zemlji. Denarja je bilo kot peska v morju, zdaj pa tega manjka."
»Nič ga ne manjka, samo poiskati bi ga bilo treba. Poglejte, koliko ga imajo nekateri v trgu I"
»Saj bi ga tudi mi lahko imeli, ko bi imela živina in les kako veljavo."
»Kaj se pa o tem vedno prepirate, ko vse besede nič ne pomagajo I" jih miri mati. »Pojdimo v sobo, bomo molili rožni venec. Bog bo že skrbel za nas, da bomo imeli toliko, kolikor potrebujemo za živlfenje. Saj je bil tudi Bog reven, pa vendar ni tarnal."
Francka hitro odide v sobo, prižge lučko pri jaslicah, sname z žeblja rožni venec in stopi v kuhinjo rekoč: »No, zdaj pa le pojdimo, da bomo molili." (Dalje prihodnjič.)
Rudarjev kruh	Izseljenske novice
Po zaprašenih delavskih hišah nas zjutraj na vse zgodaj zbudi iz trdega spanja ura budilka. Zunaj je še vse mirno, megla in prah pokrivata naše dimnike, ki jih je tukaj kakor pri nas doma koruze na njivi. Zvezde na nebu so se skrile, ptički molčijo, le tu pa tam se oglasi kak petelin in naznanja, da se bliža jutro. Veter se zaganja v strehe in neusmiljeno piha. Po hišah prižigajo luči. Sedimo pri zajtrku In kimamo s trudnimi glavami. Komaj smo se malo pripravili, že tulijo vse rudniške sirene, kakor bi gorelo celo mesto in nas vabijo na delo. Po trdi cesti odmeva korak naših čevljev. Pri rudniku se zbira na stotine delavcev. Vsi imamo isti cilj: hočemo delati in služiti za naš želodček. V preoblačevalnici je že vse polno samih izmučenih in suhih rudarjev in vedno slišimo francoski pozdrav: salut, salut (izg sali), kakor da bi nobenega drugega pozdrava ne znali. Ko zazvoni in se prikaže luč za prvo skupino, tedaj vdremo k izdajanju svetilk; od prevelikega prerivanja se dviga prah od naših zaprašenih oblek In vsak bi dobil rad prvi svojo svetilko. Z njo gremo k predoru in tam nas naložijo po 64 naenkrat in nas spuščajo globoko v zemljo, V jami vržemo našo skoraj 6 kg težko svetilko na ramo in jo mahamo po 2 do 3 km daleč. Večkrat moramo iti po vodi in tedaj smo podobni raci, ki pljuska s perutnicami po jezeru. Ko pridemo na mesto, nas že skrbi, če bo za :ias kaj primernega lesa in se z njim križamo sem in tja, kakor po sejmu. Po predoru postane kmalu mirnejše Nekaj delavcev ostane, da polnijo vozičke in eden tuli s piščalko, kadar se premikajo vozički s premogom. Kopači začnejo z vso silo z napornim delom. Motor začne puhati zrak iz svojega žrela tako, da ga skoro ne vidiš in poje svojo pesem: težko, težko, težko . . . Delavčeva lopata, ki meče premog v ruče pa pravi: še, še, še . .. Rudar si obriše pot raz čela. Kopač pritiska z vso silo vrtilec, da bi bile luknje prej zgotovljene in pripravljene za razstrelitev. Ko pride strelni mojster, začne pokati kakor doma na proštenju in premog se vali na kup; motor in lopata se zopet oglasita in pojeta noč in dan. „Pst, nekaj pokal" opozori kopač svojega tovariša. .Kar naj poka", mu ta odvrne. Oba v strahu skočita na varno in poslušata Ko postane bolj mirno, se zaletita zopet v črni, od Boga ustvarjeni premog in nadaljujeta z delom. „flli imaš kaj pijače"? mu stavim vprašanje. — ,Ne. Sam sem tako žejen, da bi dal 5 frankov za kozarec piva", mi odgovori tovariš. Stroji vozijo premog k predoru tako hitro, kakor brzovlak Iz Ljubljane na Dunaj. Iz cevi puha zrak in pravi: hitro, hitro, hitro... in zvrne večkrat voziček premoga v jarek, seveda na škodo delavca. Ko pride paznik k nam s pozdravom „Gluck auf" in začne gledati na vse strani. Če ni kaj v redu, dobimo juho brez mesa, nepotrebno kazen ali kako nespodobno ime in vpije Kohle, Kohle, Kohle in vzame njemu tako ljubo knjigo in svinčnik v roke, nekaj zapiše in gre s svojim klobučkom naprej. Ko preteče mesec in zveš koliko si zaslužil, tedaj jezno povesiš glavo in zagodrnjaš: sem pa le mislil, da bo več in potem garaš zopet na nov račun. Med takim vrvenjem pozabimo čisto na dom. In če se spomniš na bolno ženo ali kaj druqega, tedaj se malo zravnaš In vzklikneš: „Moj Bog, čisto sem pozabil na dom I" in delaš zopet naprej Ko pridemo domov, nas čakajo otroci in žena in primerno kosilo in tako kmai i pozabimo na vso našo bolest. Ni pa deležna vsaka družina takega veselega svidenja; neredko se zgodi, da pride mož povezan domov, zdihuje od bolečin v bolnišnici ali pa je že v jami zapustil ta svet. Ob taki priliki žena zaplaka, rudarji malo pokimajo, k pogrebu pride mnogo ljudstva Zvonovi plakajo, družina zdihuje, društva in sorodniki ali znanci polagajo vence na grob. Spregovore nekaj besedi, godba zaigra in pevci zapojo žalostinko. Pogrebci tožno zapustijo grob in v jami poje motor in lopata naprej. »Škoda ga je, dober je bil, Bog mu daj večni pokoj", premišljujejo. Večni pokoj bi bil nam potreben, potreben za vse. Nehote se moramo vprašati: ali skrbimo kaj za večni pokoj in za našo dušo? Ob nedeljah molčijo vse rudniške sirene in nas ne vabijo na delo, namesto njih pa zapojo zvonovi in ti imajo lepši glas, kot pa rudniške sirene; orgle in pevci pojo lepše, kakor motor in lopata. In nam ni treba iti tako zgodaj s postelje, pa vendar mnogi tako radi ostanejo doma in se nočejo zavedati, kaj in zakaj je nedelja. Za na delo te ne ustavi mraz, dež, obisk ali sosed. Za nedeljsko službo božjo so pa nekateri tako mlačni, dasi je mnogo lažja in pomembnejša kakor jamsko delo. Ce v nedeljo
Ljubljanski nadškof dr. Gregorij Rozman, ki je skozi tri mesece obiskoval naše izseljence v Severni Ameriki, se je 3. januarja zvečer v Newyorku vkrcal na nemški parnik »Bremen", ki ga bo prepeljal v Evropo. Bog mu daj srečno vožnjo in srečno vrnitev v domovino.
Rafaelova družba v Ljubljani je naprosila ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje, da zaprosi naše zunanje ministrstvo, naj bi ono izdalo ukaz vsem poslanikom in konzulom v tujini, da od sedaj naprej pošiljajo vse nove uredbe v izseljenskem področju v objavo Rafaelu. Naši poslaniki in konzuli pa naj ukažejo izseljenskim komisarjem, da se vsi tega drže.
Upamo, da bodo po nalogu zunanjega ministrstva pošiljali vsi poslaniki, konzuli in izseljenski komisarji vsenoveizseljen-ske odredbe našemu listu Rafaelu v objavo. To bo veliko koristilo našim ljudem v tujini.
Rafaelova družba in uredništvo Rafaela želi stopiti v zvezo z vstmi duhovniki v tujini, kjer žive naši ljudje, zato prosimo vse naše izseljence, da nam takoj pošljete naslove onih duhovnikov, v katerih teritoriju (območju) sami živite. Na ta način bomo mogli hitreje in izdatneje pomagati in posredovati vsem našim rojakom v tujini.
Izseljencem v vednost. Izseljenski vest-nik Rafael je vaš list, zato mu vtirajte pot v vsako družino v tujini. Pridobivajte novih naročnikov! Čim več nas bo, tem močnejši bomo! Zelo bomo veseli, če boste dajali Rafaelu nasvete, kaj in kako naj piše. Vsak miglaj in nasvet nam bo dobrodošel. Oglašajte se često in redno iz vseh delov sveta. Dopisi naj bi vsebovali strokovne stvari: delavske konvencije, zavarovanje rent itd. Kako naj vam mi pomagamo, če pa ne vemo, v kateri zadevi ste pomoči najbolj potrebni. Treba je, da prav vsi sodelujemo z Rafaelovo družbo in z uredništvom Rafaela.
