G R A D B E N I VESTNIH LJU BLJAN A, FEBR.- MAR. 1976 L E T N I K 25, ŠT. 2-3 STR. 25-56 Avtocesta Hoče—Arja vas Izvajalec pododsekov Hoče— Dramlje (34,5 km) SGP SLOVENIJA CESTE — LJUBLJANA totra ljubljana TOTRA PREDSTAVLJA PROIZVODNI PROGRAM CEVI IZ PLASTIČNIH MAS Ena od prvih proizvodnih organizacij, ki se je po vojni lotila zahtevne proizvodnje in uvajanja cevi iz plastičnih mas na jugoslovansko tržišče, je naša delovna organiza­ cija »Totra«. Našo sedanjo proizvodnjo bi lahko delili na dve veliki skupini: proizvodnja cevi iz polietilena in proizvodnja cevi iz trdega polivinilklorida — iz PVC. Proizvodnja cevi iz polietilena se deli na cevi iz polietilena nizke gostote (Jus G. C6. 610) in cevi iz polietilena visoke gostote (Jus G. C6. 620). Cevi iz polietilena nizke gostote proizvajamo v dimenzijah od Dn 20 do Dn 63 mm. Te cevi se zaradi svoje izredne prožnosti in enostavnosti spajanja ter trpežnosti v glav­ nem uporabljajo za napeljavo vodovodnega razvodnega omrežja. Uporaba je tako enostavna, da največkrat pri po­ stavljanju omrežja niti ni nujna pomoč inštalaterja, zato je izredno primerna za graditelje individualnih gradenj. Za te cevi proizvajamo tudi spojnice iz polipropilena kot so enoj­ ne in dvojne spojnice, reducirni kosi, T kosi in kolena. Možna je tudi kombinacija uporabe pocinkanih fitingov. Cevi iz polietilena visoke gostote izdelujemo v dimenzijah od Dn 63 do Dn 250 mm. Te cevi so primerne za glavne vodovodne vode, za kanalizacijo in razne cevovode v in­ dustriji; predvsem v kemični, ker je polietilen zelo odporen proti kemikalijam. Tudi pri teh ceveh je spajanje enostav­ no, hitro in učinkovito, kar zelo poceni gradnjo oziroma montažo. Cevi iz polietilena visoke gostote imajo poleg drugega tudi to prednost, da se dajo med seboj imenitno variti. To omogoča izdelavo najrazličnejših fazonskih kosov. Obe skupini polietilenskih cevi imata dolgo življenjsko do­ bo. Ce so cevovodi strokovno oziroma pravilno položeni, je doba njihovega obratovanja zagotovljena za nad 50 let. Cevi iz trdega PVC (Jus G. C6. 501 in Jus G. C6. 505) izde­ lujemo v dimenzijah od Dn 63 do Dn 160 mm. Tudi te cevi so primerne za vodovodna omrežja ter ostale cevovode. Cevi so lahke, imajo idealno gladko notranjo površino in so odporne proti koroziji. Za spajanje PVC cevi obstoji več možnosti. V Totri smo se odločili za način, ki se je v praksi pokazal za najučinkovitejšega. Vsaka cev ima z ene strani oglavek opremljen z gumijastim tesnilom. Ta način spa­ janja cevi je najhitrejši in zelo kvaliteten, saj pri pravilni montaži garantira čvrsto spajanje. Kot edini v Jugoslaviji proizvajamo tudi PVC cevi za drenažo po sistemu Raudril. To so cevi, brez katerih danes ne bi smeli graditi nobene ceste ali kakega drugega objekta nizke gradnje. Naše Raudril drenažne cevi s svojim učin­ kovitim zbiranjem in odvajanjem atmosferskih in talnih vod zagotavljajo objektom veliko uporabnost in neprimerno daljšo življenjsko dobo kot pri gradnjah brez dreniranja, ali z dreniranjem na druge načine. Drenažne cevi proizva­ jamo v dimenzijah Dn 80, Dn 100 in Dn 150 mm ter dre- nažno kanalizacijske cevi Dn 250 mm. Tudi spajanje dre- nažnih cevi je enostavno. Tako kot PVC cevi ima vsaka cev oglavek. Spajanje se izvaja z vtikanjem ravnega konca ene cevi v oglavek druge cevi. Cevi so korozijsko odporne v agresivnih tleh in tudi proti agresivnim pretočnim me­ dijem. S tem smo v glavnem podali grobo sliko našega proizvod­ nega programa cevi iz plastičnih mas. Seveda razpolagamo za vsako zvrst cevi z obširno strokovno dokumentacijo, ki jo nudimo vsem, ki se zanimajo za naše cevi. Cene naših cevi so solidne in dobavni roki ugodni. Vse informacije vam lahko nudi prodajni oddelek za cevi, ki ima svoje prostore v Ljubljani, Miklošičeva 18/1 — tele­ fon (061) 312 823. Obiščite nas! VESTNIH ŠT. 2-3— LETNIK 25 — 1976 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave MIRAN SAJE-MARJAN STANEK: Articles, studies, proceedings Upoštevanje dimenzij stebra pri računanju plošč na stebrih . . . 26 Analysis of flat slab structures taking dimensions of column into account ANTON UMEK:j \ Nova metoda eksperimentalnega določevanja kakovostnih količnikov betona in njegovih kom ponent............................................................... 29 New method of determining the quality of concrete News Diplomanti oddelka za gradbeništvo od 15. II. 1975 do 15. II. 1976 51 Vesti In memoriam Univ. prof. ing. Engelbert Hribernik (Marjan F erjan ).......................53 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Reports of Institute for material and structures research Ljubljana MARJAN FERJAN: Nekateri posebni gradbeni materiali in sistemi iz »Poskusnega obra­ ta Gameljne« TOZD IM -ZR M K ............................................................... 55 O dgovorni ured n ik : Sergej B ubnov, dipl. inž. Tehničn i u redn ik : prof. B ogo Fatur U redniški od bor: dr. Janko B leiw eis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., Dušan L a jov ic , v. g. t., dr. M iloš M arinček, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R ev ijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov S loven ije , L jubljana, E rjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri N arodni banki 501011-678-47602. T iska tiskarna Tone T om šič v L ju bljan i. R ev ija izhaja m esečno. Letna naročn ina sku­ paj s članarino znaša 100 din, za študente 38 din, za p od jetja , zavode in ustanove 500 din Upoštevanje dimenzij stebra pri računanju plošč na stebrih UDK 624.04 MAG. MIRAN SAJE, DIPL. INZ. M ARJAN STANEK, DIPL. INZ. 1. Uvod Pri statičnih izračunih plošč na stebrih za prakso največkrat vzamemo, da je steber linijski nosilec, členkasto ali vpeto priključen na ploščo, ali pa ga nadomestimo z nepodajno točkovno člen­ kasto podporo. Pogosto pa račun še bolj poenosta­ vimo in ploščo razrežemo na sistem »nadomestnih« okvirov. Pri vseh takšnih poenostavljenih računih se v rešitvah pojavijo napake. Namen pričujočega prispevka je, da prikaže velikostni red teh napak in z izboljšanim računom dobljen stvarnejši potek notranjih sil v plošči. 2. Predpostavke in opis izboljšanega računa [1] Osnovna predpostavka računa je, da steber učinkuje na ploščo z linearno potekajočo prečno obtežbo. Ta obtežba, ki deluje na zunanjo površino plošče na območju stebra, je sestavljena iz enako­ merne obtežbe, ki je statično ekvivalentna osni sili P v stebru, iz v smeri »x« linearno potekajoče ob­ težbe, ki je statično ekvivalentna vozliščnemu mo­ mentu Mx v stebru in iz v smeri »y« linearno po­ tekajoče obtežbe, ki je statično ekvivalentna voz­ liščnemu momentu My v stebru (slika 1). Količine P, Mx in My predstavljajo zunanjo, vendar še ne­ znano obtežbo na ploščo. Njihovo velikost določi­ mo iz pogoja, da ima komplementarna energija konstrukcije v ravnotežni legi minimum. Ob obi­ čajnih inženirskih supozicijah o upogibu tankih plošč in o upogibu in torziji linijskih nosilcev je mogoče problem z upoštevanjem navedene pred­ postavke rešiti analitično. Vendar pa se moramo omejiti še na pravokotno ploščo z dvema vrtljivo podprtima robovoma in z dvema robovoma na rob­ nih nosilcih. Število stebrov in njihova porazdeli­ tev ter oblika zunanje obtežbe ne igrajo bistvene vloge. Rešitev ima obliko neskončne konvergentne vrste, katere koeficienti so odvisni od geometrij­ skih dimenzij plošče, stebra in robnih nosilcev, od materiala in od vrste obtežbe. Za rešitev v okviru inženirske natančnosti je potrebnih okrog 50 čle­ nov vrste. Ker steber učinkuje na zunanjo površi­ no plošče, moramo pri obtežbi zaradi P, Mx in My upoštevati raznos obtežbe pod kotom 45° do sred­ nje ravnine, kar pomeni, da je npr. »c« s slike 1 enak polovici vsote širine stebra in debeline plošče. 3. Računski primer Pravokotna betonska plošča dimenzij 8 X 12 m je podprta s štirimi betonskimi stebri. Geometrij­ ske podatke, podatke o materialu in o obtežbi pri­ sl. 1. Obtežba stebra na p loščo Sl. 2. Podatki o p lošči Debelina plošče Višina stebrov Enakomerna obtežba po vsej plošči Elastični modul Poissonov količnik _ dp 22 cm H = 400 cm qz = .12 kp/cm2 E = 2 . 1 X 105 kp/om2 v = . 16 kazuje slika 2. Rezultati izboljšanega računa za potek upogibnih momentov mxx in myy v prerezih A-A, B-B in C-C so zbrani v slikah 3, 4 in 5. Tu so prikazani tudi rezultati treh poenostavljenih ra­ čunov z naslednjimi značilnostmi: 1. Steber je točkovno vpet v ploščo (uporab­ ljen je bil program EASE) 2. Steber je členkasto priključen na ploščo (uporabljen je bil program SHELLS); v našem pri­ meru daje identične rezultate kot model z nepo­ mično členkasto podporo namesto stebra 3. Plošča in stebri so nadomeščeni z nadomest­ nimi okviri; uporabljeni so Duddeckovi koefi­ cienti [2]. □ □ □ D 4. Zaključek V praksi smo prisiljeni, da pri računu plošč poenostavimo statični model konstrukcije. Če vza­ memo kot statični model »pomik je nič« ali »steber je členkasto ali vpeto priključen«, ali pa metodo nadomestnih okvirov in upoštevamo pravila za di­ menzioniranje na momente nad stebrom, običajno ne napravimo napake, ki bi prešla meje inženirske natančnosti. Za zahtevnejše in tipske objekte pa bi bil natančnejši račun koristen, ker lahko pride pri prvih z uporabo poenostavljenih metod do znat­ nejših odstopanj, pri drugih pa je tak račun ute­ meljen že pri majhni razliki v velikosti notranjih sil. L i t e r a t u r a 1. Stanek, M., Saje, M., Računanje plošč na ste­ brih z upoštevanjem širine in višine stebra z anali­ tičnimi in numeričnimi metodami, raziskovalna nalo­ ga Sklada Borisa Kidriča in Katedre za gradbeno me- hanko FAGG, št. 2-783/1272-74, Ljubljana, december 1975. 2. Duddeck, H., Praktische Berechnung der Pilz­ decke ohne Stützenkopfverstärkung (Flachdecke), Be­ ton- und Stahlbetonbau, 3/1963, Bern, str. 56—63. UDK 624.04 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 2-3, STR. 26-28 Miran Saje—Marjan Stanek: UPOŠTEVANJE DIMENZIJ STEBRA PRI RAČUNANJU PLOSC NA STEBRIH V tem prispevku je obravnavan vpliv upoštevanja dimenzij stebra na natančnost računa notranjih sil v plošči na stebrih. Steber je nadomeščen z linijskim nosilcem in z linearno porazdeljeno prečno obtežbo na področju stebra. Rezultati so primerjani z rezultati metod, ki upoštevajo točkovni priključek stebra na ploščo. UDC 624.04 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 2-3, PP. 62-28 Miran Saje—Marjan Stanek: ANALYSIS OF FLAT SLAB STRUCTURES TAKING DIMENSIONS OF COLUMN INTO ACCOUNT In the article column-plate interaction in flat slab structures talking into account dimensions of a column, is considered. It is supposed that the column inter­ acts on a plate with linearly varying normal pressure. The results are compared with results of methods which consider concentrated column reactions. Nova metoda eksperimentalnega določevanja kakovostnih količnikov betona in njegovih komponent UDK 666.972.16 a n t o n u m e k , d i p l . i n z . 