Obenem prav toplo prosimo, da nam pošiljate dopise za Rafaela iz vseh delov sveta. Iz Egipta, Maroko in Palestine ni skoro nobenega glasu; človek bi mislil, da tam sploh ni več Slovencev. Prav tako je s Severno Ameriko, tudi Poljsko, Čeho-slovaško in Avstralijo. Po vseh teh delih sveta je nešteto naše slovenske krvi, pa ne dobimo nobenega poročila Prosimo, da bi se z Novim letom vsi oglasili in poslali za Rafaela dopise. Posnemajte naše pridne dopisnike iz Francije, Nemčije, Belgije, Holan-dije in Argentine!
Naši zastopniki v tujini. Z novim letom želi Rafaelova družba imeti v vsaki koloniji svojega zastopnika. Zato prosimo, da bi si v vsaki koloniji izvolili vestnega in zanesljivega zastopnika, ki naj bi bil obenem tudi dopisnik Rafaela. Izvoljeni zastopnik naj bi nam sporočil svoj stalni
pada dež, sneg ali pa je mraz, pa že ostanemo doma in dasi je treba žrtvovati skoro samo eno uro. Nespametno je služiti samo telesu, ki živi le začasno, za dušo pa tako malo, ki bo živela večno. Čez teden lahko služimo našemu telesu in darujemo Bogu naše trpljenje, v nedeljo pa služimo naši duši in tako naše trpljenje ne bo zastonj in srečni bomo na tem in na onem svetu.
Rudar.
naslov, naslove društev, zvez in njenih podružnic, obenem naj nam sporoči tudi število članov društev v vsaki koloniji. O delu teh društev nam pa, prosimo, pridno poročajte v Rafaelu. S tem bo delo Rafaelovi družbi veliko olajšano. Često je kdo izmed izseljencev potreboval naše intervencije, pa se nismo vedeli - za informacije nikamor obrniti. Prosimo, da naše želje prav vsi rojaki v tujini upoštevajo in nam priskočijo na pomoč in sicer takoj.
Institut za Slovence v tujini. Po zgledu drugih narodov, ki posvečajo prav posebno skrb za svojo rodno kri v tujini, si misli osnovati tudi Rafaelova družba v Ljubljani prepotreben »Institut za Slovence v tujini". Veliko dela in truda in vsestranske pomoči bo treba, da realiziramo to veliko idejo našega velezaslužnega predsednika preč. g p. Kazimira Zakrajška.
Otvoritev izseljenskega muzeja v Zagrebu. Osrednja uprava »Saveza Organizacija iseljenika" v Zagrebu je otvo-rila v mesecu decembru 1935 izseljenski muzej. K temu velikemu napredku iskrene čestitamo ..Organizaciji iseljenika" z željo, da bi kaj kmalu imeli tudi v Ljubljani izseljenski muzej, ki nam je nujno potreben. Drugi narodi imajo krasne muzeje, zlasti Nemci. V izseljenskem muzeju v Berlinu imajo nabranega ogromno materijala iz vseh delov sveta. Mi pa vsega tega pogrešamo.
V čem je naš sedanji izseljenski problem. Gospod Artur Benko Grado je imel v zagrebškem radiu z gornjim naslovom predavanje ob priliki lanske izseljenske nedelje. Med drugim je dejal tudi tole: „Mi moramo braniti naše naselbine v svetu pred asimilacijo tako dolgo, dokler je sploh mogoče. V domovini pa je treba misel o nadaljni emigraciji zatreti. Naše ljudi v svetu je treba pridobiti za našo domovino, jih naseliti doma in jim dati dela in kruha."
Lepo bi bilo, da bi naši izseljenci požrtvovalnim raznašalcem „Rafaela" včasi kaj darovali. Vsi vemo, da je ta posel zelo nehvaležen in združen z raznimi težavami. Nekateri raznašajo po kolonijah naš in vaš list že več let, pa do danes niso prejeli nobene malenkosti. Spomnite se jih ob raznih prilikah prav vsi.
izseljevanje v letu 1935. Izseljenski ko-misarijat v Zagrebu je ugotovil, da se je izselilo od 1. januarja do 30. septembra I. 1935 9.277 Jugoslovanov. V tem času pa se je vrnilo iz tujine v domovino 3.684 oseb. Največ se jih je izselilo iz Savske banovine (682 oseb). Iz Dravske banovine se je izselilo 325 oseb. V pretežni večini so odšli za kruhom v pre-komorske kraje. Po poklicu je med njimi največ kmetov. Kljub težkim časom se izseljevanje še ni ustavilo, Tujina nam še vedno požira naše najboljše moči.
Po najnovejši statistiki imamo izven meja naše domovine 2,175.000 Jugoslovanov. Med njimi je nad 350000 Slovencev, ki so razkropljeni po vseh delih sveta.
Kaj delajo naši po svetu
Avstrija
Dunaj. V avstrijski prestolici biva zdaj okoli 200 Slovencev. V dušnem oziru skrbi zanje duhovnik lavantinske škofije g. Gregorij Zafašnik. Želimo mu dosti uspeha in božjega blagoslova v Novem letu 1936.
Gradec. — V nedeljo 29. decembra smo imeli spet našo slovensko božjo službo. Zbiramo se pri minoritih pri cerkvi Mariahilf. Ob pol petih popoldne. Za zdaj smo še v samostanski kapeli Upamo pa. da bo kapela postala kmalu premajhna. Vedno več nas je, a nas mora biti še veliko več I V Gradcu Slovencev kar mrgoli. Res jih je manj kakor pred vojsko, a jih je še vedno veliko. Raztreseni so po celem mestu in drug za drugega ne vedo, zato jih ni lahko skupaj dobiti. f\ polagoma se bodo že dobili. Ma nas je ležeče, da jih poiščemo in povabimo Vsak izmed nas, ki že prihajamo zraven, si mora šteti v sveto dolžnost, da povabi in pridobi za našo stvar vse svoje slovenske znance. Zadnja nedelja je bila posebno prijetna: prvič smo peli. Zapeli smo štiri pesmi: .Sveta noč", „Glej, zvezdice božje", .Lepa si, lepa si, roža Marija" in .flngel Gospodov*. Ker se nismo na petje nič pripravljali, nam je naš g. voditelj Jan. Kalan sam naprej zapel in smo jo za njim udarili. Šlo je za-čuda dobro. Božično veselje je plavalo po kapeli. Vsem je zelo dopadlo. Zato pojdemo zdaj še z večjim veseljem in gorečnostjo na delo, da se naše število čimprej še znatno pomnožil
Nemčija
Hovel. - Vsem Slovencem prav iz srca želim v Novem letu 1936 božji blagoslov in obilo sreče I Bog daj, da bi v Novem letu napredovala društva svete Barbare v verskem, kulturnem in narodnem oziru. Bodimo edini I Božidar Tensundern.
Osterfeld-Heide. — Pošiljam Vam razglednice od naše cerkve in mesta Mi stanujemo izven mesta in imamo svojo župnijo, ki je obhajala 25 letnico. Te slovesnosti smo se udeležili tudi mi Slovenci z zastavami. Cerkev je posvečena sv. Jožefu, njeri župnik se pa imenuje Borchelt, ki je velik prijatelj Slovencev.
Ob priliki zadn|e izseljenske nedelje smo se zbrali vsi Slovenci in primerno obhajali naš praznik v tujini.
V zadnji številki Rafaela je »Krik iz tujine" upravičen. Tako se godi našim Slovenkam v tujini. Naši možje so včasi tako prijazni, da bi človek, mislil, da so brez srca. Med temi Je nekaj tudi dobrih.
Slovenci v Nemčiji dobimo učitelja tri dni pred smrtjol Mi smo se starali, v domovini so pa spali spanje pravičnega celih 50 let. Mi smo pridno hranili in^pošiljali denar, v domovini ste pa uživali in spali. Žetev je bila velika, a nobenega delavca. Mi smo bili pozabljeni. Zdaj, ko ni več denarja, ste se zbudili. Šele zdaj prihajajo delavci, ko je klasje že popadalo in zrno segnilol Tu in tam še stoji kaka bilka z zelo revnim klasom. Pa vseeno nas veseli, da bomo imeli slovenskega učitelja v svoji sredi.
Draga mati, domovina, veliko si zamudila in če smem reči, tudi — grešila. Frančiška Skobe.
(Iskrena hvala za lepe razglednice, ki nam bodo drag spomin na Slovence v Nemčiji.
Vaše ugotovitve so resnične. Slovenci smo že taki, da skoro vedno zvonimo šele po toči. In še sedaj ni pravega razumevanja za Izseljensko vprašanje. Bog daj, da bi si kmalu utrli pot po zgledu naših sosedov. Urednik.)
Hochheide. — V nedeljo 8. decembra je praznovalo društvo sv. Barbare v Hochheide praznik društvene zavetnlce sv. Barbare združeno z narodno proslavo zedlnjenja
Po sv. maši ob 8. url je imelo društvo skupno sv. obhajilo, nato je združil skupni zajtrk člane v društveni dvorani.