1,00 PROBLEM Če želimo v naprej ugotoviti, kakšno kvalite­ to, torej predvsem kakšno tlačno trdnost lahko pri­ čakujemo pri betonu po strjevanju ob določenih pogojih odležavanja in pri določenih preiskovalnih postopkih, nam morajo biti znani vsi vplivni fak­ torji posamezno in njih odnos do kvalitete betona. Prav tako pa moramo poznati te vplivne fak­ torje, če hočemo točno in vselej reproduktivno se­ staviti tehnološko in ekonomsko optimalno recep­ turo betona, za želeno konsistenco in za dejansko dosegljivo gostoto sveže vgrajene betonske meša­ nice. V prvem in v drugem primeru moramo poznati oziroma ugotoviti vplivne faktorje v številčni vred­ nosti, ker bi jih sicer ne mogli uvrstiti v matema­ tično formulo, ki nam po želji, daje s samim izra­ čunom ali predvidevno kakovost betona ali pa, pri fiksiranih pogojih, recepturo za svežo mešanico. Za rešitev zastavljenega problema je bilo zato treba najti tiste vplivne faktorje, ki jih strokovna literatura ni dajala posamezno in številčno, za to pa je bilo treba uporabiti nove raziskovalne me­ tode, poleg tega pa večinoma konstruirati tudi nove preiskovalne aparature. Članek o tem delu poroča. 2,00 VPLIVI NA KAKOVOST BETONA Kaj vse vpliva na kakovost betona, ni bilo po­ trebno raziskovati. Te vplive je poleg drugih av­ torjev že lepo in pregledno sestavil A. Hummel. (I1). Za naše namene pa moramo 15 Hummlovih vplivnih faktorjev razporediti v dve skupini, in to: Vplivni faktorji, imenujmo jih primarni, ki so lastni betonski mešanici sami, in sekundarni vpliv­ ni faktorji, ki niso lastni mešanici, ki pa lahko rezultat trdnostne preiskave bistveno spremenijo, ne morejo pa spremeniti kakovosti vgrajene beton­ ske zmesi. Tako dobimo: primarne vplivne faktorje: 1. vrsta in kakovost uporabljenega cementa 2. vrsta in granulometrična zgradba agregata 3. oblika in površinska struktura zrn agregata 4. mešalno razmerje agregata proti cementu proti vodi 5. trdnost mineralne substance 6. intenziteta mešanja 7. gostota sveže vgrajenega betona 8. vpliv dodatkov k betonu; sekundarne vplivne faktorje: 9. temperatura svežega betona 10. naknadna oskrba in temperatura betona 11. starost betona 12. oblika in velikost epruvete 13. način preiskave. Vpliva vodocementnega faktorja oziroma me­ šalnega razmerja vode proti cementu in vpliva konsistence svežega betona, ki sta oba brez dvoma primarne vrste, ne smemo posebej uvaževati, ker sta ta dva vpliva že uvaževana pod točko 4) mešalno razmerje a : c : v. Konsistenca svežega betona je namreč z mešalnim razmerjem, pri določeni kako­ vosti komponent, že povsem fiksirana. 3,00 VPLIV VRSTE IN KAKOVOSTI CEMENTA Trdnost betona je linearno sorazmerna aktiv­ nosti uporabljenega cementa, kar priznavajo brez izjeme vsi raziskovalci, med drugimi A. Hummel (I2). Trdnost betona, če je vse drugo nespremenjeno, je torej dana z relacijo: MB = n . A . . . 1 raziskovalnih zavodov različno, v glavnih potezah pa vseeno enotno. Če označimo z »D« premer naj­ večjega zrna in delimo zrna na 3 območja: D do D/2, D/2 do D/10 in D/10 do Dmin se gibljejo ta ob­ močja po vseh predlogih v mejah: če je MB tlačna trdnost betona v kp/cm2 po določe­ nem času strjevanja, pod temperaturnimi in osta­ limi pogoji veljavne norme za preiskavo betona in če je »n« številčni koeficient odnosa. MB = f (A) . . . 2 A je trdnost normne gredice, v istem času od- ležavanja, pod pogoji JUS B.C 1.010. Pri tem se n ne spreminja, če se menja kemična konstitucija ce­ menta, pa tudi čas strjevanja ne menja številčne vrednosti koeficienta n. Če iščemo MB7ani, moramo v relaciji (1) za A vstaviti 7-dnevno trdnost normne prizme, itd. Vpliv vrste in kakovosti cementa na kakovost betona pa z relacijo (1) vseeno še ni popolnoma de­ finiran. Vzemimo 2 cementa točno iste aktivnosti A, od katerih prvi doseže npr. normalno konsisten­ co po Vicatu s p = 26 % vode k svoji teži, drugi pa recimo, s p = 29 °/o. Za isto konsistenco betona potrebujemo v prvem primeru manj vode, vodoce- mentni faktor bo ugodnejši in s tem trdnost beto­ na večja. Pri isti količini vode v obeh betonih pa se bo opazno razlikovala konsistenca. Cement s p = 26 °/o je torej boljši od cementa s p = 29%, čeprav je njih aktivnost A po JUS enaka. Razliko pa ne smemo upoštevati v relaciji (1), temveč prek vodocementnega faktorja oziroma prek mešalnega razmerja. 4,00 VPLIV VRSTE IN GRANULOMETRIČNE SESTAVE AGREGATA Granulometrično sestavo agregata ugotavlja­ mo s sejalno analizo. Najugodnejši proporc posa­ meznih frakcij k celoti določajo predlogi raznih D do D/2 od 42 do 33 #/o D/2 do D/10 od 45 do 40% D/10 do Dmin od 22 do 18 % Skoraj vsaka država določa najuporabnejše območje s standardnimi predpisi, vendar s še tako natančnimi in številnimi preiskavami ni možno ugotoviti, kakšna granulometrična zgradba bi bila v določenem primeru najboljša. Praktično so vse priznane granulometrije enakovredne in resnična diferenca v kakovosti leži v mikrofrakcijah, ki se največkrat v obratih industrijskega merila sploh ne dajo tako točno dozirati, kakor bi to zahtevala teorija. Kakršnakoli »optimalna« linija je zato le »vodilna linija«, kateri se moramo po možnosti čim bolj približati. Razni standardi določajo zato za granulometrično zgradbo agregata območja kakor: posebno ugodno območje, uporabno območje, neuporabno območje. Jasno je, da z linijo zrnavosti ali iz mejnih li­ nij območij ne moremo določiti odnosa kvalitete agregata do kvalitete betona, ki bi ga sestavili iz preiskanega agregata. Vsi tozadevni poskusi so dali le malo uporabne rezultate. Hummel (I3) je svojo »Feinheitsziffer« F preuredil iz Abramsovega »fi- ninesse modulusa« za evropske mere in je podal na str. 73 vira (Is) tudi odnos F proti trdnosti be­ tona. Ker v Hummlovem diagramu ni variabilna le »Feinheitsziffer«, temveč je v preiskanih beto­ nih fiksna le konsistenca in količina cementa na prostorsko enoto vgrajenega betona, variira pa gra- nulometrija in vodocementni faktor, je ta diagram za določanje odnosa kakovosti agregata proti ka­ kovosti betona skoraj neuporabljiv. Isto velja za FINO oBnoo L E V IA N T O V TOČKOV N! P R IK A Z GRANULUMETRUE V E N A K O K R A K E M PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU M OŽNA OBMOČJA V '/. CELOTE A C do 8 D F IN A Z R N A CE do Q F SREDNJA Z R N A CG do OH GRO BA Z R N A V MAJHNEM STIRIKOTNIKU C1 D2 GE N A H A J A J O VSE GRANULUMETRIČNE TOČKE VSEH VE LJA VN IH P R E D P IS O V G HO 100 % Slika 4,00-1 »Körnungsziffer« (II), za »Kornpotenzzahl« po Sternu, pa tudi za diagram po Leviantu (III). Odnosa med kakovostjo agregata in betona to­ rej nimamo in ga je bilo treba za rešitev zastav­ ljenega problema raziskovati in številčno ugotoviti. 5,00 VPLIV OBLIKE IN POVRŠINSKE STRUKTURE AGREGATA Mešalno razmerje v kg/m3 je znašalo: Beton I a = 2060 kg/m3 c = 258 kg/m3 v = 129 kg/m3 b = 2447ikg/m3 konsistenc, faktor 0,93 NK MBjj dtli 360 kp/cm-’ Beton II a = 1830 kg/m3 c = 366 kg/m3 v = 183 kg/m3 b = 2389 kg/m8 1,18 NK 348 kp/cm2 Obliko zrn agregata lahko do neke mere zaja­ memo z volumetričnim faktorjem, vendar zopet ni odnosa med tem faktorjem in trdnostjo betona. Struktura površine agregatnih zrn vpliva sicer na trdnost betona, vendar je ta vpliv pri sodobnih, le malo plastičnih ali zemeljsko vlažnih betonih so­ razmerno majhen. Raskavost površin zrn pa je pravilno uvaževana z dejansko potrebo po vodi. Vendar je treba ugotoviti, da vpliva oblike zrn in njih površinske strukture na kakovost betona iz doslej znanih in objavljenih raziskav nismo po­ znali. 6,00 VPLIV MEŠALNEGA RAZMERJA AGREGATA PROTI CEMENTU PROTI VODI a : c : v Z analizo vpliva mešalnega razmerja a : c : v do kakovosti betona prihajamo do jedra zastavlje­ nega problema. Za razmerje c : v je Abrams (IV) že leta 1918 podal zakon o vplivu vodocementnega faktorja na trdnost betona z enačbo: MB = ---- ------ . . . 310'& ..aO 1 'toV- ‘‘vK, V Po **>-•* 'o vr i . V 1— 603T. ---------------TLAČNA t r o n ö ST v Vo-------------------- V % F E R E T H U M M EL B O LO N E V B E N D E L U t lEK 100 100 .00 1 0 0 .0 0 100 .00 100 .00 1 0 0 .0 0 9 8 8 5 . 5 8 6 9 4 4 8 3 .3 8 9 .5 9 6 74.0 7 3 59 0 6 6 . 6 8 0 2 9 4 6 4 .8 6 2 8 3 .0 4 9 .9 7 1 .8 9 2 5 7 . 2 5 3 7 7 8 3 3 .2 6 4 .3 9 0 5 0 6 4 5 7 3 .2 1 6 .5 5 7 .5 8 8 4 5 .4 3 9 6 8 .4 0 5 1 .5 8 6 4 0 .7 3 4 6 3 .3 46 .1 8 4 3 7 .0 3 0 5 8 6 4 1 .3 8 2 3 3 .4 2 7 5 4 .0 3 7 .0 8 0 3 0 .6 2 4 4 9 .5 33.1 78 2 8 .0 2 2 4 5 3 29.7 76 74 2 5 6 2 0 40.7 2 6 .5 2 3 7 19 36.9 23.8 7 2 2 1 .0 18 3 2 9 2 1 3 7 0 2 0 .4 17 Z9.0 19.1 100 98 9 6 94 92 9 0 88 8 6 8 4 8 2 8 0 7 8 76 74 7 2 70 g V X A B S O L U T N E G A VOLUMNA Slika 10,00-1 izjeme vsi raziskovalci. O velikosti tega vpliva pa so mnenja zelo različna, kakor to kaže slika 10,00-1 ki grafično in tabelarično prikazuje vpliv gostote na trdnost betona. Slika je vzeta iz vira (VI1). Eks­ tremne vrednosti vpliva gostote se po raznih av­ torjih gibljejo v zelo širokih mejah. Splošno pri­ znane vrednosti po Feretu, Hummelu in po Roth- fuchsu pa so zelo blizu skupaj. Formula, ki jo predlaga v viru (VI1) avtor tega članka, ima samo to prednost, da izraža odnos gostote do trdnosti betona z razmeroma enostavno eksponencialno enačbo: (vg) = --------------- 10<2’4 h —s» v kateri je (vg) vpliv gostote in »g« gostota betona izražena z decimalnim ulomkom. Npr.: Suma absolutnih volumnov komponent naj bi bila: A + C + V = 763 + 83 + 129 = 975 1/1000 1, g = 0,975 (vg) = 202.4 (1—0,975) IQO.Ofi = 0,871, kar je možno zelo hitro in dovolj natančno izračunati z logar, računalom. 11,00 VPLIV DODATKOV Betonska tehnologija pozna številne dodatke za razne namene. Najbolj v rabi so plastifikatorji in aerizatorji. Njihove lastnosti je treba poznati ali preizkusiti. Če so te lastnosti znane, jih lahko pravilno uvažujemo po načinu, ki je prikazan v vi­ ru (VI) na straneh 83 do 88, seveda tako, da ka­ kovostna koeficienta agregata ne računamo več iz sejalne analize, kakor v viru (VI), temveč ju določamo z uporabo postopka in aparata, ki ju bo­ mo v naslednjem razložili. 12,00 SEKUNDARNI VPLIVNI FAKTORJI Sekundarni vplivni faktorji lahko zelo izdatno vplivajo na rezultat preiskave, ne morejo pa vpli­ vati na kakovost preiskanega betona. Dva povsem enaka betona sta seveda iste kvalitete, čeprav je njuna tlačna trdnost lahko za 100 % različna, če smo prvega preiskali po 3 dneh, drugega pa po treh mesecih. Kvaliteto betona tudi ne menja spre­ memba temperature pri mešanju in odležavanju, pa tudi ne način preiskave ali oblika in velikost epruvet. Ker pa so vse te okoliščine s standardni­ mi predpisi za cement in beton točno fiksirane, jih lahko zadostno in pravilno uvažujemo z eno samo betonsko konstanto. Moramo pa vedeti, da se ta konstanta takoj in lahko zelo izdatno spremeni, če menjamo stan­ dardne predpise za preiskavo cementa ali betona. Betonska konstanta je za trenutno veljavne jugo­ slovanske standardne predpise (bk) = 4,00. Kadar bomo prešli na »RILEM« norme (Reunion Interna­ tionale des Laboratoires d’Essais et des recherches sur les Materiaux et les Constructions), se bo be­ tonska konstanta (bk) povečala na 5,3. Te številke rezultirajo iz zelo številnih preiskav doma in v tu­ jini. Betonska konstanta je toliko večja, kolikor je strožji standard za cement in kolikor manj zahte­ ven je standard za beton. Če bi npr. še uporabljali predpise, ki so za preiskavo cementa bili v rabi v Jugoslaviji do leta 1954, bi znašala (bk) okoli 2,4. S spoznavanjem faktorjev (bk) je možno nazorno in točno razvrstiti dejansko aktivnost cementov, ki so nominalno označeni z istim kakovostnim razre­ dom npr. 350 kp/cm2 28-dnevne tlačne trdnosti normnih gredic. Za orientacijo naj služi: Cement po JUS B. C 1.010 kvalitete PC 350 je približno enakovreden cementu po DIN 1146 kvali­ tete PZ 275 (zelo velikokrat preizkušeno po piscu tega spisa). 13,00 ODNOS VPLIVNIH FAKTORJEV DO KVALITETE BETONA Če smo vse primarne vplivne faktorje izrazili z decimalnimi ulomki in jih zato lahko uporabili kot množitelje in če smo aktivnost cementa, ki je linearno sorazmerna trdnosti betona, izrazili v kp/cm2, ter vpliv vodocementnega faktorja na trd­ nost betona z recipročnim eksponencialnim odno­ som, dobimo za marko betona MB naslednjo for­ mulo: ME _ (bk) ■ A • (ka) . (vg) . (vi) 5 1Q(V : c) V tej enačbi je trdnost betona MB dana v kp/cm2 za poljubno starost, ki pa mora biti enaka starosti poizkusnih gredic v vrednosti za aktivnost cementa A, (bk) = betonska konstanta za JUS = 400, za RILEM = 5,30, (ka) = kakovostni količnik agregata, torej vpliv spec. površine in gostote miner, skeleta, (vg) = vpliv gostote sveže vgrajenega betona, (vi) = vpliv intenzitete mešanja betona, vse izraženo z decimalnimi ulomki. Formula (5) pa ni drugega kakor razčlenjena formula (3) po Abramsu. Kako važna pa je prav ta razčlenitev, bo pokazano v nadaljevanju tega spisa. 13,10 Določevanje vodocementnega faktorja, ki v betonu, sestavljenem iz komponent z ugotovljenimi vplivnimi koeficienti, daje določeno MB Če enačbo (5) razrešimo na vodocementni fak­ tor (v : c) (bk) . A . (ka) . (vg) . (vi)(v : c) = lo g --------------------------- :-------- . . . 6 MB dobimo enačbo za vodocementni faktor, ki nam pod pogoji (bk), A, (ka), (vg) in (vi) daje zanesljivo MB v kp/cm2. Seveda pa morajo imeti A in MB iste indekse. A7dini daje s formulo (5) MBidni in A«8dni MB28(ltni. 14,00 VPLIV KAKOVOSTI AGREGATA NA KAKOVOST BETONA Vplivne faktorje (bk), A, (vg), in (vi) smo že pojasnili in jih podali tudi številčno na osnovi raz- sežnih raziskav. Tega pa nismo še storili za vpliv spec. površine agregata, k čemer v naslednjem pristopamo. Že premislek brez eksperimenta pove, da mo­ rajo na kvaliteto betona vplivati predvsem: površina agregata, ker je to površina, ki jo moramo za dober beton prekriti z neprekinjenim, a čim tanjšim filtrom cementnega lepila, ter gostota mineralnega skeleta, ker rabimo pri maksimalno možni gostoti mineralnega skeleta na enoto volumna betona minimalno količino cement­ nega lepila. Iz tega sledi, da bi moral optimalen agregat imeti pri čim večji gostoti skeleta čim manjšo spec. površino. Ta dva pogoja pa sta kon­ tradiktorna. Jasno je, da bi imel enozrnati agregat iz kro­ gel z maksimalno dovoljenim premerom D naj­ manjšo spec. površino. Še zdaleč pa ne bi imel tudi največje gostote, niti najmanjše potrebe po vo­ di. Minimalna potreba po vodi je namreč tretji, in morda najvažnejši pogoj za dober agregat. 14,10 Specifična površina agregata »sp« Račun površin agregata na enoto teže ali ab­ solutnega volumna je enostaven, seveda, če supo- niramo za obliko zrn neko geom. telo, katerega vse­ bina in površina je sorazmerno lahko izračunljiva npr. kroglo ali kocko. Taka supozicija pa je tako za agregate iz proda kakor iz lomljenca precej sa­ movoljna. Zato so rezultati že iz tega razloga nena­ tančni. Spec. površino npr. 1 kg agregata iz zrn, ki naj bi bila podobna kroglam, dobimo iz enačbe: sp = ™ ( E L + ŽL + . . . P L s a (dl d2 dn v kateri je »sp« površina vseh zrn v cm2, sa pro- storninska teža mineralne substance v g . cm-3, pi do Pn procentualni deleži frakcij in di do dn ustrez­ ni srednji premeri teh frakcij v cm. Upoštevati pa moramo, da je sejalna analiza, tudi če je opravljena z laboratorijsko natančnostjo, precej nenatančna. Sejemo namreč skozi sistem sit, pri čemer je možno, da tendira vsaka frakcija ne k suponiranemu srednjemu premeru frakcije, temveč k spodnji ali zgornji meji, kar daje znatne diference pri supoziciji, kakor je to razvidno iz tabele 14,10 - 1. 14,11 Račun teoretično možnih ekstremnih razlik Vzemimo tri agregate A, B in C, pri katerih naj bi z vestnim sejanjem skozi isti sistem sit ugo­ tovili točno isto zrnavost. Pri tem pa agregat A ustreza predpostavki, da je v vseh frakcijah dsr = ]/ dn . dn + i. Agregat B naj ima v vseh frak­ cijah povprečni diameter zrn dsr = dn in agregat C naj bi imel v vseh frakcijah đ-sr dn + i. sp je v vseh treh slučajih izračunana s predpostavko sa = 2,7 g . cm-3. Granulometrični sestav za vse tri agregate naj bi bil naslednji: Tabela 14,10 -1 Frakcija v mm Teža kg dsr A gregat A m !sp V 1a dsr Agregat B m 2sp V 1a dsr Agregat C m 2sp V 1a 0,0625 0,125 0,3 0,088 7,58 0,061 0,0625 10,68 0,072 0,125 5,34 0,051 0,125 0,250 0,4 0,177 5,13 0,057 0,125 7,12 0,068 0,250 3,56 0,048 0,250 0,50 0,5 0,354 3,14 0,050 0,250 4,54 0,060 0,50 2,22 0,042 0,50 1,00 0,6 0,707 1,88 0,043 0,50 2,67 0,51 1,00 1,33 0,036 1 do 2 0,7 1,414 1,10 0,035 1,00 1,55 0,042 2,00 0,78 0,029 2 do 4 0,9 2,828 0,71 0,032 2,00 1,00 0,038 4,00 0,50 0,027 4 do 8 1,0 5,657 0,39 0,025 4,00 0,56 0,030 8,00 0,28 0,021 8 do 16 1,2 11,314 0,23 0,022 8,00 0,34 0,025 16,00 0,17 0,017 16 do 32 4,4 22,627 0,44 0,057 16,00 0,62 0,066 32,00 0,31 0,048 10,0 20,60 0,382 29,08 0,452 14,49 0,319 0,0625 do 0,125 3 % 0,125 do 0,25 4 % 0,25 do 0,50 5% 0,50 do 1,00 6 % 1,00 do 2,00 7% 2,0 do 4,0 9% 4,0 do 8,0 10 % 8,0 do 16,0 12% 16,0 do 32,0 44% 0,0625 do 32,0 100 % Linija zrnavosti leži v posebno uporabnem ob­ močju. Račun »sp« v m2 in »va« v 1 za 10 kg agregata je razviden iz tabele: 14,10-1 Iz gornje tabele je dobro razvidno, da se pri točno istem rezultatu sejalne analize, kakovostna količnika agregata »sp« in »va« lahko gibljeta v mejah: Agregat B sp = 29,08 m2 141,2% va = 0,452 1 118 % Agregat A sp = 20,60 m2 100,0% va = 0,3821 100 % Agregat C sp = 14,49 m2 70,3 % va = 0,319 1 83% Če se lahko rezultati izračunanih spec. površin 3 agregatov, ki imajo nominalno popolnoma isto granulometrijo, ugotovljeno s sejalnim postopkom, gibljejo v mejah 70 do 141% od povprečja 100%, je pač jasno, da je sejalna analiza v principu ne­ točna in da zato ne more služiti kot postopek za točen izračun spec. površine in njenega vpliva na kakovost betona. Treba je bilo zato najti drug, toč­ ne jši in od sejanja neodvisen način, ki bi po mož­ nosti zajel tudi vpliv oblike in površinske struk­ ture zrn na kakovost betona. 14,20 Specifična potreba po vodi Če mešamo agregat določene granulometrične gradnje, oblike in površinske strukture zrn, z do­ ločeno količino cementa, bomo za isto količino do­ dane vode, vedno dobili isto konsistenco. V tej ko­ ličini vode pa je vsebovana količina »va«, ki jo potrebuje za določeno konsistenco betona agregat, in količina »vc«, ki jo potrebuje za isto konsistenco cement. Količino površinske vode na agregatnih zr­ nih »vp«, ki daje, če tako omočen agregat mešamo s cementno kašo določene konsistence, določeno konsistenco betona, pa je težko ugotoviti iz nasled­ njih razlogov: — ne obstaja noben preiskovalni postopek, ki bi omogočal dovolj natančno določiti konsistenčno stopnjo betona, — doslej smo določali na osnovi raziskav nem­ ških (Kluge), švicarskih (Bolomey) in francoskih avtorjev (Leviant, Faury) potrebo po vodi agregata še precej soglasno po tipu formule: Va = k ( Pi Vdi + Pž + Pn j V d2 V dn J . . . 8 V tej formuli je označeno z va količina vode za določeno količino agregata v 1 ali v cm3, Pi do pn procentualni deleži posameznih frak­ cij iz sejalne analize, s srednjimi premeri zrn di do dn in s, »k« eksperimentalno določena konstanta, ki pri določeni obliki agregatnih zrn določa konsistenco betona. Iz navedenega sledi, da izračun potrebe po vo­ di va iz formule (8) ne more biti točen, saj bazira na sejalni analizi, ki smo jo na osnovi eksperimen­ tov morali označiti kot problematično, in da kon- sistenčni faktor »k« določa konsistenčno stopnjo, za katero nimamo splošno priznanega in vedno re­ produktivnega merila. Iz struktur formul (7) in (8) pa tudi razvidimo, da iz (7) ne moremo računati (8) ali obratno. Iz spec. površine agregata ne mo­ remo računati potrebe po vodi. V kako širokih me­ jah pa se lahko gibljejo rezultati računa »va« iz formule (8), če pri nominalno povsem isti granu- lometrični gradnji agregata tendirajo diametri iste frakcije namesto k suponiranemu povprečku, k eni ali drugi skrajnosti, ki je možna v območju iste frakcije, lahko ugotovimo s podrobnejšim pregle­ dom tabele 14,10-1, ki izkazuje: Va min. 83 *Vo, Va sred. 100 3/o in Va maks. 118 2/o Poleg tega očitno manjka osnova za določitev konsistence betona. Tako so imenovali zmes agre­ gata, približno iste granulometrije, s 300 kg cemen­ ta na m3 betona, razni avtorji plastično, pri na­ slednji dodaji vode (abs. količina): Bolomey 1461/m3 Feret 269 1/m3 (1. 1898 pri neznani Kluge 1631/m3 granulometriji) Leviant 1441/m3 Turk 150 do 165 1/m3 Umek 1441/m3 Gornji podatki so vzeti iz vira (VI2). Ker torej z znanimi raziskovalnimi postopki ni bilo možno natančno in reproduktivno ugotovi­ ti niti konsistenčno stopnjo niti specifčno površino in potrebo po vodi agregata, je bilo nujno najti no­ ve postopke, nato pa s poskusi ugotoviti ustrezne vplivne koeficiente. Te naloge smo se lotili tako: 15,00 Določitev normalne konsistence poljubne mešanice svežega betona Količina vode, ki jo je treba dodati določeni količini cementa, da dobimo cemetno kašo normal­ ne konsistence, je do promila natančno določljiva z Vicatovim valjem po JUS (VII). Če sedaj suponiramo, da je potreba po vodi »Va« prav ona količina vode, ki jo moramo dodati določeni količini površinsko suhega agregata, da ta cemetne kaše normalne konsistence ne razredči, ni­ ti ne zgosti, je jasno, da konsistenca betona ne bo več odvisna od mešalnega razmerja A : C, kajti ve­ liko ali malo tako omočenega agregata, dodanega cementni kaši, konsistence le-te ne more spreme­ niti. Seveda pa mora biti v sveži betonski zmesi najmanj toliko kaše, da so vsa zrna agregata, če še tako fino, vendar enakomerno in brez presled­ kov prevlečena s cementno kašo. Sicer bi konsi­ stenco betona določalo notranje trenje med zrni agregata in ne celotna deformabilnost svežega be­ tona. Z absolutno količino vode V v poljubni zmesi cementa C in agregata A dobimo vedno enako kon­ sistenco betona, če ustreza količina vode V for­ muli: V = Ava + Cvc . . . 9 V formuli (9) je A količina agregata in C ko­ ličina cementa v kg na prostorsko enoto vgrajene­ ga betona, va in vc pa sta spec. potrebi agregata in cementa po vodi (za 1 kg). Če torej najdemo način, kako določiti točno va, smo brez preizkušanja na raznih aparaturah (WE-BE, Powers, Walz itd.) določili in fiksirali normalno konsistenco betona NK in tako dobili osnovo za izračun kakovosti poljubne mešanice ali pa za receptiranje betona zahtevane kvalitete. 