Ob 4. uri popoldne je bila v cerkvi pobožnost s petimi slovenskimi litanijami, katere je opravil p;ezes društva vIČ. g. kaplan Venbrocks.
Narodna proslava seje pričela ob 5. uri Dvorano so krasile slike sv. Barbare in Nj. Vel. kralja Petra II. V obširnem sporedu so se menjavali govori, pevske in muzlkalične točke pod vodstvom g. Cebina in g. Janežiča.
Slavnost je vodil predsednik društva Vablč in pozdravil številne odlične goste Med temi: g. ge-
neralnega konzula Pantiča, g. konzula Nediča s soprogo, g častnega konzula Paulus iz Essena, vIč. g. Venbroksa kot prezesa društva, zveznega predsednika Lindiča, društvo Bratska ljubezen in Rožnivensko bratovščino iz Hochheide, predsednike društev sv. Barbare iz Hamborna in Marxloch in predsednice Rožnivenskih bratovščin od Istotam.
Po nekaterih otroških deklamacijah je povzel besedo g. generalni konzul Pantič. V iskrenih in jedrnatih besedah je slikal ogromne žrtve, katere so polagali na oltar svobode zasužnjeni slovanski narodi, kajti le s to dragoceno krvno odkupnino je mogla postati svobodna Jugoslavija. Spominjal se je blagopokojnega kralja Aleksandra Zedlnitelja, kojega trajen spomin je ovekovečen ravno v tem društvu na društveni zastavi, ki nosi njegov dar.
Slavnostni govor predsednika Vabiča je bil zgodovinski dokaz naših pradedov, od Karatanskih Slovenov, pa do leta zlate svobode 1918, ko smo se Slovenci po tisočletnem suženjstvu zopet združili z brati Srbi in Hrvati.
Predsednik Vabič je v svojem zaključnem govoru posebno poudarjal 3 reči, ki so jedro vsake naše slavnosti: Neomajno zvestobo do naše sv. katoliške cerkve, neomajno zvestobo do naše domovine Jugoslavije, do našega vladarja in visoke vladarske hiše ter hvaležno priznanje nemške gostoljubnosti.
Predsednik Lindič je s primernim govorom v imenu zveze izročil g. generalnemu konzulu Pantiču rudarski znak z električno svetilko kot priznanje za njegov trud in naklonjenost napram zvezi.
S prisrčno hvalo na vse, ki so pripomogli olepšati to slavnost je bil zaključen oficielni del slavnosti. Naj ostane vsem v trajnem spominu.
Moers-Meerbeck. - 16. nov. 1935 se je smrtno ponesrečil naš član in odbornik društva sv. Barbare Matija (Jmek v starosti 56 let. Zvečer je šel k počitku po stopnicah svojega stanovanja. Komaj je dosegel 5. stopnico, se mu je zavrtelo v glavi in strmoglavil je nazaj. Padel je tako nesrečno na sence, da je takoj zdihnil. Doma je bil od sv. Trojice na Dolenjskem. V mladih letih je živel v vasi Zagrad, fara Škocijan, Bil je zaveden katoliški Slovenec ter prijatelj Domoljuba in Rafaela, na katera je bil vedno naročen. Zapušča ženo In dva nepreskrbljena otroka. Naše društvo mu je oskrbelo prav lep pogreb, katerega se je udeležilo tudi naše bratsko sosednje društvo iz Hochheide Družini izrekamo naše iskreno sožalje, njegove duše se pa spominjamo v pobožni molitvi.
Naša zveza želi vsem našim rojakom v domovini, kakor tudi izven domovine srečno Novo leto z gorečo prošnjo, da blagovolite VI doma in tudi mi na tujem prositi v novem letu, za srečno rešitev našega težkega položaja. Vaši Izseljenci v Nemčiji.
Gladbeck. — Vse ovire, ki so nam glede proslave prišle na pot, smo premagali. Tako smo se zbrali v nedeljo dne 8 decembra na praznik Brezmadežne ter proslavili izseljensko nedeljo, združeno z narodnim praznikom. Zjutraj ob 7 uri je imelo društvo sv. Barbare, kakor tudi bratovščina rož. venca v cerkvi sv. Lamberta skupno sv. obhajilo v čast sv. Barbari, zavetnici rudarjev. Potem smo se zbrali ob 11. uri v kapeli bolnice ter imeli tukaj za izselj. sv. mašo s slov. petjem in pridigo, katero je daroval preč. g. duh. svetnik Tensundern. V svojem nagovoru je najprej prebral pastirski list izseljencem prevzv. lavantinskega kakor tudi ljubljanskega Škofa. Nadalje je poudarjal, da je ravno danes preteklo 20 let, odkar je bila zastava bratovščine rožnega venca v Gladbecku blagoslovljena. Pri sv maši je izvrstno pel pevski zbor pod vodstvom g Franceta Dobravca lepe cerkvene pesmi: ,Pred Bogom pokleknimo*, „Vi oblaki ga rosite", .Marija, k Tebi uboge reve', .Marijo častimo', za sklep sv. maše pa veličastno evharistično himno »Povsod Boga*, ki so jo mnogi udeleženci prvič slišali. Saj menda v nobeni večji naselbini te himne še ne poznajo. Naš pevski zbor pa se jo je naučil že pred evh. kongresom.
Po sv. maši smo imeli slovesno zborovanje v društveni dvorani g. Drflghoffa Slavnost je otvoril duh. vodja preč, g. Tensundern s prisrčnim pozdravom na vse navzoče, zlasti pa na one, kateri so prišli iz drugih naselbin, posebno je pozdravil predsednike društev sv. Barbare iz Osterfeld, Karnap, Buer, Resse, Essen, Berge Borbeck, Schonebeck, Suderwich, Holthausen in Habinghorst. Enako je pozdravil vse navzoče predsednik društva g. Jožef Dobrave. Napovedal je v kratkem spored proslave.
Kakor izgleda se niso člani ustrašili nobenega dela. Razobesili so slike viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja In njegovega naslednika kralja Petra II., ovenčane z državnimi zastavami. V lepih besedah se je predsednik spomnil najprej viteškega kralja, nakar so navzoči zaklicali: Slava. Obenem pa se je tudi spomnil mladega kralja, kateremu so zaklicali 3 kratni živijo. Sledile so deklamacije, nakar je pevski zbor odpel narodno himno. To je bil prvi del proslave. Sledila je izseljenska nedelja z lepo deklamacijo: Želja Slovenca na tujem. G. duh. vodja Tensundern je v krasnih besedah povedal in razložil namen izseljenske nedelje, kako se ta proslavlja v naši domovini Sloveniji. Prebral je članek iz obširnega Slovenca, kateri je bil posvečen izseljencem.
Medtem je predsednik razdelil precej Izvodov Slovenca, katerega nam je poklonila uprava Slovenca. Za ta lepi dar se vsi prisrčno zahvaljujemo. Nato je pevski zbor zapel pesem: ..Pozdravljam te, gorenjska stran" in 6glasno: ,V gorenjsko oziram...* Za lepo urejeno proslavo so se hvaležno izrazili gg. predsedniki iz Resse in Suderwich, nakar je predsednik g Dobrave prebral še zanimivi članek iz Slovenca, katerega je napisal naš duhovni vodja Tensundern. Da so pa tudi navzoči prišli na svoj račun, so vsi zapeli tele pesmi: .Popotnik pridem", „Pobič sem star šele' in ..Regiment po cesti gre". Govorili so tudi predsedniki iz Holthausen, Schonebeck, Berge Borbeck in Osterfeld. Pevski zbor je nastopil z venčkom slov. narod, pesmi s pesmijo: »Glejte že solnce zahaja". Navzoči so se nato pevcem zahvalili za lepe pesmi, zlasti pevo-vodju g. F. Dobravcu. Ker pa mnoga društva niso tako zmožna, da bi imela svoj lastni zbor, je predsednik obljubil, ako kako društvo namerava prirediti proslavo in nima primernih pevskih moči, naj se obrne na močno društvo v Gladbecku. Ono bo pomagalo, kolikor bo mogoče. Predsednik iz Osterfelda je še počastil požrtvovalno delo duh. vodje preč. g. Tensunderna. Njemu na čast so zaklicali trikratni živijo. Z voščili, za blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto, je predsednik Dobrave zaključil to lepo proslavo, katera bo ostala mnogim v lepem spominu. Na koncu so še zapeli pesem: „Hej Slovenci".
V sredo II. dec. smo spremili k zadnjemu počitku blago krščansko članico flpolonljo Fajs rojeno Skrabe. Umrla je po dolgi bolezni. Na zadnji poti jo je spremljala velika množica, bratovščina rož. venca pa s svojo zastavo. Žalujoči družini Izrekamo naše iskreno sožalje. Blaga pokojnica pa naj počiva mirno v hladni tuji zemlji.