16,00 Eksperimentalna določitev spec. potrebe po vodi va Per definitionem je torej va ona količina po­ vršinske vode na enoto teže agregata, ki cementne kaše normalne konsistence po Vicatu, brez ozira na količinsko razmerje A : C niti ne razredči, niti ne zgosti, če dodamo tako omočen agregat cement­ ni kaši. Poizkusi pa so pokazali: Če prepojimo agregat poljubne granulometrije z vodo in tak agregat nato težnostno odcedimo, bo ostala na agregatu količina površinske in intergra- nularne vode vp, ki bo opazno večja od količine va po definiciji. Premočen in le težnostno odcejen agregat, mešan s cementno kašo normalne konsi­ stence, nam bo v vsakem slučaju, pri vsaki gra- nulometriji ter obliki in površinski strukturi zrn in pri kateremkoli razmerju A : C razredčil ce­ mentno kašo. Lahko pa si predstavljamo, da smo odtehtan vzorec površinsko suhega agregata vnesli v pro­ zorno poizkusno posodo, ta vzorec nato prepojili z vodo in prek ustreznega filtra težnostno odcedili. Če sedaj posodo zrakotesno zapremo in prek filtra, ki ne prepušča tudi najmanjšega zrna agregata, pač pa vodo in zrak, premočeni agregat odsesavamo s pomočjo ustrezne vakuum črpalke, bomo takoj opazili odstranjevanje vode iz prostorov med zrni, manjšala pa se bo sorazmerno stopnji in trajanja podtlaka tudi debelina filmov površinske vode na vseh zrnih agregata in seveda radiji meniskov na stičnih mestih med zrni. Iz fizike pa je znano dejstvo, da z manjšanjem debeline filmov površinske vode izredno narašča adhezijska sila tekočine na trdnem telesu. Lahko torej sklepamo, da bomo z vakuumiranjem po do­ ločenem času dosegli stanje, ko tudi pri naj večji možni stopnji podtlaka ne bo več mogoče odsesati nadaljnje količine vode in bodo adhezijske sile na zrnih agregata v ravnotežju s sesalnim učinkom. To hipotezo so potrdili številni eksperimenti, kate­ rih rezultate predočujeta naslednja diagrama: ZA 10 kg REČNEGA AGREGATA U T . P O V R Š IN S K A V O D A V L IT R IH P O T E Ž N O S T O D C P O V R Š IN S K A V O D A Vp V L IT R IH „ . P O T R E B A P O VODI V a V L IT R IH m 120 110 100 OV 0 3 0 7 0 6 05 04. 0 3 0 2 r I _ L 1 P O T R E B A P O VOD/ Z A A G R E G A T 0 ,1 2 !A m m N -N> - § c q$ C>> ? S CD § §OD O " cs JONa _CCaK 4 CD-ts JO - N) .O_ — C: ,dc* _ CdCb cdho q N:vcK CD N;'C N Si o.C CD N»)0Ol OjN - 'O N 1 I " P l - J J 1 Z 3 4 5 10 1 5 2 0 2 5 MINUT ČAS 0 D 5 E S A V A N J A P R I P O D T L A K U 4 2 0 T O R R Sika 16,00-1 Slika 16,00-2 S slike 16,00 - 1 vidimo, da se količina površin­ ske vode ne menja, če pri tlaku 420 Torr čas odse- savanja stopnjujemo od 10 do 25 min. S slike 16,00 - 2 pa je razvidno, da se je pri času sesanja 10 min podtlak menjal v mejah 530 do 300 Torr, količina površinske vode pa je ostala ne­ spremenjena. Poizkusi so bili opravljeni z dvema bistveno različnima agregatoma in so bili, vedno na istih materialih, po 4-krat ponovljeni. Pri po­ novitvah v navedenih mejah časa in podtlaka so ostali rezultati z izredno reproduktivnostjo enaki. Kolikor na sliki 16,00 - 2 pri podtlaku pod 300 Torr količina površinske vode zopet pada (črtkani del prikazane linije), to ni vpliv odsesavanja, temveč izhlapevanja, ki postane zaradi znatnega podtlaka že pri sobni temperaturi opazno. Če torej agregat s poljubno granulometrijo, poljubno obliko in po­ vršinsko strukturo zrn odsesavamo v navedenih mejah, dobimo na enoto teže agregata spec. količi­ no površinske vode vps, ki je odvisna izključno od agregata in je neodvisna od trajanja in stopnje se­ salnega učinka. 16,10 Preiskave, ki naj bi ugotovile, ali je količina površinske vode vps po odsesavanju na zgoraj opisani način večja ali manjša od iskane potrebe po vodi va V ta namen so bili štirje različno sestavljeni agregati brez zrn pod 1 mm odsesavani pri pod­ tlaku 420 Torr in nato mešani v takem razmerju s cementno kašo normalne konsistence, da je zna­ šalo mešalno razmerje A : C 7,5 :1, 6,0 :1 in 4,5 :1. Iz tako pridobljenih dvanajstih betonov smo takoj odsejali kašo skozi sito 0,5 mm in z analizo ugoto­ viti razmerje v : c. Ker v vseh uporabljenih agre­ gatih ni bilo zrn pod 1 mm, smo dobili pod sitom zopet čisto cementno kašo. Analiza presejane kaše, pridobljene iz navedenih betonov je dala naslednje rezultate: Tabela 16,10 - 1 Agregat Mešalno razm erje a : c v : c iz zopet pridobljene cem. kaše v '% agregat A l 7,5 :1 25,8 1 do 15 mm 6,0 :1 26,0 Srednji Ren 4,5 :1 26,3 agregat A l i 7,5 :1 26,2 1 do 7 mm 6,0 : 1 26,4 Srednji Ren 4,5 : 1 ' 25,7 agregat A III 7,5 :1 26,0 1 do 15 mm 6,0 :1 29,2* Spodnji Ren 4,5 :1 26,7 agregat A IV 7,5 :1 25,8 1 do 7 mm 6,0 :1 26,3 Spodnji Ren 4,5 :1 26,0 v povprečku 26,1 * Preiskava izločena iz povprečka, zaradi očitne eksperimentalne napake. Normalna konsistenca cementne kaše, ugotov­ ljene na 3 vzorcih cementa po standardnih predpi­ sih, je bila v povprečku dosežena pri dodatku vode p = 26,2 °/o k teži cementa. Iz tabele 16,10 - 1 je razvidno, da je cementna kaša, ki smo jo ponovno pridobili s sejanjem iz vseh dvanajstih vrst betona, z veliko natančnostjo iste, tj. prvotne konsistence. Na opisani način odsesani agregati torej niso cementne kaše niti razredčili niti zgostili. Zato lah­ ko zapišemo: Vps = va . . . 10 ali z besedami: »Vps« — voda, ki ostane na površinah agregat­ nih zrn po odsesavanju na opisani način, je potreba po vodi va per definitionem. Z razmeroma enostavnim preiskovalnim po­ stopkom smo dobili številčni izraz najznačilnejšega kakovostnega količnika agregata va. Poleg tega smo določili normalno konsistenco poljubne beton­ ske mešanice z natančnostjo in reproduktivnostjo, ki je bila doslej nedosegljiva. Navedene poskuse avtorja je kasneje ponovil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani in je v svojem atestu v celoti potrdil ugotovitve avtorjevih raziskav. Zavod pa je opra­ vil še naslednje poizkuse: Zmesem površinsko suhih agregatov in cemen­ tov je dodal samo 75 °/o one količine vode, ki bi bila potrebna za normalno konsistenco betona. Ker so bili tudi ti agregati brez zrn pod 1 mm, je bilo možno tudi iz teh betonov pridobiti s sejanjem skozi sito 0,5 mm čisto cementno kašo. Analiza teh kaš je pokazala, da so vse s presenetljivo natanč­ nostjo vsebovale 75 #/o one količine vode, ki bi bila potrebna za normalno konsistenco. Velja torej pra­ vilo: Ce dodamo površinsko suhemu agregatu večjo ali manjšo količino vode od one, ki povzroča nor­ malno konsistenco, torej Va =kTava in cementu Vc = k T cVc, dobimo beton tiste konsistence, ki ustreza faktorju »k«, ki je lahko večji ali manjši od 1. (Va je celotna količina vode, ki smo jo dodali agregatu in Vc celotna količina dodana cementu, va in vc pa potrebe agregata in cementa po vodi per definitionem za enoti tež obeh sestavin. T a je teža agregata in T c teža cementa v zmesi.) Faktor »k« nam zato s številčno vrednostjo pokaže konsi­ stenco poljubnega betona, kar naj pokaže nasled­ nji računski primer: Zmesi 100 kg površinsko su­ hega agregata in 20 kg cementa smo dodali 8,251 vode. Agregat je izkazoval pri preiskavi na aparatu va = 0,40 1 za 10 kg ali 0,041 za enoto teže 1 kg. Ce­ ment je dosegel normalno konsistenco po Vicatu s p = 26 °/o na enoto teže. Konsistenčni faktor na­ vedene mešanice dobimo torej: Va + Vc = 8,25 = = k 100 . 0,04 + k 20 . 0,26, iz tega: _______ 8̂ 25_______ 100 . 0,04 + 20 . 0,26 8,25 9,20 = 0,90 Preiskani beton bo torej imel konsistenčni fak­ tor k = 0,9 in bo zemeljsko vlažen. Poskusi avtorja, deloma overovljeni s poskusi v Zavodu, so dali za poljuben agregat in poljubne cemente naslednje vrednosti: k = 1,2 tekoč beton k = 1,1 močno plastičen beton k = 1,0 normalna konsistenca k = 0,95 malo plastičen beton k = 0,9 zemeljsko vlažen beton k = 0,8 zelo »suh« beton k = 0,75 skrajna meja še vgradljivih betonov. Možno je torej na osnovi normalne konsistence k = 1 poljubno menjati konsistenco betona in za izbrano ali predpisano konsistenco izračunati po­ trebno količino vode za poljubno zmes kakršnega­ koli agregata ali cementa. 17,00 UGOTOVITEV SPECIFIČNIH POVRŠIN AGREGATA Z EKSPERIMENTALNIM POSTOPKOM V poglavju 14,10 smo ugotovili, da je teore­ tično možno, da agregati, katerih sejalna analiza je točno enaka, v dejanski spec. površini vseeno di- ferirajo v zelo širokih mejah in da s sejalno ana­ lizo ne moremo zajeti oblike in površinske struk­ ture zrn. Zato je bilo nujno, da smo iskali drug, točnejši postopek. Najprimernejši je bil način, ki so ga uvedli hidravliki (VIII) in (IX). Po številnih primerjalnih preiskavah smo izbrali Rosejevo em­ pirično določeno formulo: sp = lOd-36 + S,15 n) K 11 v kateri je sp spec. površina agregata v cm2 . cm-3 n intergranularna poroznost preiskanega vzor­ ca, izražena z dec. ulomkom = 1 — A K je permeabilnost v cm . s-1 (hidravlični gra­ dient)-1. Seveda je bilo treba aparat in postopek te pre­ iskave proti aparaturam hidravlikov bistveno iz­ boljšati, saj hidravlike zanima predvsem perme­ abilnost določenih gramoznih plasti in je zanje spec. površina materiala, ki ga preiskujejo, drugot­ nega pomena. Pri oblikovanju aparata in postopka za naše preiskave smo se lahko zelo koristno na­ slonili na raziskave ZRMK, ki jih je izvedel U. Žitnik (X). Na predlog pisca tega članka je Zavod izvedel še zelo obširne raziskave 12 vrst mineral­ nih materialov z bistveno različno zrnavostjo, od katerih jih je polovica bila pridobljena iz prodišč, polovica za iz drobljenca. Rezultate raziskav na prodcih, vsaka preiskava s 4 ponovitvami, kaže tabela 17,00 - 1, v kateri so primerjane spec. povr­ šine, ugotovljene s sejalno analizo in ob supoziciji, da so zrna krogle, na aparatu, ki ga je dostavil Zavodu pisec tega članka (srednja kolona) in na permeametru Zavoda po Žitniku (desna kolona). Tabela je kopija Zavodovega atesta z njegovo gra­ fijo, kjer pomeni: Tabela 17,00 - 1 0,12—30 0,12—30 0, 12—8 0, 12—8 0,12—4 0,12—4 1—30 1—30 1— 15 1— 15 4—8 4—8 P re is ka no i- C ca ca 1 , 1 1 g i t * ! U go to vl je na sp ec . p ov rš i: po a te st ir an e ap . SA cm 2 g- 1 P ov pr eč na sp ec . po vr ši na SA em ! g- 1 U go to vl je na sp ec . po vr ši na s pe rm ea ­ m et ro m SA P cm 2 g- 1 P ov pr eč na sp ec . po vr ši na SA P cm 2 g- 1 i 13,35 12,50 2 13,70 12,00 1 11,737 13,50 13,39 12,70 12,50 2 12,00 12,80 1 51,10 40,40 2 46,50 44,10 1 35,590 40,20 45,15 41,00 41,75 2 42,80 41,50 1 59,50 67,00 2 54,00 68,60 1 48,377 59,20 58,02 64,80 65,75 2 59,40 62,60 1 5,73 — 2 5,61 — 1 3,128 5,66 5,71 ____ — 2 5,80 — 1 6,31 6,13 2 6,01 5,82 1 4,782 5,80 6,07 5,38 5,61 2 6,18 5,13 1 5,55 4,69 2 5,21 5,11 1 3,700 4,68 4,96 4,53 4,79 2 4,38 4,82 P spec. površino iz sejalne analize in računa. Sa spec. površino iz preiskave na aparatu pisca. Sap spec. površino, ugotovljeno s permea- metrom Zavoda. Rezultati pokažejo: — da se eksperimentalni rezultati pri pono­ vitvah na istem materialu zelo dobro ujemajo, — da so razlike večje, če ponovimo preiskavo z vzorcem nominalno iste zrnavosti, a različne sub­ stance, (Dokaz točnosti eksp. postopka) — da ostajajo razlike eksperimentalnih ugoto­ vitev z aparatom pisca in z aparatom Zavoda v me­ jah poskusne natančnosti, — da proti eksperimentalnim rezultatom, ugo­ tovitve iz sejalne analize tako močno odstopajo, da moramo smatrati sejalno analizo za ugotovitev spec. površin kot manj zadovoljivo. (Razlike: min. — 5,0 in maks. — 83,0 °/o). Z aparatom avtorja in enako s permeametrom Zavoda pri enakem preiskovalnem postopku in z uporabo Rosejeve enačbe (11) lahko ugotovimo spec. površino z reproduktivnostjo, ki daleč preka­ ša izračun spec. površin iz sejalne analize. Novi postopek vključuje istočasno tudi vpliv oblike zrn in njih površinsko strukturo. Dobili smo tako oba značilna kakovostna pokazatelja za poljuben agre­ gat: potrebo po vodi »va« in spec. površino »sp«. 