Vsem naročnikom in Družbi sv. Rafaela želi srečno ter uspešno novo leto Društvo sv. Barbare ter bratovščina rož. venca v Gladbecku.
Jožef Dobrave, predsednik.
(Iskrena hvala za pozdrave In voščila. Vedno se rad spominjam onih dni in ur, ki sem jih preživel pred nekaj leti v Porenju in nepozabni Vestfaliji med vami. Mnogo toplih spominov hranim na vas. Upam, da se letos v juliju spet vidimo. Zelo me veseli, da vlada med vami ljubezen do domovine In do naše pesmi. Ljudi, ki radi pojo, je še Bog vesel. Le pridno poročajte o svojem delu Prosim vas prav vse, da razširjate in delate na to, da bo Rafael zahajal vsaki mesec med vse vaše sorojake. Sprejmite vsi Slovenci v Nemčiji in prav tako tudi g. svetnik v meni dobro znanem HOvelu prisrčne pozdrave In voščila za I. 1936 Urednik.)
Recklinghausen-Sudeiwich. - Tukaj v našem
kraju živimo še precej dobro. Res je, da nas je že več brez posla, kot pa jih ima delo in zaslužek, toda nekateri teh brezposelnih dobivajo podpore, nekateri pa že uživajo svojo skromno pokojnino in nekateri so tudi deležni takozvane »zimske pomoči',
Napram vsemu temu pa je še pri nekaterih družinah veliko pomanjkanje v marsičem, ker so se cene življenjskim potrebščinam zadnji čas zelo povišale, a mezde, podpore in pokojnine pa so ostale na stari višini.
Tudi božične praznike smo tako obhajali, kakor so nam te razmere dopuščale. Ni bilo popolnoma tako, kot pred mnogimi leti doma, toda v duhu smo tudi letošnji božič bili pri naši dragi materi domovini In pri naših dragih svojcih doma, saj so se gotovo tudi oni nas spominjali.
Novo leto nam stoji pred vrati in Bog daj, da se naše nade v tem novem letu izpolnijo, nakar že vsa zadnja leta trdno upamo in pričakujemo. Želimo tudi, da nam novo leto prinese božjega blagoslova, posebno pa bratske
ljubezni med nas izsellence, katere med nami tako zelo primanjkuje.
V	nadl, da se naše upanje in naše želje v novem letu za gotovo izpolnijo, zaključujemo od nas poslavlja|oče se leto.
Vsem bralcem in bralkam .Rafaela" tu v inozemstvu, kakor tudi doma, želimo prav veselo in srečno novo leto.
V	božičnih praznikih se |e zaročila naša rojakinja gospodična Terezija Kerin z gospodom Bernardom Achterfeld. Čestitamo!
Holandija
Lutterade. —Potrlnajstdnevnl mučni bolezni nas |e 13. decembra za vedno zapustila naša ljubljena hčerkica Miclka. ki je doživela šele devet pomladi. Vsemogočni jo Je poklical k sebi po večno plačilo. Nal uživa večno veselje v nebesih I
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem udeležencem za obilno spremstvo na njeni zadnji poti, prav tako darovalcem venca in cvetic.
Posebno zahvalo pa izrekamo č. g. p. Teotimu za obisk In tolažbo, ter g. Ivanu Slmončiču, ki je prostovoljno pobiral za venec. Boq plačaj vsemi
Naša ljuba in nepozabna Miclka pa naj med nebeškimi krilatci prosi Boga za nas vse.
Žalujoči starši in bratec Brešar.
Heerlerheide. - Število nas Slovencev v tukajšnji okolici se Je vsled redukcije delavstva s strani rudniških podjetij že močno skrčilo, a kllub temu nas je vseeno še lepo število, kar se je videlo zlasti na praznik Vseh svetnikov, ko smo imeli v Heerlerheide slovensko sv. mašo in nato skupno z č. g. p. Hugollnom odšli na pokopališče, kjer smo odpeli psalme za mrtve in se tako oddolžili pokojnim Slovencem, kateri snivajo večno spanje na tukajšnjem gričku.
Slovensko sv. mašo imamo vsako prvo nedeljo v mesecu, katero darujeta izmenoma č. q. p. Hu-qolin, ki Je nastanjen v Belqiji In pa naš, Slovencem vedno naklonjeni In dobro znani č. g. p, Teotim, po katerega zaslugi bomo imeli o božiču tudi pol-nočnlco, ne sicer opolnoči, kakor doma, ampak ob 5 zjutraj.
Življenje se je močno poslabšalo in tovqlavnem radi mnoqega praznovanja, zlasti v privatnih rudnikih; k temu še znižanje plač, a draqinja narašča. Da je kriza na višku, spričuje tudi dejstvo, da so na šolah v Industrijskih krajih uvedli prehranjevalno akcijo za otroke in dobe isti opoldne toplo jed.
Zadnja dva meseca ni bilo občutnejš'h redukdl in tako je upanje, da ostanemo morda še nekaj mesecev tukaj in nas ne poženejo v najhujši zimi v domovino.
Ker se je zadnji čas in ob priliki Delavskeqa kongresa v Ljubljani zopet načelo pereče vprašanje glede starostnega zavarovanja nas izseljencev in se s strani Glavne bratovske skladnlce v Ljubljani priporoča, da si vsak tukaj odpuščeni delavec zavaruje svojo člansko dobo In plača priznalnlno, da obdrži pravico do pokojnine.
Res je, da tukajšni tozadevni zakoni nudijo to možnost In se članska doba lahko zavaruje z mesečnim prispevkom lOcentov, oziroma letno 1 '20gld in se dobi pokojnina ko član dopolni 55 let.
Pač pa Je večina nas delavcev vsled izredno napornega dela v tukajšnjih rudnikih telesno že močno Izčrpana in je le malo upanja, da sploh kateri dočaka 55 let.
Vprašanje torej je zopet, ako v domovino vrnivši se izseljenec obnemore in to prej, ko dopolni 55 let, ali bi se mu odobrila pokojnina na podlagi spričevala kakšnega juqosl. zdravnika. Mogoče bi pa tukajšnji pokojninski zavod zahteval, da se bivši n|egov član pusti preiskati od tukajšn|lh v pokojninskem zavodu nastavljenih zdravnikov. To bi zahtevalo za izseljenca prevelike stroške, ako bi moral sam kriti potne stroške za zdravniški pregled v Holandiji.
Glede tega bi bilo potrebno, da sklene Brat. skl. s tukajšnim pokojninskim zavodom tozadevno po aodbo In se določi en zdravnik v Ljubljani, kateri bi preiskal izseljenca v slučaju, da še ni star 55 let, a za delo že nesposoben, In bi bilo potem od njega izstavljeno zdravniško spričevalo merodajno tudi na tukajšnjem pokojninskem zavodu.
Želja nas vseh Izseljencev pač je, da se tozadevne jugoslovanske oblasti kar najbolj zavzamejo za to zadevo in s tem rešijo še marsikateremu košček kruha kadar obnemore. Josip Majer.
Heerlerheide. — Ker so se vrste nas tukajšnjih Slovencev že močno zredčile, se torej tudi mi kar nas Je še tu bolj poredko oglašamo. Društvo svete
Barbare je dne 15. decembra priredilo v gosMInl g. J. Zaje „Mlklavžev večer*. Tako je vsa) mladini pripravilo nekaj vesel|a, katero je Miklavž obdaroval z raznimi darovi, kateri pa so bili bolj skromni, ker pač tudi društvo s svojimi prispevki nima možnosti, da bi obdarovalo mladino z darovi, kateri bi bili v zimskem času prav potrebni, kakor z obleko In sličnlm.
Skoro z zavidanjem qledamo na otroke čeho-slovaških državljanov, kateri so dobili dne 22. decembra res tukaišn|lm sedanjim razmeram primerne darove, katere Jim Je razdelil g. konzul, ki se vsakih par mesecev osebno potrudi v kolonije, kjer prebivajo čehoslovaški državljani, da se prepriča o njihovem staniu. Obdarovanlh |e bilo kroq 140 delavskih otrok. Vsak je dobil: dežni plašč, par čevljev In toplo zimsko perilo.
Istotako se Je s strani čehoslovaške države, že tako| v začetku pred 4 leti. ko je začelo praznovanje na tukajšnjih rudnikih, izdajalo podaljšanje potnih listov, zlasti družinam z več otroci, brezplačno in torej ni čudo, da so Čehi vsi navdušeni za svojo domovino.