18,00 Ugotovitev maksimalno možne gostote mineralnega skeleta A Precej razširjeno mnenje, da spec. površina in spec. potreba po vodi poljuben mineralni agregat že popolnoma kakovostno karakterizirata, postane nevzdržno že s prav enostavnim premislekom: Dobro granuliran agregat z zrni od 0 do 30 mm ima lahko isto spec. površino in podobno potrebo po vodi kakor enozrnati agregat s premerom geom. točnih krogel ca. 1 mm, vendar ne bo noben prak­ tik niti pomislil, da bi lahko bil droben enozrnati agregat trdnostno (v betonu) enokovreden agre­ gatu 0/30 mm z dobro granulometrijo. Ker pa sta tako va kakor sp pri obeh agregatih prilično ena­ ka, more ležati evidentna razlika edinole v maks. možni gostoti mineralnega skeleta. Pri tem niti ne upoštevamo, da bo enozrnati agregat potreboval za gost beton prilično več cementnega lepila in da zato tak beton ne more biti stroškovno optimalen. Pri zelo dobro granuliranih agregatih z velikim maks. premerom zrn, se A približuje vrednosti 0,8, pri kroglah istega premera (ne oziraje se na dia­ meter) je A lahko v mejah 0,524 (kubična razpore­ ditev krogličnih središč) do 0,740 (tetraedrična raz­ poreditev). Pri enozrnatih, dobro kompaktiranih agregatih, smo konstatirali iz velike serije preiskav A = 0,6 do 0,67. Vzporedne trdnostne preiskave so pokazale, da vpliva gostote mineralnega skeleta na trdnost betona ne smemo zanemariti. Na kvaliteto agregata kot betonske komponen­ te vplivajo zato: specifična površina sp specifična potreba po vodi va in gostota mineralnega skeleta A Gostoto mineralnega skeleta lahko ugotovimo s kvocientom iz volumna trdne substance Vs proti volumnu trdnozbitega agregata V. V Vs volumen trdne substance lahko najnatanč­ nejše ugotovimo s tehtanjem površinsko suhega agregata, najprej na zraku in nato v vodi in dobi­ mo: Vs = Tz — Tv (teža na zraku manj teža v vo­ di). »V« prostornino trdno zbitega agregata pa di­ rektno odčitamo na merilu aparata, prikazanega na slikah 20,00-1 in 20,00-2. 19,00 Vpliv kakovostnih količnikov agregata na kakovost betona 19,10 Granulometrična gradnja agregatov v razponu spec. površin od iosp = 5 do 95 m2 iosp je površina agregatnih zrn za 10 kg agreg. iosp = 5 m2 predstavlja ali grobozrnati mine­ ralni agregat odlične granulometrične gradnje, z minimalno, vendar zahtevi za gost beton še ustrez­ no količino mikrofrakcij ali pa enozrnati agregat z zrni 4 do 5 mm premera. iosp = 95 m2 je zelo drobnozrnat agregat z ve­ liko količino mikrofrakcij, kakor npr. trofrakcijski normni pesek za cementno malto normnih gredic. V območju iosp = 5 do 95 m2 so torej zapopadeni vsi praktično možni agregati za beton. 19,11 Vpliv spec. površine agregata na kvaliteto betona Vpliva kvalitete agregata na kvaliteto betona iz mnogih razlogov ni bilo lahko raziskovati. Naj­ tehtnejši razlog je pač bil, da ne moremo variirati granulometrije agregata do ekstremnih mej (sp = = 5 do 95 m2) pri istem vodocementnem faktorju, ne da bi dobili, pri obeh ekstremih nevgradljive betone. Drugi razlog pa je bil, da je bilo težko lo­ čiti vpliv površine od vpliva gostote mineralnega skeleta. Izvedenih je bilo v mnogoletnem delu pre­ ko 1000 preiskav z raznimi agregati, raznimi ce­ menti in vodocementnimi faktorji ter pri raznih gostotah sveže betonske zmesi. Z iteracijsko me­ todo in z grafičnim nanosom poskusnih rezultatov je bilo ugotovljeno, da je odnos spec. površine agre­ gata na trdnost betona eksponencialna enačba, ka­ tere krivulja ima pri iosp = 50 m2 obračaj in ki se asimptotično približuje mejnim vrednostim tako v maksimumu iosp = 5 m2, kakor v minimumu iosp = 95 m2. Tem pogojem ustreza enačba tipa: Slika 19,11-1 / sp - 5\» vsp = m + ne- \ 45 / . . . 13 ali s številčnimi vrednostmi za m, n in r ka­ kor izvirajo iz preiskav: vsp = 0,6 + 0,4e-(O S86 "ts “) . . . 14 V tej enačbi je: vsp — vpliv spec. površine agregata na trdnost betona, izražen z decimalnim ulomkom, sp — spec. površina v m2 za 10 kg agregata, e — baza logaritma naturalis = 2,718282 in lg e = 0,434294 Primer: iosp = 30 m2. Vplivni faktor takega agregata na trdnost betona je: [ 30 — 5 p vsp = 0,6 + 0,4 . 2,718- I0’“ 6 “Is ") = = 0,6 + 0,4 . 2,718-o>4922» vsp = 0,6 + 0,4 :1,100 = 0,6 + 0,364 = 0,964. Za praktično rabo je enačba (14) podana gra­ fično in tabelarično. Enačbo (14) lahko z zadovoljivo aproksimacijo nadomestimo z mnogo enostavnejšo cosinusoido, katere vrednosti lahko vedno hitro izračunamo na log. računalu: vsp = 0,8 + 0,2 cos (2sp — 10)° . . . 15 za sp = 30 dobimo: vsp = 0,8 + 0,2 cos 50° = 0,8 + 0,2 . 0,766 = 0,953 Poskusom ustreza enačba (14), enačba (15) je le fizikalno neutemeljena aproksimacija, ki izgubi Tabela 19, 20 — I Spec. površina »s p « v m ! kot funkcija jov a in A K>Va & v kg 0,80 0,78 0,76 0,74 0,72 0,70 0,68 0,66 0,64 0,62 0,60 0,58 0,56 0,54 0,200 5,38 4,98 4,61 4,25 3,92 3,60 3,30 3,02 2,75 2,50 2,27 2,05 1,84 1,65 0,225 8,06 7,17 6,91 6,38 5,88 5,40 4,95 4,53 4 13 3,75 3,40 3,07 2,77 2,48 0,250 10,75 9,97 9,72 8,51 7,84 7,20 6,60 6,04 5,51 5,00 4,54 4,10 3,69 3,31 0,275 13,44 12,45 11,52 10,64 9,80 9,00 8,25 7,55 6,88 6,26 5,67 5,17 4,61 ;4,13 0,300 16,13 14,95 13,83 12,76 11,76 10,80 9,90 9,06 8,25 7,51 6,80 6,15 5,53 4,96 0,325 18,82 17,84 16,13 14,89 13,72 12,61 11,56 10,57 9,63 8,76 7,94 7,17 6,45 5,79 0,350 21,50 19,93 18,44 17,02 15,68 14,11 13,21 12,07 11,01 10,01 9,07 8,19 7,38 6,61 0,375 24,19 22,42 20,74 19,15 17,64 16,21 14,86 13,58 12,39 11,26 10,21 9,22 8,30 7,44 0,400 26,88 24,91 23,05 21,27 19,60 18,01 16,51 15,09 13,76 12,51 11,34 10,24 9,22 8,27 0,425 29,57 27,41 25,35 23,80 21,56 19,81 18,16 16,60 15,14 13,76 12,47 11,27 10,14 9,09 0,450 32,26 29,90 27,66 25,53 23,51 21,61 19,81 18,11 16,52 15,01 13,61 12,29 11,06 9,92 0,475 34,94 32,39 29,96 27,66 25,47 23,41 21,46 19,62 17,89 16,27 14,74 13,32 11,99 10,75 0,500 37,63 34,88 32,26 29,78 27,43 25,21 23,11 21,13 19,27 17,52 15,88 14,34 12,91 11,57 0,525 40,32 37,37 34,57 31,91 29,39 27,01 24,76 22,64 20,64 18,77 17,01 15,37 13,83 12,40 0,550 43,01 39,86 36,87 34,04 31,35 28,81 26,45 24,15 22,02 20,02 18,14 16,39 14,75 13,23 0,575 45,70 42,35 39,18 36,17 33,31 30,61 28,06 25,66 23,40 21,27 19,28 17,41 15,67 14,05 0,600 48,38 44,85 41,48 38,29 35,27 32,41 29,71 27,17 24,77 22,52 20,41 18,44 16,60 14,88 0,625 51,07 47,34 43,79 40,42 37,23 34,21 31,36 28,68 26,15 23,77 81,55 19,46 17,52 15,71 0,650 53,76 49,83 46,09 42,55 39,19 36,01 33,02 30,19 27,53 25,02 22,68 20,49 18,44 16,53 0,675 56,85 52,32 48,40 44,58 41,15 37,82 34,67 31,70 28,90 26,28 23,81 21,51 19,36 17,36 0,700 59,14 54,81 50,70 46,80 43,11 39,62 36,32 33,21 30,28 27,53 24,95 22,54 20,28 18,19 0,725 61,82 57,30 53,01 48,93 45,07 41,42 37,97 34,78 31,65 28,78 26,08 23,56 21,21 19,01 0,750 64,51 59,79 55,31 51,06 47,03 43,22 39,62 36,22 33,03 30,03 27,22 24,58 22,13 19,84 0,775 67,20 62,28 57,62 53,19 48,99 45,02 41,27 37,73 34,41 31,28 28,35 25,61 23,05 20,67 0,800 69,89 64,78 59,92 55,31 50,95 46,82 42,92 39,24 35,78 32,53 29,48 26,63 23,97 21,89 0,825 72,58 67,27 62,22 57,44 52,91 48,62' 44,57 40,75 37,16 33,78 30,62 27,66 24,59 22,32 0,850 75,26 69,76 64,53 59,37 54,87 50,42 46,22 42,26 38,54 35,03 31,75 28,68 25,82 23,15 0,875 77,95 72,25 66,83 61,70 56,83 52,22 47,87 43,77 39,91 36,29 32,89 29,71 26,74 25,97 0,900 80,64 74,74 69,14 63,82 58,79 54,02 49,52 45,28 41,29 37,54 34,02 30,73 27,66 28,80 0,925 83,33 77,25 71,44 65,95 60,75 55,82 51,17 46,79 42,66 38,79 35,15 31,75 28,58 25,63 0,950 86,02 79,72 73,75 68,08 62,71 57,62 52,82 48,30 44,04 40,04 36,29 32,78 79,50 26,45 0,975 88,70 82,22 76,05 70,21 64,67 59,42 54,48 49,81 45,42 41,29 37,42 33,80 30,43 27,28 1,000 91,39 84,71 78,36 72,33 66,62 61,23 55,13 51,32 46,79 42,54 38,56 34,83 31,35 28,11 1,025 94,08 87,20 80,66 74,46 68,58 63,03 57,78 52,83 48,17 43,79 39,69 35,85 ,32,27 28,93 1,050 96,77 89,69 82,97 76,59 70,54 64,83 59,43 54,34 49,55 45,04 40,82 36,88 33,19 29,76 1,075 99,46 92,68 85,27 78,71 72,50 66,63 61,08 55,85 50,92 46,30 41,96 37,90 34,11 30,59 1,100 — 94,67 87,58 80,84 74,46 68,43 62,73 57,36 52,80 47,55 43,09 38,92 35,04 31,41 1,125 — 97,16 89,88 82,97 76,42 70,23 64,38 58,86 53,67 48,80 44,23 39,95 35,96 32,24 1,150 — 99,66 92,18 85,10 78,38 72,03 66,03 60,37 55,05 50,05 45,36 40,97 36,88 33,07 vsak smisel, če je sp manjši od 5 ali večji od 95 m2. Ker pa sta si krivulji prikazni na sliki 19, 11-1 bli­ zu, je za rutinske račune dopustno v označenih me­ jah uporabiti tudi enačbo (15). 19.12 Vpliv gostote mineralnega skeleta A na kvaliteto agregata Vpliv gostote min. skeleta A na kakovost agre­ gata, uporabljenega kot betonska komponenta, je težko določiti, ker vpliva spec. površine vsp ne mo­ remo točno ločiti od vpliva gostote mineralnega skeleta vA. Poskusi pa so pokazali, da se vpliv vA giblje v mejah od 1,0 do 0,8 in sicer skoraj line­ arno. Tako imamo približno: A = 0,8 vplivni faktor v A = 1,0 A = 0,5 vplivni faktor v A = 0,8 Iz tega sledi, da znaša vpliv gostote mineral­ nega skeleta na kvaliteto (trdnost) betona, če su- poniramo linearen potek funkcije: vA = 0,667zf + 0,467 . . . 16 Celoten vpliv kvalitete agregata, torej vpliv spec. površine vsp in vpliv gostote mineralnega skeleta vA dobimo s produktom obeh vrednosti, če sta obe dani z decimalnim ulomkom. Celoten vpliv kvalitete agregata na kvaliteto betona lahko ime­ nujemo kakovostni količnik agregata in ga ozna­ čimo s »ka«. Ker moramo vpliv potrebe po vodi upoštevati izključno preko vodocementnega faktorja, ki ga določuje zahtevana konsistenčna stopnja, spada v račun o predvidevni trdnosti betona po formuli (5) ali (6) kot vpliv agregata edino njegov kakovostni količnik »ka«. 19,20 Odnos med spec. površino agregata in njegovo potrebo po vodi va Poizkusi so pokazali, da je s pomočjo posebne­ ga aparata, ki ga bomo opisali v odstavku 20,00, sorazmerno hitro in natančno ugotovljiva spec, Tabela 19, 20 — II Spec. Gostota m ineralnega skeleta »J « povr- 0,80 0,78 0,76 0,74 0,72 0,70 0,68 0,66 0,64 0,62 0,60 0,58 0,56 0,54S-jlld »sp « Kakovostni količnik: agregata »ka« 5,0 1,000 0,987 0,974 0,961 0,947 0,934 0,921 0,907 0,894 0,881 0,867 0,854 0,841 0,827 7,5 1,000 0,987 0,974 0,961 0,947 0,934 0,921 0,907 0,894 0,880 0,867 0,854 0,840 0,827 10,0 1,000 0,987 0,974 0,960 0,947 0,934 0,920 0,907 0,894 0,880 0,867 0,854 0,840 0,827 12,5 0,999 0,986 0,973 0,959 0,946 0,933 0,919 0,906 0,893 0,879 0,866 0,853 0,839 0,826 15,0 0,998 0,984 0,971 0,958 0,944 0,931 0,918 0,904 0,891 0,878 0,865 0,951 0,838 0,825 17,5 0,995 0,981 0,968 0,955 0,942 0,928 0,915 0,902 0,889 0,875 0,862 0,849 0,836 0,822 20,0 0,990 0,977 0,964 0,951 0,938 0,924 0,911 0,898 0,885 0,872 0,858 0,845 0,832 0,810 22,5 0,985 0,971 0,958 0,945 0,932 0,919 0,906 0,893 0,880 0,866 0,853 0,840 0,827 0,814 25,0 0,977 0,964 0,951 0,938 0,925 0,912 0,899 0,886 0,873 0,860 0,847 0,834 0,821 0,808 27,5 0,967 0,954 0,941 0,929 0,916 0,903 0,890 0,877 0,864 0,851 0,838 0,825 0,813 0,800 30,0 0,956 0,943 0,930 0,917 0,905 0,892 0,879 0,866 0,854 0,841 0,828 0,815 0,803 0,790 32,5 0,942 0,929 0,917 0,904 0,892 0,879 0,867 0,854 0,841 0,829 0,816 0,804 0,791 0,779 35,0 0,926 0,914 0,901 0,889 0,877 0,864 0,852 0,840 0,827 0,815 0,803 0,790 0,778 0,766 37,5 0,908 0,896 0,884 0,872 0,860 0,848 0,836 0,824 0,811 0,799 0,787 0,775 0,763 0,751 40,0 0,889 0,877 0,865 0,853 0,841 0,830 0,818 0,806 0,794 0,782 0,770 0,759 0,747 0,735 42,5 0,868 0,856 0,845 0,833 0,822 0,810 0,799 0,787 0,775 0,764 0,752 0,741 0,729 0,718 45,0 0,846 0,835 0,823 0,812 0,801 0,790 0,778 0,767 0,756 0,744 0,733 0,722 0,711 0,699 47,5 0,823 0,812 0,801 0,790 0,779 0,768 0,757 0,746 0,735 0,724 0,713 0,702 0,691 0,680 50,0 0,800 0,789 0,779 0,768 0,757 0,747 0,736 0,725 0,715 0,704 0,693 0,683 0,672 0,661 52,5 0,777 0,767 0,756 0,746 0,736 0,725 0,715 0,704 0,694 0,684 0,673 0,663 0,653 0,692 55,0 0,755 0,744 0,734 0,724 0,714 0,704 0,694 0,684 0,674 0,664 0,654 0,644 0,634 0,684 57,5 0,733 0,723 0,713 0,704 0,694 0,684 0,674 0,665 0,655 0,645 0,635 0,626 0,616 0,606 60,0 0,713 0,703 0,694 0,684 0,675 0,665 0,656 0,646 0,637 0,627 0,618 0,608 0,599 0,589 62,5 0,694 0,685 0,676 0,666 0,657 0,648 0,639 0,629 0,620 0,611 0,602 0,592 0,583 0,574 65.0 0,677 0,668 0,659 0,650 0,641 0,632 0,623 0,614 0,605 0,596 0,587 0,578 0,569 0,560 67,5 0,662 0,654 0,645 0,636 0,627 0,618 0,609 0,601 0,592 0,583 0,574 0,565 0,556 0,548 70,0 0,650 0,641 0,632 0,624 0,615 0,606 0,598 0,589 0,580 0,572 0,563 0,554 0,546 0,573 72,5 0,639 0,630 0,622 0,613 0,605 0,596 0,588 0,579 0,571 0,562 0,553 0,545 0,536 0,528 75,0 0,630 0,621 0,613 0,604 0,596 0,588 0,579 0,571 0,562 0,554 0,546 0,537 0,529 0,520 77,5 0,622 0,614 0,606 0,597 0,589 0,581 0,572 0,564 0,556 0,548 0,539 0,531 0,523 0,514 80,0 0,616 0,608 0,600 0,592 0,583 0,575 0,567 0,559 0,551 0,542 0,534 0,526 0,518 0,510 82,5 0,612 0,604 0,596 0,587 0,579 0,571 0,563 0,555 0,547 0,538 0,530 0,522 0,514 0,506 75’0 0,608 0,600 0,592 0,584 0,576 0,568 0,560 0,552 0,544 0,535 0,527 0,519 0,511 0,503 87*5 0,606 0,598 0,590 0,582 0,574 0,565 0,557 0,549 0,541 0,533 0,525 0,517 0,509 0,501 80|0 0,604 0,596 0,588 0,580 0,572 0,564 0,556 0,548 0,540 0,532 0,524 0,515 0,507 0,499 92,5 0,603 0,595 0,587 0,579 0,571 0,563 0,555 0,547 0,538 0,530 0,522 0,514 0,506 0,498 95,0 0,602 0,594 0,586 0,578 0,570 0,562 0,554 0,546 0,538 0,530 0,522 0,514 0,506 0,498 potreba po vodi »va«. Bolj zahtevna, četudi za ru­ tiniranega eksperimentatorja neproblematična, je ugotovitev spec. površine. Zato se je, razumljivo, pojavila misel, določiti spec. površino iz potrebe po vodi. Ker pa je spec. površina dana z recipročno vrednostjo diametrov zrn, potreba po vodi pa z re­ cipročno vrednostjo kvadratnega korena diametrov (glej enačbi 7 in 8) seveda »sp« iz »va« ali narobe, ne moremo izračunati. Verjetno pa je, da bi »sp« lahko bila funkcija potrebe po vodi in gostote mi­ neralnega skeleta A, torej sp = f (va, A) . . . 17 ali še bolj verjetno sp ~ f (va, A) . . . 17’ Poskusi so pokazali, da temu odnosu približno ustreza formula iosp = 210 (ioVa - 0,150) A3 . . . 18 in da je razlika med računskimi in eksperimental­ nimi rezultati v mejah poizkusne natančnosti. Za znanstvene raziskave in za take ugotovitve, od ka­ terih zahtevamo največjo možno natančnost, bomo izvedli preiskave za vse 3 kakovostne pokazatelje »sp«, »va« in »A« eksperimentalno ter iz njih ugo­ tovili kakovostne vplive. Za določitev kakovostne­ ga količnika »ka« v obratnih laboratorijih pa bo dovolj natančno, če bomo »sp« izračunali iz »va« s pomočjo formule (18) ter iz »sp« in A »ka« iz pro­ dukta formul (14) in (16). f sp — 513 ka = 0,6 + 0,4 . e - I0’886 45 J (0,667 A + 0,467) . . . 19 Primer: preiskava na aparatu je dala nasled­ nje podatke: lov» = 0,400 g, A = 0,75 Iz enačbe (18) sledi: 10sp = 210 (0,4 - 0,150) 0,753 = 210 . 0,25 . 0,422 = = 22,1 m2 in iz enačbe (19) dobimo: I 22 — 5 1 ■ ka = 0,6 + 0,4 . e - l0,886 4Š J (0,667 . 0,75 + + 0,467) = 0,9905 . 0,967 = 0,958 Hitro, enostavno, a dovolj natančno lahko dobimo »ka« iz grafikona I po sliki 19,20 - 1 ali še natanč­ neje iz računalniško računanih tabel, od katerih je tukaj prikazan le izvleček. 20,00 o pis Ap a r a t a , k i je po t r e b e n ZA EKSPERIMENTALNO UGOTOVITEV KOEFICIENTOV sp, va IN A Prototip aparata je podan s fotografijo — slika 20,00 - 1 ter shematično s centričnim, vertikalnim prerezom po sliki 20,00 - 2, v kateri je: Slika 22,00-1 1 poizkusna posoda iz pleksi stekla, notranjega pre­ mera 190 mm, višine 267 mm ter koristne vsebine 7000 cm3. 2 Dno posode iz 4 mm debelega nerjavečega jekla s centrično odprtino 110 mm, v katero je vložen 3-plastni filter z odprtinami 0 1 mm, 0 0,05 mm in 0 3 mm. Filter je tako nepropusten tudi za naj finejša zrna agregata, a propusten za vodo in zrak. 3 Vibracijska plošča deb. 30 mm, premera 320 mm, ki je opremljena z vrtinami za odtok vode, s po­ trebnimi ventili ter z vijaki za pritrditev posode (1) in ostale dodatne opreme k aparatu. Na vibra­ cijsko ploščo je pritrjen 4 vibrator s frekvenco 3000 o/min. Posodo (1) je možno pokriti s 5 perforimo ploščo, ki je vodena, točno horizontal­ no z 6 vodilom, na katerem je merilo vsebine poizkusne posode pri poljubni legi plošče (5). Posoda pa se lahko s pomočjo 7 zaporne plošče tudi zrakotesno zapre. Nadalje spada k aparatu 8 recipient za vodo, prav tako iz pleksi stekla, ki omogoča konstanten nivo in poljubno naravnavo količine v aparat pritekajoče vode. Ob recipientu sta 2 piezometrični cevki z milimetrsko skalo. Na aparat je možno priključiti vakuum črpalko, va- kuummeter, regulacijski ventil itd. Ostalo opremo: 9 podnožje, 10 amortizerje in libele na tem mestu ne bomo opi­ sovali, prav tako ne zelo številen pribor (tehtnico, štoparico, sušilne naprave, WE-BE aparaturo itd.), ki kompletiraj o aparat. Preiskovalni postopek pa bomo razložili na dveh praktičnih primerih. S H E M A T IČ N I P R I K A Z A P A R A T A V C E N T R / Ć N E M V E R T IK A L . P R E R E Z U Slika 20,00-2 21,00 PRIMER I Na gradbišču smo odvzeli beton pri betonira­ nju arm. bet. mostne konstrukcije, za katerega imamo naslednje podatke: Agregat je bil sestavljen iz 4 frakcij. Sejalna analiza je pokazala, da leži njegova zrnavost med linijama Empa in Fuller. Material je čisti prodec, pretežno iz apnenca. Cement je PC 350 z dejansko aktivnostjo A = 370 kp/cm2 po JUS ter s potrebo po vodi p = 26 %> za norm. konsistenco cementne kaše. Analiza svežega betona je dala naslednje re­ zultate (preračunano na 1 m3 betona): agregat 1970 kg/m3 cement 308 kg/m3 voda (abs. količina) 148 kg/m3 beton 2426 kg/m3 Po zahtevi projektanta bi moral beton izka­ zati MB 400, gostoto »g« najmanj 97 °/o ter konsi­ stenco »k« v mejah 0,95 in 1,05. Odvzeti agregat najprej posušimo do površin­ sko suhega stanja, (ne do jedrsko suhega z dolgo­ trajnim praženjem). Površinsko suho stanje dose­ žemo najlažje s prepojitvijo s špiritom in odžga- njem ali sušenjem v toplem (60° C) zračnem mlazu. Aparature za tako sušenje je možno naročiti z os­ novnim aparatom po sliki 20,00 - 1. S sušenjem ugotovimo tudi % naravne vlage, kar nato upošte­ vamo pri receptiranju betona. Za rutinske preiska­ ve sušimo le 3 vzorce po 1 kg ter pri ugotovitvi va upoštevamo naravno vlago računsko. tara, poskusna posoda (1) in dno (2) 3.650 g površinsko siuh agregat 10.000 g bruto teža suho 13.650 g bruto teža mokro' (odsesani agregat) 13.995 g površinska voda po odsesanju = 10va 345 g 21,10 Ugotovitev prostorninske teže agregatne substance V posebno posodo iz pleksi stekla, vsebine ca. 3 1, ki ima dvojno dno z vmesno zračno plastjo in ki je umerosojena tako, da v vodi ne tehta nič (pri- dejana aparatu), vnesemo 3 kg površinsko suhega agregata, ki ga nato tehtamo (s posodo vred) še v vodi. Recimo, da teža v vodi znaša Tv = 1889 g. Ker je teža na zraku Tz manj teža v vodi Tv vo­ lumen substance Vs dobimo: Tz - Tv = Vs = 3000 - 1889 = 1111 cm3 in prostorninska teža Sa = 3000 : 1111 = 2,70 g . cm“ 3 21,20 Ugotovitev prostorninskih tež pri raznih stanjih agregata Točno 10,00 kg površinsko suhega agregata vnesemo v poskusno posodo (1) in jo pokrijemo s ploščo (5). Na vodilu (6) čitamo volumen rahlo na­ sutega agregata V0, zaradi dodanega nonija je od­ čitek lahko do 1 °/oo natančen. V0 naj znaša: V0 = 6060 cm3 in pripadajoča prost, teža 10.000 : 6060 = 1,650 g . cm-3 Nato aktiviramo vi­ brator (4) in uro štoparico ter opazujemo posedke na noniju vodila (6). Čim se posedki končajo, usta­ vimo istočasno vibrator in uro in ugotovimo: na štoparici čas posedanja (zgoščevanja) npr. 8,9 s (do­ bro vgradljiv agregat) in na noniju volumen maks. zgoščenega agregata V = 4930 cm3 iz česar sledi: prostom, teža v trdo zbitem stanju 10.000 :4930 = = 2,025 g . cm-3 in maks. možna gostota mineral­ nega skeleta A — 2,025 : 2,70 = 0,75. S tem smo z veliko natančnostjo ugotovili tisto količino površinske vode na 10 kg agregata, ki cem. kaše normalne konsistence ne razredči in ne zgosti, in ki je najznačilnejši pokazatelj kakovosti agre­ gata. 21,40 Ugotovitev specifične površine agregata »sp« Priključimo recipient (8) na vodovod in na do­ tok k aparatu, v aparatu namestimo pretočno cev. Kontroliramo, če s prepojitvijo in odsesavanjem nismo spremenili volumna zgoščenega agregata, si­ cer je volumen intergranularnih votlin korigirati z novim odčitkom na noniju zaporne plošče (5). Pu­ stimo pretakati vodo skozi poskusni material, pri vedno enaki višinski diferenci med nivojem vode v recipientu in v poskusni posodi. V primeru naše preiskave smo dobili naslednje podatke: pretok vode Q v cm3 . s-1 = 50 (ugotovljeno z menzuro in štoparico) piezometrska diferenca <5 = 0,16 cm (ugotovlje­ no s povečevalnim steklom na milimetrski skali) merilna razdalja 1 = 10 cm horizontalni prerez skozi poskusno posodo P = 283 cm2 Qpermeabilnost K = — - , i = hidravlični P i gradient = = 0,016, iz česar sledi: 1 10 50K = --------------- = 11,04 cm . s-1, 283 . 0,016 in iz enačbe (11) 21,30 Ugotovitev spec. potrebe po vodi v;x V aparat vnesemo 10,00 kg površinsko suhega agregata, ki ga maksimalno zgostimo s pomočjo vibratorja (4). Odstranimo nato ploščo (5) in pre­ pojimo agregat z vodo, ki jo dovajamo previdno, da agregat čim manj zrahljamo, bodisi prek reci- pienta (8) ali direktno s priključkom na vodovod (zelo previdno rokovati z ventili). Ko je nivo vode dosegel višino ca. 2 cm nad zgorno plastjo zgošče­ nega agregata, ustavimo dotok vode, nakar po ca. 2 min vodo gravitacijsko (skozi filter) odtočimo. Po končanem težnostnem odtoku pokrijemo posodo (1) z zaporno ploščo (7), priključimo rotacijsko va­ kuum črpalko (prek kotlička za nabiranje vode) in reguliramo ventil tako, da se vzpostavi podtlak 380 do 420 Torr in odsesavamo 10 min. Po preteku tega časa odzračimo poizkusno posodo (1) in tehtamo do grama natančno bruto težo odsesano-mokrega agregata s poizkusno posodo. V praktičnem pri­ meru smo dobili: sp - Y ( 10«1 ,36 + 5,15 X 0,25) 11,04 = 6,34 v cm2 . cm-3 in zaradi sa = 2,70 sp = 6,34 . 