Z naše strani se je že parkrat omenilo, da so takse za potne liste 2'10 qld za eno leto, za te kritične čase, katere preživljamo sedaj tukaj, zlasti še na privatnih rudnikih, kjer se vsled praznovanja zasluži komaj polovico teqa kar se je pred 6 ali 7 leti, mnogo previsoke. Glede teqa so tudi avstrijski državljani dosti na bol|šem, Plačajo 1'35 gld za podaljšanje in za dobo 5 let.
Ali bi ne bilo mogoče, da bi s strani naše države tudi kaj ukrenili v našo korist, naj si bo že v enem ali druqem oziru. Pripomnimo, da je tudi tu prece| Jugoslovanov, kateri bi bili podpore zelo potrebni in zanjo tudi iz srca hvaležni domovini,
Predsednik.
Limburg. — Cel mesec december je bil letos namenjen za razne proslave, kot izselj. nedelje, narodnega praznika, praznik rudarske patrone svete Rarbare, slovenskega Miklavža in božičneqa večera. Čeravno smo druqa leta vse to skupno za vse Slovence v Limburgu na en dan proslavili in letos pa vsaka naselbina posebej, kar je pokazalo veliko aqilnost naših društev za katoliško in narodno stvar. Iz posameznih naselbin:
Eygelshoven. — Vinska trqatev. Društvo sv. Barbare v Eygelshovnu je priredilo dne 19. oktobra narodno vinsko trqatev, ki je bila kljub krizi dobro obiskana in je bila prav lepa, vsem navzočim se lepo zahvaljujemo za obisk.
Narodni praznik smo obhajali dne 1. decembra skupno z Izseljensko nedeljo in patrono rudarjev sv. Barbaro. Dopoldne smo imeli sv. mašo, katero je daroval č. g. p. Teotim, kateremu izrekamo vso čast in hvalo za njeqovo dušno pastlrstvo. Po sv. maši smo imeli častno društveno praznovanje, na katerem se je predsednik društva rojak Jančič Fr. v lepih besedah spomnil domovine in pomena današnjega dne.
Miklavžev večer in božična iqra. 29. decembra je pa prišel k nam v Eyqelshoven pravi slovenski Miklavž, ki je obdaril več kot 30 pridnih slovenskih otrok. Da, to so vam bili veseli naši mali, ko so slišali, da zna Miklavž tudi slovensko. Pred Miklavževim nastopom smo igrali lepo božično iqro v 2 dejanjih, ki so jo igrali naši mladi razen 2 vlog odraslih. Igro so prav lepo izvedli In je vse navzoče globoko ganila. Slovenski tamburašl so nam pod vodstvom g. A. Čebina iqrali lepe slovenske narodne in nas lepo zabavali. Slovenski humorist g.SeličFr. nas je pa s svojimi lepimi kupleti prisilil, da smo se morali prav pošteno zmeraj smejati, katerega si še večkrat želimo na naše prireditve. Pa tudi pevski zbor pod vodstvom g. F. Belinca nam Je zapel nekaj lepih božičnih. Eno k drugemu Je bilo prav vse lepo. Mnogi so rekli, Ha Je bila to ena najlepših prireditev do sedaj v Eygelshovnu sploh. Da res, le delajmo tako, kot nam |e rekel v svojem nagovoru zvezni tajnik q. Selič: Skupaj v medsebojni bratovskl ljubezni, ker le potem lahko rečemo, da smo Slovenci ostali tudi v tujini zvesti veri in narodu. Navzoča sta bila še poleg zvezneaa tajnika tudi č. q. p Teotim In domači g. župnik, katera sta prireditev zelo pohvalila, posebno še q. predsednika društva Jančiča In vse, ki so k tej lepi prireditvi pripomogli Hvala pa tudi našim tamburašem, posebno še g. Čeblnu, dalje našemu humoristu, pevskemu zboru in vsem drugim, tudi našim malim in velikim igralcem, ki so se v tako kratki dobi naučili tako lepo igro. Želimo še večkrat tako lepih prireditev; res ta prireditev Je pokazala, da možje, ki sedaj vodijo dru-
štvo res razumejo, kaj se pravi slovensko katoliško društvo,
Chevremont. — Božična proslava. Prav lepo smo praznovali tukaj pri našemu društvu druql božični dan božičnico ali dan božičnega drevesca. Ob 4 popoldne smo Imeli v kapeli pri sesfrah v Chevremontu pete litanije, ki |ih je imel č. pater Teotim. Po litanilah smo odšli v bližnjo dvoran« šole, katera je bila preurejena, kot da bi človek prišel v lepo dvorano. Krasno božično drevesce skoraj do stropa veliko, lepo okrašeno in nebrojno svečk na nJem, po dvorani pa z belimi prti pogrnjene mize, za katere smo navzoči posedli In nam |e bilo postreženo z biskviti in pravim slovenskim čajem. Naši mali deklamator|l Bellncove družine in Pribovšek so nam v lepih slovenskih verzih predvajali božične deklamacije. Tudi pevski zbor pod vodstvom g. Belinca nas Je razvedril z lepimi slovenskimi pesmimi. Otroci so pa dobili lepe božične darove, kakor tudi odrasli. Na tem božičnem večeru sta nas obiskala tudi č. q. p. Teotim, zvezni tajnik g. Rudolf Selič in pa holandski qostje, domači q. župnik, nadučitelj in uradnik g. Baker. Vsem tem se tudi lepo zahvaljujemo za obisk.
Hitro nam |e minil večer ob prepevanju slovenskih božičnih pesmi in razšli smo se s trdo zavestjo, da se moremo res zahvaliti našim dobrim voditeljem društva, ki nam v tujini poskrbijo za tako lepe proslave, saj na njih skoraj pozabimo, da smo v tujini. Zadovoljni In z najlepšimi spomini odhajamo s takih prireditev.
Brunssum. - Kljub krizi smo letos tudi v Bruns-sumu na prav lep in dostojen način proslavili in sicer skupno izseljensko nedeljo, praznik sv. Barbare in pa naš narodni praznik.
Dne 8. dec. smo se zbrali zjutraj na trqu, odkoder smo odkorakali z zastavo in slovensko godbo v cerkev, kjer je č. g. pater Teotim opravil ob pol 9. uri službo božjo. V cerkvi Je imel lepo pridigo o pomenu te proslave. Med sv. mašo je prepeval tudi pevski zbor. Pri sv. maši smo molili tudi za našega mladega vladarja.
Popoldne smo imeli pa ob pol 5. uri v Rumpenu slovenske litanije. Po teh smo pa odšli v društveno dvorano na Miklavžev večer. Tu je bilo prav prijetno. Predsednik društva g. Pučnik je otvoril Miklavžev večer in se v lepih besedah spominjal Izseljenske nedelje, narodnega praznika in praznika rudarske patrone sv. Barbare. Nad odrom |e pa visela velika jugoslovanska trobojnica. Pevski zbor nam je zapel nekaj narodnih, slovenski humorist rojak Fr. Selič nas je pa spravil v dobro voljo s svojimi kupleti. Dobri slovenski Miklavž je pa obdaroval več kot 50 slovenskih otrok z lepimi darili. Odrasli smo se pa zabavali še s srečolovom i. dr. tako, da je večer res hitro minul. Navzoča sta bila tudi č. g. pater Teotim in tajnik Zveze g. R. Selič,
Vsa čast našim društvenim voditeljem, ki nam v teh težkih časih zmiraj še postreže|o s tako lepimi narodnimi, slovenskimi in katoliškimi prireditvami, katere pokažejo, da je le prava narodna srčna kultura tista, ki je zidana tudi na katoliški podlagi In zato se tudi mi izseljenci tukaj oklepamo društev sv. Barbare, ki so v svojem delovanju pokazala veliko več narodne zavesti, kot katera druqa, ki so se oblačila In barvala z narodno barvo. Geslo: Dober katolik |e tudi dober državljan In rodoljub, bo tudi še zanaprej naša devlza, katere se bomo držali vsi zavedni jugoslovanski izseljenci v Holandiji.
Hoensbroek - Miklavžev dan in društveni večer. Tudi v Hoensbroeku smo letos na lep način proslavili spomin na domovino. Narodni nraznlk smo proslavili s sv. mašo v Gezelenhavzu, Kapela na Emi, katero je daroval č. g. pater Teotim. Dne 21. decembra smo pa imeli lepo uspeli društveni večer in sicer v prostorih g. Pobežina. Prišel je tudi slovenski Miklavž in obdaroval okoli 30 slovenskih otrok. Prav lepe poduke nam je dal naš slovenski Miklavž za male: da ubogajo radi starše, da pridno hodijo v šolo in da tudi pridno obiskujejo ob nedeljah sv. mašo in pa tudi, da nikar ne pozabijo slovensko. Velikim je pa priporočal, da naj še naprej tako lepo z bratsko ljubeznijo skupaj delajo v društvih sv.Barbare zadu-ševnl in gmotni dobrobit naših izseljencev v Holandiji; rekel le in to tudi res velfa za vse naše izseljence po celem svetu, da če hočemo, da se kdo za nas zanima za naše potrebe, da se moramo mi tudi sami zganiti in potom naših organizacij, ki so katoliške In narodne obenem, povedati, kaj nam je potreba. Zato držimo se naših dobrih društev. Miklavž je odšel z željo, da nas
pride Se obiskat In da bi še prihodnje leto našel vse skupaj.