2,70 = 17,12 cm2 . g- 1 Z uporabo enačbe (18) pa bi dobili: iz va = 0,345 in A = 0,75 sp = 210 (0,345 - 0,150) 0,753 = 17,28 cm2 . g"1 Tako točna skladnost rezultatov za »sp« iz enačbe (18) in iz eksperimenta z uporabo enačbe (11) je slučajna, vendar so primerjalne preiskave, v katerih smo podatke za »n« in »K« dobili vedno iz povprečka 4 ponovitev, pokazale, da je enačba (18) prav uporabna in da bistveno skrajša in po­ enostavi preiskovalni postopek. Iz enačbe (19) do­ bimo nato kakovostni količnik »ka« = 0,961. »ka« pa lahko dobimo tudi iz tabele 19,20 - 1 ali iz gra­ fikona 19,20 - 1. (K A ) 10 095 09 085 08 075 0 7 065 0'6 0 55 0 5 (K A ) 21,50 Določitev gostote sveže vgrajenega betona za primer I agregat 1970 kg : 2,7 cement 308 kg : 3,1 voda 148 kg : 1,0 beton g = 97,7 %> ali 0,977 Iz enačbe (4) izračunamo vpliv gostote vg = ------- -------- = -------—---------- = 0,88 102,4(1 — g) 1Q2,4 C1 — 0,977) Beton je bil mešan v normalnem mešalcu do homogenizacije, zato je vi = 1,0. Vodocementni faktor v/c = 148 : 308 '= 0,48 in 10 = 3,02, kar lahko dobimo tudi grafično ali iz tabel. Pričako­ vana MB bo torej znašala po enačbi (5) = 7301 = 991 = 1481 977 1/1000 1 vg = 0,895. Tako imamo vse koeficiente, ki so nam potrebni za izračun tistega vodocementnega fak­ torja, ki nam za dane kvalitete komponent še ga­ rantira zahtevano MB. Iz enačbe (6) dobimo: (v : c) — log (bk) . (A) . (ka) . (vg) . (vi) MB , 4 . 400 . 0,952 . 0,895 .1,0= log-------------- ---------- ----------— = 0,435 500 Ta podatek pa lahko hitro in le z množenjem števca dobimo iz grafikona II, slika 22,00 - 1, ki podaja zavisnost marke betona od vodocementnega faktorja pri vrednosti »Š« od 3000 do 50. Merili MB in Š sta logaritmični. 22,10 Račun mešalnega razmerja M B = h k - A -. ka 'V g • vi = 10 (v/e) 4,0 . 370 . 0,961 . 0,88 . 1,0 3,02 = 413 kp/cm2 Konsistenčni pokazatelj »k« dobimo, če delimo količino dejanske vode Vdej. V„k, ki je potrebna pri danih količinah in kvaliteti komponent za nor­ malno konsistenco NK. V danem primeru imamo: Vdej = 148 1/m® Vnk = A . va : 10 + C . p = 1970 . 0,345 :10 + + 308 . 0,26 = 1481 k = 148 :148 = 1,0. Beton bo točno normalne konsistence. Beton primera I zato povsem (trdnost, gostota, konsistenca) ustreza zahtevam projektanta. 22,00 PRIMER II. RECEPTIRANJE BETONA ZAHTEVANE KVALITETE IN KONSISTENCE Zahteve: beton marke 500 kp/cm2 konsistenca: zemeljsko vlažna, k = 0,9 Na razpolago je: cement PC 350 z dejansko aktivnostjo 400 kp/cm2, p = 27,0 °/o agregat 0 do 30 mm sestavljen iz 4 frakcij po EMPA. Za preiskavo na aparatu je bil agregat odvzet iz mešalca pred dodajo cementa in vode, a po opravljeni homogenizaciji frakcij. Preiskava na aparatu, kakor je popisana v primeru I, je dala naslednje podatke: lova = 0,412 1, A = 0,76 Sa = 2,72 g . cm"® Na gradbišču so na razpolago visoko frekvent­ ni pogrezni in ploskovni vibratorji, zato je do­ voljeno suponirati, da bo znašala gostota sveže vgrajenega betona g = 98 °/o ali 0,98. Beton bo me­ šan normalno, vi = 1,0. Iz grafikona po sliki 19,20 - 1 ali tabel 19,20 - I in 19,20 - II dobimo: ka = 0,952 in iz tabele 10,00 - 1 Za beton, ki količinsko ustreza 10 kg agregata imamo: V = V a + V c = Va + C (v : c) = k [ va + c — ( 100 Če gornji enačbi razrešimo na c dobimo: V a P 100 .. .20 i ) :e . . . 21 C = (v : c) .22 100 c v kg za 10 kg agregata. V našem primeru in za konsistenčni faktor k = 0,9 °.412 — = 1,93 kg cementac = 0,435 0,27 0,9 za 10 kg agregata v = (v : c) . c = 0,435 . 1,93 = 0,840 kg a = 10 kg Mešanica, ki bo dala zahtevano kvaliteto be­ tona pri kvaliteti sestavin, ugotovljeni na aparatu z eksperimentom, bo torej sestavljena tako: K oličina v kg K oli­čina v i a = 10,00 : 2,72 3,680 c = 1,93 : 3,10 0,623 v = 0,84 :1,0 0,840 0,105 predipost. gostota 98 °/o1 — g = 2 % b = 5,248 za 10 kg agregata 1 m3 betona, tj. 10001 dobimo, če gornje litrske vrednosti množimo z »m« m = 1000 : 5,248 = 191. Končna receptura je torej: V litrih , 7. .. na loot) v kilogram ih litrov na A = 3,680 . 191 C = 0,623 . 191 V = 0,840 . 191 pore 0,103 . 191 Beton 701 . 2,72 1906 119 . 3,10 369 160 . 1,00 160 20 — 1000 2435 VO D O CEM EN TN ! FA K TO R vjc GRAFIKON R AZM ER JA MED TLAČNO TRDNOSTJO BETONA TER VODOCEMENTNIM FAKTO RJEM v jc IN S l/REDNOSTM! ' s3 O § S = 4-4-00 0 952'0695-100 S = 1 3 6 3 LIN MERILO roo § ho N> c>> Cr, 2 ? NJCD Cn O CD CD CD CD O CD CD CD CD CD CD ° ^ CD CD cd AB SO LU TN I VO LU M EN CE M EN TA ZA 10 k g AG RE G AT A A B S O L U T N A K O L IČ IN A V O D E V L I T R I H , Z A B E T O N Z A H T E V A N E K O N S IS T E N C E ^ o O o 03 04 0 5 POTREBA. PO VODl D:6 0 7 D'a 0 9 1'd f 1 Va . ZA 70 kg MINERALNEGA AGREGATA V LITRIH C E M E N T V kg Z A 10 kg M IN ER AL N EG A AG R EG AT A Če v enačbi (22) označimo imenovalec z »dn« (denominativ) in nanesemo parametre »va« in »dn« linearno na koordinate, dobimo grafikon III. in gornjo rešitev grafično s tremi črtami, kakor je označeno na tej sliki. ZAKLJUČEK Z razloženo metodo je možno ob uporabi opi­ sanega aparata, z zadovoljivo natančnostjo izra­ čunati predvidevno kvaliteto betona, če smo z ana­ lizo ugotovili mešalno razmerje, s preiskavami na aparatu pa potrebne kakovostne koeficiente se­ stavin. Možno pa je tudi, če smo predhodno določili kvaliteto sestavin, najti mešalno razmerje, ki pri zahtevani ali voljeni kvaliteti in konsistenci betona daje tehnološki in ekonomski optimum. Receptira- nja, zlasti visokokvalitetnih betonov, ne rešujemo več z dolgotrajnimi preiskavami, temveč ga izra­ čunamo na osnovi hitro ugotovljivih kvalitetnih koeficientov vseh betonskih sestavin. Želel pa bi omeniti še naslednje: Z novim po­ stopkom sejalna analiza agregata (v tem spisu več­ krat označena kot nedostatna), ni postala nepotreb­ na. Agregat sestavljamo iz frakcij po poljubni nor­ mi (JUS, DIN, AFNOR itd.) kakor vedno na podla­ gi sejalne analize, vendar iz sejalne analize, ki je za to premalo natančna, ne računamo »sp« in »va«, temveč jih določamo eksperimentalno, s čimer šele dobimo zadovoljivo natančne vplivne koeficiente za račun kvalitete ali za receptiranje betona. UDK 666.972.16 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ŠT. 2-3, STR. 29-50 Anton Umek: NOVA METODA EKSPERIMENTALNEGA DOLOČEVANJA KAKOVOSTNIH KOLIČNIKOV BETONA IN NJEGOVIH KOMPONENT Prikazana je nova metoda za ugotovitev kakovosti betona iz podatkov analize sveže mešanice. Iz podat­ kov o kakovosti komponent pa po isti metodi lahko dobimo njihovo najugodnejše količinsko razmerje za dosego želene kvalitete betona pri zahtevani konsi­ stenci in suponirani gostoti. Ker dosedanje metode ne poznajo važnega faktor­ ja vpliva agregata na kakovost betona s številčno vred­ nostjo, in ker poleg tega v strokovni literaturi ne po­ znamo metode niti aparature, ki bi dovoljevala v vsa­ kem primeru reproduktivno številčno ugotovitev kon­ sistence, je bilo treba najprej ta dva vpliva s preiska­ vami ugotoviti, kar pa je bilo možno le z novimi po­ stopki raziskav ter novimi aparaturami. Tako pridobljene podatke je bilo nato spraviti v matematični formuli, v katerih so upoštevani že zna­ ni, kakor tudi novi faktorji kot funkcije kakovosti be­ tona. Formuli pa sta za uporabo v praksi prekomplici- rani. Zato so članku pridani grafikoni, s pomočjo ka­ terih dobimo želene rezultate z nekaj črtami. S po­ močjo prav tako dodanih tabel ali še ugodneje z majh­ nim kampjuterjem, ki ga je možno nabaviti poleg preiskovalne aparature, dobimo rezultate hitro in za­ nesljivo s postopkom, ki ga lahko izvede vsak laborant. Avtor tega članka bi želel, da bi novo metodo in za njeno izvajanje potrebni aparat poleg Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani preizkusile še druge znanstvene ustanove, pa tudi obratni laboratoriji v industriji in na gradbiščih, in rad sprejme vsako strokovno kritiko, upa pa, da je po svojih močeh pripomogel k razčiščenju nekate­ rih pojmov v tehnologiji betona. L i t e r a t u r a 11. A. Hummel: Das Beton ABC, 12. izdaja, str. 36 Wilhelm Ernst & Sohn, Berlin 1959. 12. A. Hummel Das Beton ABC, 12. izdaja, str. 39. 13. A. Hummel: Das Beton ABC, 12. izdaja, str. 73. II. G. Rothfuchs: Beton Fibel, 3. izdaja. III. I. Leviant: Cadre systematique pour l’etude des betons frais, Revue des materiaux de construction, 522 III/1959. IV. Abrams: The Design of Concrete Mixtures, Bulletin I Chicago Lewis Institut 1918. V. A. Umek: Vpliv intenzivnega mešanja na ka­ kovost betona, Gradbeni vestnik, Ljubljana, V/72 str. 101 do 110. VI1. A. Umek: Brojčano odredjivanje kvaliteta be­ tona i betonskih komponenata, Biro gradbeništva Slo­ venije, Ljubljana 1962 str. 24. VI2 A. Umek: Brojčano odredjivanje kvaliteta betona str 33 VII. JUS: B — C 1010 za cement str. 11 točka 3.4051. VIII. G. de Mareki: Tdraulica, srbh. prevod, Beo­ grad, Naučna knjiga 1949, I. drugi del. IX. A. G. Loudon: Computation of Permeability from Simple Soil Test, Geotechnique 3, 1952—53. X. U. Žitnik: O spec, površinah mineralnih agre­ gatov, interna publikacija ZRMK Ljubljana, 1960. di­ plomsko delo. XI. A. Umek: Die Intensivaufbereitung des Be­ tons, Beton- Berichte 11/73. UDC 666.972.16 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 2-3, PP. 29-50 Anton Umek: NEW METHOD OF DETERMINING THE QUALITY OF CONCRETE A new method of determining the quality of con­ crete from the data of fresh mixture is presented. With the same method we can obtain from the data of the qualities of the components the optimum quan­ tity relations for a desired consistency and supposed density. As methods applied so far, don’t contain the im­ portant factor of the influence of the aggregate on the quality of concrete expressed numerically, and further as in literature no method or apparatus is known that would allow reproductive determination of consistency, these two influences had to be found out first by experiments, which was possible only by new research methods and new apparatus. The data gained in these two ways are expressed in two mathematical formulas in which already known factors as well as the new ones are taken into account as funtions of the concrete quality. These formulas are, however, too complicated for practical use. There­ fore graphs are added by which the needed results can be obtained with a few lines. The same results are easily obtainable by any lab-assistant using the ta­ bles added to the paper or, still better, a small com­ puter added to the apparatus. v e s l i Diplomanti oddelka za gradbeništvo od 15. 2. 1975 do 15. 2. 1976 ZštP' Priim ek in im e rojstna dipufm im nja Naslov d iplom ske nalo« e 1. LUKEŽ Florijan 19. 6. 1948 20. 2. 1975 2. VODOPIVEC Antonija 5. 1. 1949 20. 2. 1975 3. VUKMIROVIC Jovo 1. 1.1944 20. 2. 1975 4. UMBERGER Marko 23. 2.1950 28. 2. 1975 5. ČUS Saša 19. 9.1948 7. 3.1975 6. VOJVODIC Jelena 15, 12.1950 27. 3.1975 7. PEKLAJ Abdon 21. 12. 1949 28. 3. 1975 8. CELCER Viljem 5. 11.1948 24 4. 1975 9. 10. ŠKETA Slnvko HOČEVAR Ciril 11. 10. 1950 12. 8. 1949 24 4.1975 30. 5. 1975 11. ŠPACAPAN Igor 21. 7. 1946 30. 5. 1975 12. PREŠEREN Anton 15. 7.1950 11. 6.1975 13. LIKAR Vojko 30. 1. 1950 12. 5.1975 14. KONOBELJ Srečko 27. 5. 1949 26. 6.1975 15. LOKAR Matija 11. 11. 1948 26. 6.1975 16. ORBANIC Dušan 26. 6. 1948 26. 6. 1975 17. ŠTURM Danilo' 4. 3. 1951 26. 6. 1975 18. TORNIC Albin 5. 6. 1950 26. 6. 1975 19. ZAGRADNIK Marija 29. 12.1947 26. 6.1975 20. DUJMOVIC Drago 19. 5.1949 1. 7. 1975 21. PAVLINIČ Zlatka 30.11. 1947 1. 7. 