Prejšnji podpredsednik društva g. Hladln se je v imenu navzočih prav Iskreno zahvalil slovenskemu Miklavžu za iepa darila in pa tudi vsem odbornikom, ki so pripomogli k tako lepemu večeru. Tudi predsednik g. Pobežin se je vsem zahvalil, Miklavžu za darila, odbornikom za trud in navzočim za lepo udeležbo. Kakor predsednik društva, se je spominjal tudi tajnik Zveze g. Rud. Selič našega narodnega praznika in je na koncu svojega nagovora zaklical našemu mlademu vladarju trikratni živijo, kar so vsi navzoči s tajnikom zaklicali.
V imenu Zveze jug. društev sv. Barbare želim vsem našim rojakom v tujini, kakor doma srečno in veselo novo leto. — Tajnik Zveze jug. društev sv. Barbare v Holandiji.
(Vašega dopisa sem iz srca vesel. Prisrčna Vam hvala. Vašim željam in nasvetom bom skušal ustreči. Le pridno delajte in agitirajte za naše in vaše glasilo. S pomočjo Rafaela so možni -najlepSi in naj-prisrčnejši stiki z domovino. Zelo bi me veselilo, če bi hoteli biti VI naš stalni poročevalec in obenem tudi zastopnik našega lista v onem teritoriju, kjer živite sedaj. Zdi se mi pa, da bi bilo bolje, če bi imelo vsako društvo In kolonija svojega poročevalca in zastopnika našega glasila. Prečitajte v tej številki Izseljenske novice I Tam boste našli naše želje omenjene.
Bodite ml, prosim, vsi v Holandiji prav toplo pozdravljeni I Urednik.)
Francija
Merlebach. - Nove Brezje v Franciji. Čim dalje bolj čutijo naši delavci v Franciji vedno težje breme, ki prihaja nanje s svojo neizprosnostjo. Vedno bolj se jim upogiblje glava, vedno bolj je razorano čelo, vedno bolj izmozgano telo. Enemu stisneš roko
—	zapaziš: nima prsta, drugemu pogledaš v obraz: poln črnih brazgotin, tretjega vidiš sključenega od revmatizma, skoro vsak ti lahko pokaže znamenja na telesu, kjer mu je plaz premoga, ali skala, ali kaj drugega v jami zlomilo rebra, nogo, roko in prizadelo težke rane. Kljub temu delavstvo še dela — očetje v skibi za svoje otroke, za celo družino, v skrbi kaj bo, če bodo odstavljeni. Pa še vprašanje jih mori, kaj bo z otroci. Po francoskih zakonih ne more noben ino-zemec dobiti kake državne službe — sinovi naših družin imajo svojo bodočnost v jami ali v tovarni, dekleta v gostilni in kot služkinje najnižje vrste ter v tovarni; nekatere se skušajo rešiti kot šivilje, vtčina pa komaj čaka, da se poroči s Francozom, da so potem »preskrbljene za življenje*.
Tako se čuti naše delavstvo res zapuščeno. Zato so z velikim veseljem vsi pozdravili dne 15. dec. 1935 krasno sliko .Marije Pomagaj" z Brezij, ki je bila tega dne obenem z poljsko Milostno podobo blagoslovljena v delavski koloniji Habsterdick pri Stiring-Wendel-u, 14 km oddaljenem kraju od Merlebacha, Moselle. Skrbna stara mamica Kozole je s pomočjo dobrih tovarišic spletla krasen venec za prelepo sliko. V spremstvu jugoslovanskega in poljskega izseljenskega duhovnika je prihitelo k veliki slovesnosti še 90 oseb iz Merlebacha in okolice. Belo oblečene slovenske Oklice so dvignile milostno podobo, novo ustanovljeno cerkveno pevsko društvo »Bled* je s pesmijo pozdravilo Marijo, slovenska godba pod vodstvom g. Domanjška je zaigrala - lep sprevod se je razvil. Slika - spremljana od obeh strani z našimi zastavami, je vzbudila povsod veliko občudovanje, Francozi, Ntmci in Poljaki vsi so priznali, da daleč okrog ni enake podobno lepe slike.
Na poti se je našemu sprevodu pridružil tudi poljski, skupno smo potem odšli v cerkev, kjer sta bili obe Milostni podobi po francoskem, nemškem, poljskem in slovenskem govoru med sv. mašo blagoslovljeni. Z veseljem so naši rojaki slišali vest, da bo odslej v tej kapeli naša lepa slika, da bo tu naša božja pot — tu naše nove Brezje, v kraju, kjer se v 5 premogokopih zgodi največ nesreč.
Oinljivo je bilo takoj po slovesnosti gledati, kako so klečale slovenske matere s svojimi otroci pred Milostno podobo, s kakšnim zaupanjem so zrli vsi vanjo
—	prav kot na Brezjah.
Sedaj se čutimo bolj domače tu, sedaj bomo vse svoje težave potožili naši .Mariji Pomagaj', vsako leto bomo pa priredili tu velik romarski shod, na katerega budo povabljeni rojaki iz cele Francije, iz Nemčije, Holandije in Belgije. Natančno o tem bo vedno objavljeno pravočasno v Rafaelu.
Dragi očetje in matere I Ako ste v nevarnosti, ako napravite kako obljubo, imate vedno sedaj priliko, da le obrnete z viem zaupanjem k nafti Milostni podobi
v Habsterdicku. Ko bo prišla pomlad, ko boste delali izlete — obiščite jo, ne pozabite nanjo I
Z željo, da Vas vse brez Izjeme naša dobra nebeška Mati v Novem letu varuje dušnih in telesnih nesreč — Vam vsem želi srečnejše Novo leto, kot je bilo preteklo!
Vaš izseljenski duhovnik Stanko Grims.
Cerkveni urad »Katoliške jugoslovanske misije' iz Merlebacha javlja:
Od meseca marca 1935 do 31. decembra 1935:
1.	je umrlo tu in v okolici: 5 moških, 3 žene-ma-tere, 3 otroci, skupaj 11 oseb, 7 od teh je pokopal v narodnem jeziku izseljenski duhovnik.
2.	je bilo krščenih 16 otrok, izmed teh krstil 7 izseljenski duhovnik.
3.	je prestopila iz protestantovske vere v katoliško 1 oseba, iz pravoslavne vere v katoliško 1 oseba.
4.	je bil j sklenjenih 18 porok v cerkvi (izmed teh 9, ki so bili že civilno dalj časa poročeni, pa jih je izseljenski duhovnik poročil v cerkvi.
5.	je sprejel 97 uradnih dopisov in odposlal 223 uradnih dopisov.
Isti urad pošilja v podporo Rafaelu 300 Din,
nabranih od rojakov pri sv. maši na izseljensko nedeljo in ob priliki prireditve proslave izseljenske nedelje in narodnega praznika istega dne.
Št. 1 Rafaela naroča odslej za leto 1936 240 izvodov.
Iskrene pozdrave in srečno Novo leto g. predsedniku in celemu odboru Družbe sv. Rafaela ter sotrudnikom in čitateljeml	Stanko Grims.
Merlebach. — Božične praznike znamo tudi v tujini prav lepo obhajati. Po vseh hišah naredijo jaslice in postavijo božično drevo. Otrokom prinese Jezušček božična darila. Na sveti večer je bila prilika za sveto spoved in ob polnoči so verniki napolnili našo staro, pa vendar lepo okrašeno in razsvetljeno cerkev. Med sv. mašo smo imeli skupno sv. obhajilo. Kako pretrese človeka, ko zadoni skora pesem: »Sveta noč, blažena noč*. Radi poslušamo tudi krasne pridige našega slovenskega duhovnika. Ob taki priliki vsaj malo pozabimo na naše izseljenske težave. Škoda je le, da tako lepi prazniki prehitro minejo. Ko bi le vsi hoteli razumeti kaj pomeni: .Sveta noč, blažena noč' I
Kakor vsako leto, tako je tudi letos priredilo Društvo sv. Barbare družinski večer z obdarovanjem otrok. Štirje angeli so prinesli darila v košari in otroci so morali moliti, predno so sprejeli darilo. Cerkveni pevci so zapeli nekaj lepih božičnih in narodnih pesmi. Bil je tudi navzoč naš slovenski duhovnik, ki je v kratkih in jedrnatih besedah nagovoril vse navzoče in poudarjal, da je vesel, če vidi toliko slovenskih družin z otroci skupaj in da je to najlepši in društveni praznik. Poslali smo tudi pozdrave bivšemu izseljenskemu duhovniku g. Silvestru Skebetu, ki je za nas izseljence storil mnogo dobrega. Cel večer nas je kratkočasila godba pod vodstvom g. Freceta. Otroci so rajali po dvorani in večkrat sme zapeli skupno nekaj lepih pesmi. Pri prosti zabavi je večer le prekmalu minil.
Poroke. — V zakonski stan so stopili: Avgust Vidergar z Marijo Kaliope in Ivan Šuler z neko Francozinjo. Novoporočencem želimo veliko sreče in blagoslova v novem stanu.
Žrtev dela. - Pri streljanju se je v jami težko ponesrečil Ivan Simončič. Priletel mu je kamen v nogo in jo težko poškodoval. Zdravi se v bolnišnici na Hoch-waldu. V tej sezoni ga bomo težko pogrešali, ker je on učil igre. Želimo mu skorajšnjega ozdravljenja.
Merlebach. — Drzno je bilo odpraviti se na 100 km dolgo pot v takem nalivu, kakor je bil 1. dec, 1935. In vendar se nisva obotavljala z izseljenskim duhovnikom Švelcem. Sedla vsa v mali dvosedežni auto-mobiiček in oddrdrala. Na spolzki cesti naju je zanašalo na levo in desno, čeprav g. Švelc ni primešal bencinu niti kapljice alkohola. Srečo sva imela, ko sva ušla nekemu grabnu; nisva pa imela sreče, ko sva tik pred ciljem zavozila v .morje', ki je pokrivalo cesto. S težavo sva se potem privlekla do Merlebacha. Nazaj sem potoval z vlakom. Kako je potem gospod Tone popravljal avto in koliko časa je ostal v Merle-bachu, ne vem, ker se nisva od takrat še nič videla.
Po teh mučnih dogodkih sva pa mahoma postala dobre volje, ko sva stopila v slavnostno dvorano. Zbrana so bila v dvorani vsa društva iz merlebaške, midva sva pa zastopala Jugoslovane Iz aumeške in tikenjske okolice, tako smo se zbrali ta dan v Merle-bachu v velikem številu in lepo proslavili državni in izseljenski praznik. Dopoldne je bila cerkvena slovesnost, katere se je udeležil tudi novi generalni konzul iz Metza g. Ilič.
Popoldansko proslavo je otvoril naš merlebaški duhovnik g. Grims z lepim nagovorom. Za njim so sledile tri krasne deklamacije naših malih Slovenk, katere so bile v slovenskih narodnih nošah. Godba, pevski zbori, kupleti, pozdravni govori in končno igra .Razvaline življenja' vse to je izpolnilo nadaljni čas. Ničesar nimamo grajati, vie je bilo dobro pripravljeno,
v vse je bilo položenega mnogo truda, zato tudi uspeh ni izostal.
Merlebahčani in vsi Jugoslovani iz okolice Merlebacha, le krepko naprej I Na pravi poti štel Skrbite predvsem, da bodo otroci dobro znali materinski jezik, kajti sramotno bi bilo, ako bi bil že prvi rod potujčen. Upamo, da ne bo, saj smo iz otroških prizorov, ki so zelo ugajali, videli, da otroci dobro govorijo slovenščino. Torej le vztrajno naprej I	J-č.
Tucquegnleux-Marlne. - Na Marijin praznik 8. decembra 1935 smo se zbrali Tikenjčani in Marinčani v kavarni .Zlata zvezda", kjer smo sicer skromno, a vendar lepo proslavili izseljensko nedeljo. Izven Tucque-gnieux in Marine so se odzvali našim vabilom vsled slabega vremena samo Žiramončani, ki se niti takega meteža kot je bil v nedeljo niso ustrašili. Vsa čast jim I Ko so pokazali otroci, citrašice in pevci kaj znajo, smo imeli priliko gledati Meškovo žaloigro .Mati'. Okrog 7. ure je bil spored končan. Odšli smo na svoje domove z zavestjo, da smo tujimi storili svojo dolžnost, čeprav smo bili sami...
Otroci so pa še nekaj prijetnega doživeli. .Miklavž je nosil*. Hvala raznim Miklavževim dobrotnikom, ki so pripomogli, da je bila naša kolonija prav lepo obdarjena. Sedaj se pa pripravljamo, da lepo proslavimo božične praznike. Bomo že povedali, kako bo.
Poročati moramo še, da re je marinska kolonija pomnožila za dva člana, oziroma dve članici; Završkom in Žigonovim je Miklavž prinesel dve živi punčki. Bog daj srečo I
Tucquegnleux-Marlne. - Tudi tu smo imeli celo vrsto prireditev a najbolj je ugajal Silvestrov večer. Zbrali smo se Slovenci pri našem kantinerju g. Glo-bokarju, katerega žena nam je brezplačno nacvrla okusnih krofov, društvo pa nam je gasilo žejo, kakor se ob taki priliki spodobi. Nad 20 kupletov odnosno monologov, pevskih, godbenih itd. točk je bilo na sporedu. Pohvaliti moramo zlasti brivca, kateremu smo se res iz srca nasmejali. Škoda, da ni Silvestrov večer večkrat v letu.
Na predpustno nedeljo bomo igrali eno najlepših iger »Domen*. Nastopilo bo skoro 20 oseb. Kajpada bo na programu tudi kaj drugega. Najprej bo pa igra, zato da bomo ustregli onim iz okolice, ki morajo prehitro oditi in večkrat ne morejo videti vse igre, ako izvajamo prej druge točke. Že sedaj vabimo vse Slovence iz okolice na to prireditev.
Aumetz. — Tu smo slavili praznik Narodnega ze-dinjenja in izseljensko nedeljo šele v nedeljo pred božičem, ker nismo mogli dobiti prej dvorane. K proslavi je prišlo mnogo rudarjev iz okolice, zlasti moramo pohvaliti Žiraumonce, ki se ne strašijo ne vremena, ne truda in ne stroškov, kadar so vabljeni na slovensko prireditev. Z veseljem smo pozdravili v svoji sredi našega novega generalnega konzula iz Metza g. lliča, in izselj. duhovnika iz Merlebacha g. Grimsa. Ves spored je bil lepo izbran in dovršeno izveden, tako da smemo vsem, zlasti pa prireditelju g. Švelcu, iskreno čestitati.
Bruay. — Dne 15. dec. smo praznovali Miklavžev večer. Uprizorjena je bila najprej zelo lepa izseljenska igra: .Za srečo v nesrečo*. Že igra sama na sebi je zelo pomembna in ganljiva, tembolj pa še, ker so se igralci prav posebno potrudili, da bi jo čim lepše uprizorili. Zato ni čuda, da se je malokatero oko moglo zdržati solz.
Po igri je zapel mešani pevski zbor dve lepi narodni pesmi. Nato je nastopil še ženski zbor s tremi pesmimi in dvospevom, ki je zelo lepo uspel.
V razveselilo se je pokazal na oder tudi .Čevljar', čigar kuplet je bil navzočim tudi zelo všeč I
Nato je pa priromal bogato obložen sv. Miklavž, ki je to leto s prispevki društva in Bratovščine živ. rožnega venca, želel obdariti brez izjeme vse naše otroke. Poleg tega pa je imel tudi zelo veliko posebnih darov. Udeležba je bila zelo velika, tako, da jih je bilo le malo, ki niso pripeljali svojih otrok, da bi jih obdaril sv. Miklavž.
Pogrešali smo v naši sredini g. župnika msgr. Valentina Zupančiča, ki se pomembnejših iger, kakor tudi Miklavževih večerov zelo rad udeležuje. Ta dan je bil pa, na našo žalost, zaradi prezaposlitve zadržan.
Božične praznike smo preživeli zelo lepo. Na sv. dan, kakor tudi na praznik Novega leta. nam je pesmi med peto sv. mašo spremljal naš domači orkester. Oba dneva so se udeležile sv. maše tudi vse tri zastave: Društvena, Bratovščine živ. rož. venca in Marijinega vrtca.
Na novega leta dan popoldne smo praznovali tudi nekak naš društveni praznik. Že udomačila se je navada, da delujočemu članstvu društva, predvsem pevcem, igralcem in godbi, ob koncu vsakega leta za njihov trud priredimo poslovilni večer. Ta večer obstoji iz večerje in nekaj pijače. Program ima pa po navadi bogatejši od vsake prireditve med letom. Pe-vovodju m bilo potreba zbirati peimi, ker j« vsakdo
svoje pesmi, ki so mu bolj všeč, silil v ospredje. Tako smo prepevali kar brez vs i kiti odmorov. Vmes se je pa še uveljavila godba, ki nam je zaigrala zelo lepe koncertne točke.
Večera se je udeližil tudi naš častni predsednik msgr. Val. Zupančič in je dalj časa ostal med nami. V svojem govoru se je vsem zahvalil za trud v minulem letu in priporočal, naj se zanaprej oprimetno še z vtčjo vnemo in slogo društvenega dela. Je tudi k večeru precej prispeval, dasi se včasih vprašujemo, kako mu zadostujejo skromni prejemki za njegova tolikšna potovanja.
Drugo nideljo v januarju imamo občni zbor. Takrat bomo šele popolnoma dokončali slaro leto. Tajnik.
Lievin P. DE C — Tri slovesnosti na en dan. Dan
4.	decembra nam bo ostal dolgo v spominu. Praznovali smo najprej z vso slovesnostjo v cerkvi rudaisko pa-trono sv. Barbaro. Po cerkveni slavnosti je bilo odlikovanje našiti dveh dobrih francoskih prijateljev, inži-njerja gosp. De la Taille in župnika gosp. Carton. Odlikovanje je izročil generalni konzul gosp. Ilid iz Lille. Prvi je dobil red sv. Save 4. stopnje in drugi isti red
5.	stopnje. Slovesnost je bila tem pomembnejša, ker smo prvič v večjem skupnem nastopu nastopili s Francozi.
Popoldne je bila lepa proslava narodnega praznika, ki smo ga morali vsled pomanjkanja primernega lokala prestaviti na ta dan. Po nagovorili gosp. konzula in župnika so nastopili otroci z dcklamacijami. Pevci iz Bruay so zapeli več primernih pesmi in kupletov. Orkester slovenskih mož in fantov iz Bruay je požrtvovalno sodeloval. Sledili sta dve igri, prva resna, druga šaljiva, da je bilo vsem ustreženo.
Bruay-en-Artois. — Društvo sv Barbare je dostojno proslavilo izseljensko nedeljo z igro: Za srečo v nesrečo. Miklavž je tudi letos bogato obdaroval našo mladino. Drugod jih ni tako, pravijo. Moida pa ve, da prav radi gredo v cerkev in v šolo in da ptidno nastopajo na odru s pesmicami in igrami.
Poroka. Poročila sta se Šuštar Rudolf in Marija Kurnik, rojena Brečko. Bilo srečno!
Nievre. — Že devet mesecev me obiskuje naš ljubi izseljenski vestnik Rafael. Odkar ga berem, mi je postal še bolj drag. Ne morem Vam opisati svojega veselja, do katerega mi je pripomogel Rafael v tej
mrzli tujini. Ker sem med Francozi čisto sama, ga s tem večjim veseljem težko pričakujem vsak mesec.
Ob tej priliki se z veseljem spominjam evliaristič-nega kongresa v Ljubljani, katerega sem se udeležila. Ostal mi bo v neizbrisnem spominu. Dolžnost me veže, da se zahvalim visoki zaščitnici evliarističnega kongresa — Mariji z Brezij, — ki me je na čudežni način ozdravila in rešila na duši in telesu. Njej sem darovala svoje srce. V tujini molim za našo prelepo Jugoslavijo in za naše visoke cerkvene dostojanstvenike, ki se tako veliko žrtvujejo za nas izseljence. Svoje domovine ne pozabim nikoli. Za Marijino pomoč pošljem za Rafaela podporo 20 Frs. po banki Barucli.
Prekmursko slovensko dekle v tujini,
(Prisrčna hvala za podporo in za Vaše tople vrstice, ki so me zelo razveselile. Še se oglasite! Plačnik naj Vam bo Bog in njegova sveta Mati Marija. Bodite mi, prosim, prav toplo pozdravljeni I Urednik,)
Le Creusot, — Pri tukajšnji družbi Schneider et Cie smo zaposleni že nekaj let samo štirje Slovenci z družinami, ker so samske inozemce radi krize že I. 1931/32 odpustili, Prav lepo število pa je tukaj delavcev drugih narodnosti: Poljakov, Rusov, Kitajcev in Armencev. Delamo polne dni, zaslužek pa se giblje okrog 3 50 Fr. na uro.
Zelo pogrešamo primernega čtiva, zato pa .nas je toliko bolj razveselila izseljenska nedelja z lepim sporedom, katerega smo prav dobro čuli po radiu. Prav lepa hvala vsem skupaj za njihov trud.
Prav lepe pozdrave vstm čitateljem Rafaela ter onim, s katerimi smo bili tukaj pred leti skupaj zaposleni.
Družina Trojar iz Sv. Lenarta nad Škofjo Loko, Za-vratnik iz Dravskega polja, Horvat iz Rogatca in Hari iz okolice Murske Sobote,	Lojze Trojar.
Moselle. — Z malim člankom prihajam, da bi ga priobčili v naš ljubljeni časopis „Rafael'. Staro leto 1935. je minilo, nastopili smo novo leto 1936. Bratje in sestre v tujini, naša dolžnost je, da v novem letu naročimo izseljenski vestnik .Rafael", ki stalno prinaša novosti iz domovine in iz daljne tujine. Dragi rojaki v domovini I Zahvaljujemo se Vam, da ste tako lepo pioslavili in nam posvetili izseljensko nedeljo. Po-
sebno zahvalo smo dolžni g. banu dr. M. Natlačenu, mil. gospodu gen. vikarju Ign. Nadrahu, prevzvišenemu gospodu škofu dr. Iv. Tomažiču, kakor tudi vsem ostalim, ki so bili due 1. decembra 1935. pri mikrofonu. Oči so se nam poroslle, ko je mamica poslala pozdrave svojcem v tujino, In tako sem slišal vaše ljube pozdrave iz domovine. Mislil sem, da bom tudi jaz slišal pozdrave od moje ljube mame, pa je ni bilo tedaj pri mikrofonu in zato nisem mogel slišati njenega milega mi glasu
Še enkrat se domovini prav iz srca zahvaljujem, ker se nas je spomnila na tako prisrčen način v tujini.
Posebno zalivalo pa izrekam gospodu katehetu in uredniku Jožetu Premrovu za tako lep in ganljiv govor, ki ga je imel v radiu. Nam vsem bo ostal v trajnem spom'nu. Gospod urednik, prejmite naše najlepše pozdrave!
Iz srca želim vsem v domovini in tujini srečno in veselo Novo leto!	Silvester Pavlenič.
(Prisrčna hvala in pozdrav! Urednik.)
Egipet
Aleksandrija. — Naš rojak g. Franc Zajec iz daljnega Egipta je pisal g. svetniku Božidarju Tensundernu sledeče: Velečastiti gospod! Iz celega srca Vam želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto 1936! Vsi Jugoslovani v Egiptu želimo našim rojakom v Nemčiji vse najboljše za božične praznike in Novo leto. Sprejmite naše srčne pozdrave!
Vaš Franc Zajec.
(Vsem našim dragim bratom in sestram v Egiptu, Maroko in Palestini želi tudi Rafael blagoslovljeno Novo leto 1936. Obenem pa vse prav lepo prosim, da mi kaj pišete in poročate o svojem delu in trpljenju v tujini. Vsako Vaše poročilo bom z veseljem priobčil v naš list Rafael, ki ga gotovo vsi poznate. Sprejmite vsi tople domovinske pozdrave!
Urednik.)'
Dopisnikom .Rafaela"! Prihodnja številka izide 15. febr. Vse dopise moram imeti v rokah do 8. februarja. Urednik.
ZADRUŽNA TISKARNA
REG. ZADRUGA Z 0. Z,
V LJUBLJANI
TVUŠUVA (DUMAJSKA) C. 17
Izvršuje lopo in po nizki ceni: reklamne letake, lepake, vabila za prosvetne gledališke odre in koncerte; vizitke, kuverte, tiskovine za urade, hranilnice, posojilnice, trgovine ter vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela
TELEFON 30-67
Prijatelj
izseljencev je
(Tr=c:E
VSfi nOVICP iz	krajev izveste naj-
V3W llwviVit* prej jn najb0|j zanesljivo iz
splošno razširjenega tednika
DOMOLJUBA
Izhaja vsako sredo in velja za vse kraje inozemstva polletno 30 Din
i=c:
Naroča se v upravi DOMOUUBA v Ljubljani
F=T==T==|---W==T==T=— I-! I-=' I-11-
ki obiskuje vsak mesec v velikem številu naše izseljence širom po svetu. — Kjer ga še ne poznate, ga takoj naročite. Ne bo Vam žal! Stane doma 16 Din, za inozemstvo protivrednost 25 Din (v tuji valuti) Vsak naročnik dobi brezplačno v dar koledar, lepe slike in mesečno prilogo Bengalski Misijonar
Pišite takoj na naslov: Uprava »GLASNIKA«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 (Jugoslavija, Slovenija)
Odgovorni uradnik: Josip Premrov, Ljubljana, LeoniSč«.
Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani: Maks Blejec