1975 22. PUKL Rajko 4. 11. 1949 1. 7. 1975 23. VIDMAR Jože 12. 3.1949 1. 7. 1975 24. FIDLER Marjan 24. 11. 1949 14. 7. 1975 25. HUMAR Gorazd 16. 7. 1949 14. 7. 1975 Uporaba ploskovnih elementov programa SAP IV Poenostavljeno računanje montažne škatlaste mostne konstrukcije Računanje lokalnih napetosti naknadno' prednapetih betonskih nosilcev v območju sidranja kablov Računanje plošč po metodi nadomestnih modelov Uporaba prostorskih elementov programa SAP IV Teorija velikih pomikov pri ravninskih linijskih ele­ mentih Preizkusiti je uporabo regresijskega, gravitacijskega in modela »vse ali nič« pri prognoziranju prometnih to­ kov v železniškem prometu ter izbrati najprimernej­ šega Sovisnosti med napetostmi in deformacijami za Druc- ker-Prager pogoj plastičnega tečenja in praktični pri. mer uporabe Računanje plošč na elastični podlagi Raziskava seizmične in vetrne obremenitve za mešano konstrukcijo Določevanje odziva konstrukcije za predpisane pospe­ ške tal in vpliv porazdeljene in koncentrirane mase na konstrukcijo Uporaba metode končnih elementov za račun potenci­ alnega toka s prosto gladino Primerjava načinov računanja spojev s kovicami, ne­ obdelanimi vijaki in visokovrednimi prednapetimi vi- haki po raznih normah Na osnovi podatkov triaksialnih preizkusov deforma- bilnosti, izvedenih v fakultetnem laboratoriju za me­ haniko tal, raziščite možnost analitičnega izvajanja ugotovljenih reoloških sovisnosti Račun antenskega stolpa na Nanosu (betonska izvedba) »VARIEL sistem — analiza vgrajenih elementov« Statična in dinamična analiza montažnega sistema VA­ RIEL Pregledna obravnava metod za merjenje deformacij s poudarkom na metodi »moire« Uporaba Heavisideove funkcije v statiki gradbenih konstrukcij V svrho boljšega odvijanja obratovalnega procesa je rekonstruirati tire na postaji Pivka Za mesto Ljubljana je pripraviti okvirni predlog re­ ševanja mirujočega prometa Izdelati je treba idejni projekt nove povezave Rogaška Slatina—Sodna vas, ki se bo priključila na regionalno cesto št. 344 v Rogaški Slatini in na regionalno cesto št. 338 v Sodni vasi Lepljenje betona z epoksidnimi in poliestrskimi smo­ lami Za odsek južne ljubljanske obvoznice od km 3,50 do km 4,00 izvršite na podlagi idejnega projekta glavni projekt z vsemi geotehničnimi prognozami s stabilno­ sti, deformacij in njihovega razvoja Na osnovi podatkov sondiranja in laboratorijskih pre­ iskav vzorcev iz sond izvršite za poizkusni nasip avto­ ceste na Barju račun usedkov in konsolidacije. Re­ zultate primerjajte z izvršenimi meritvami in poizku­ site tolmačiti ugotovljene razlike Zap. št. Priim ek in im e Datum rojstva Datum diplom iranja 26. BRUS Aljoša 2. 4. 1949 4. 9. 1975 27. PAVLINIČ Bojan 26. 4. 1943 4. 9.1975 28. POLANI C Stane 13, 4.1950 4. 9. 1975 29. SOMRAK Dušan 10. 6. 1948 5. 9. 1975 30. LOPATIC Silvester 30. 12. 1949 12. 9.1975 31. ROJNIK Franc 17. 3. 1949 18. 9. 1975 32. KORITNIK Srečko 14. 8. 1946 18. 9.1975 33. 34. KODELA Uroš KOVAClC Andreja 10. 12. 1948 29.12. 1950 2. 10.1975 30. 10.1975 35. LAVRI C Darja 1. 9. 1949 30.10.1975 36. 37. 38. 39. KLOFUT AR Marjan MIHELČIČ Sašo CENTA Mirka DEBELJAK Miran 20. 7. 1948 10. 2. 1948 7.10. 1951 27. 4. 1950 13.11. 1975 12, 12.1975 18. 12.1975 18. 12.1975 40. KOPRIVA Soča 22. 3. 1951 18. 12.1975 41. KOPRIVA Zdenko 6. 12. 1951 18. 12.1975 42. KOREN Peter 5.12. 1950 18. 12.1975 43. 44. KOTNIK Radovan ERŽEN Katarina 20. 9. 1950 10. 3. 1951 18. 12. 1975 18. 12. 1975 45. HADŽIALIC Muhamed 10. 3. 1929 20.12.1975 46. HOFBAUER Albin 26. 8.1947 20.12. 1975 47. MIRTIČ Dušan 14 1.1949 20.12. 1975 48. BLAŽEKA Željko 27. 6.1951 20.12.1975 49. MAJER Milena 2. 9. 1950 50. KOVAClC Pavel 9. 10. 1944 13. 2.1976 51. PREŠERN Boris 24. 8.1950 13. 2.1976 N aslov diplom ske naloge Idejno je treba preštudirati vse možne variante poteka regionalne obvozne ceste mimo Kamnika in sicer od Duplice do Stahovice z možnostjo priključka zveze proti Kranju in zveze proti Tuhinjski dolini Glede na spremenjene prometne tokove na Trgu re­ volucije v Mariboru, ki so jih posredno ali neposredno povzročili urbanistični in drugi posegi v njegovem ožjem ali širšem okolju, je potrebno izdelati študijo prometne ureditve Mestno cestno mrežo v Murski Soboti je glede na raz­ voj in urbanistične rešitve urediti in prikazati najopti­ malnejše rešitve za obdobje do 1. 2000 Izdelati je študijo za masivno razponsko konstrukcijo čez pretočna polja HE Srednja Drava II. Numerično reševanje čiste torzije pri večkrat sovisnih področjih Računska in modelna raziskava poteka gladin pri de­ ročem toku in prehodu iz deročega v mirni tok Proučitev možnosti upoštevanja viskoznih učinkov na odnose med deformacijami in napetostmi za zemljine pri numeričnih računih napetosti in deformacij v po­ gojih ravninskih deformacijskih stanj Stabilnost loka po metodi končnih elementov Izdelati je treba računsko analizo razporeditve in ve­ likosti pasovnih zemeljskih pritiskov na togo podpor­ no konstrukcijo v odvisnosti od premikov konstrukcije ob upoštevanju nelinearnih odnosov med napetostmi in deformacijami Studij deformacijskega in napetostnega stanja v no­ silcih z vutami Prostorski končni elementi v mehaniki konstrukcij Sistematična obravnava organskih veziv za asfalte Reševanje vrvnih konstrukcij Ploskovno stabilizirane membranske nosilne konstruk­ cije Obravnava vlaknatega betona za tankostenske elemen­ te (teamsko delo) Obravnava vlaknatega betona za tankostenske elemen­ te (teamsko delo) Statični račun tipskega montažnega nadvoza sistema GRADIS Preračun prostorskega okvirnega nosilca Izvesti je treba računsko analizo zemeljskih pritiskov na togo podporno ploščo z uporabo podanih napetost­ no deformacijskih odnosov na zemljino Izdelati je študijo in preveriti prepustnost enosmerne Prešernove ceste v Ljubljani Izdelati je idejno zasnovo enosmernega prometa v Ljubljani Izvedite računsko analizo pornih tlakov in posedkov ter časovnega razvoja poskusnega nasipa za avtocesto preko Barja Uporaba končnih elementov višjega reda pri računu poteneialnega toka s prosto gladino Umetno povečanje nizkih voda Iške z dovodom vode iz drugih vodotokov Glede na novi predlog urbanistične ureditve Kopra je opraviti potrebno raziskavo prometnih razmer in to­ kov, pri čemer naj bi bil končni rezultat lokacija in notranja ureditev nove avtobusne postaje Izdelati je idejno študijo rekonstrukcije regionalne ceste št. 324 na odseku Podpeč—Ig—Škofljica in memoriam Univ. prof. ing. Engelbert Hribernik Dne 5. oktobra leta 1975 je odšel iz naše srede univerzitetni prof. dipl. ing. Engelbert Hribernik, vzgo­ jitelj številnih gradbeniških in drugih kadrov, saj je učil vse od leta 1947 na tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Spočetka je predaval tehniško kemijo, teh­ nologijo silikatov in tudi tehnologijo goriv in vode, po letu 1958, ko je bil izvoljen za rednega profesorja, pa je predaval splošno kemijsko tehniko in tehnologijo silikatov. Univerzitetnip rofesor Hribernik je pripadal pr­ vim kadrom, ki so končali fakulteto že na slovenski Univerzi v Ljubljani. Maturiral je leta 1919 v Ljub­ ljani, diplomiral pa oktobra leta 1924 prav tako v Ljubljani. Postal in ostal je asistent na fakulteti do leta 1926, ko se je podal na delo v industrijo. Prvo delovno mesto je bilo vodstvo laboratorija v cemen­ tarni Dalmatia v Kaštelu Sučurcu, kjer je kot sposo­ ben organizator in dober poznavalec problemov v ce­ mentarni hitro napredoval do vodilnega položaja. Le­ ta 1941 je položaj zaradi okupacije zapustil. Po okupaciji ga najdemo na položaju tehničnega oziroma glavnega direktorja združene dalmatinske ce­ mentne industrije v Splitu. Po ustanovitvi zvezne ge­ neralne direkcije v Beogradu je od 1947 dalje kot njen predstavnik v okviru Biroja za pospeševanje pro­ izvodnje deloval v Ljubljani. Tu je navezal stike in uspešno sodeloval v tedanjem ustanovljenem Gradbe­ nem inštitutu tedanjega Ministrstva za gradnje SRS, poznejšem Zavodu za raziskavo materiala in konstruk­ cij v Ljubljani. Postal pa je tudi honorarni predava­ telj na oddelku za kemijo Univerze v Ljubljani. Univ. prof. Hribernik je bil prodoren strokovnjak na področju cementov, zato je lahko uspešno pomagal po osvoboditvi domači industriji, ki je bila tedaj pri nas še skromna. Pomagal ji je s konkretnimi nasveti in v dobi Informbiroja, ko so bili najtežji časi, sodelo­ val pri obnovi opuščene cementarne Zidani most, ki je začela prav po njegovi spodbudi s proizvodnjo t. i. »sivega apna«, ki je bil žlindrin cement in s katerim smo lahko uspešno pokrivali katastrofalno pomanjka­ nje cementa. Po osvoboditvi je prišla v sklop Jugoslavije tudi cementarna in salonitarna v Anhovem, toda brez ka­ drov, pač pa s številnimi problemi. Tudi tu je prof. Hribernik prispeval svoj delež tako, da je lahko to­ varna nemoteno obratovala in da je šla obnova dežele lahko naprej. Skratka, kjerkoli so se pojavili problemi, se jih je prof. Hribernik zagnano loteval in uspešno reševal. Kot univerzitetni profesor je svoje bogato znanje širokogrudno razdajal, zato je imel tudi pri študira­ jočih kadrih velik ugled. Njegovo delovanje pa ni bilo omejeno samo na ožjo domovino, temveč je bil dobro poznan tudi v inozemstvu. Zlasti problematika in področje uporabe Lafarge cementov sta mu prinesla v inozemstvu ime ob razlagi pogojev nastanka rekristalizacije teh ce­ mentov. Klicale so ga na posvete številne industrije v Nemčiji in Avstriji, kamor je bil zlasti usmerjen plasman puljskega cementa. O vseh teh problemih je tudi veliko pisal, o če­ mer priča obširna bibliografija. Še tudi v poslednjem času je sodeloval na problematiki cementarn Anhovo in Trbovlje. Vseskozi pa je bil znanstveni sodelavec Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljub­ ljani, s katerim je delal na teh problemih in kateremu je s svojim nesebičnim delom položil tudi enega izmed temeljnih kamnov. Naj mu bo ob slovesu izrečena topla zahvala za ves njegov trud in napore, ki jih je vložil tudi v zgradbo Zavoda. M arjan Ferjan Pripis Gradbeni vestnik bo v eni prihodnjih številk ob­ javil članek o teamski študiji z naslovom: »Vpliv zrač­ nega onesnažamja na gradbene materiale«, katere nosilec je bil pokojni prof. ing. Engelbert Hribernik. To je bilo njegovo zadnje strokovno delo. RUDARSKO METALURŠKI KOMRRIAT ZENICA RMK-ZENICA je pomemben proizvaja­ lec žebljev in bodeče žice in lahko s svo­ jim bogatim asortimentom zadovolji po­ trebe gradbeništva, livarstva, industrije opreme in sploh široke potrošnje. — Žeblji za gradbeništvo z gladko, spušče­ no - narezljano, spuščeno - gladko, ci­ lindrično glavo; — žeblji za vogalnike, krovne ploščê krovno lepenko, brez glave z eno ko­ nico, z dvema konicama, za trstiko; — žeblji in sponke, livarski, čevljarski in tapetniški so izdelani iz svetle, trde vlečene jeklene žice in pakirani v kartonske škatle po 1, 2,5 in 5 kg bruto teže, na zahtevo kupca po 25 kg neto. — Bodeča žica z dvema ali štirimi bodica­ mi, proizvodnja po sistemu JOWA in GLIDDEN, se izdeluje iz mehke in trde termično pocinkane žice in pakira v kolute neto teže 20, 25 in 35 kg. Proizvajalec: Rudarsko-metalurški kombi­ nat RMK-ZENICA — Zenica, Tvornica za preradu žice BIHAĆ — Bihać Telefon: 072/21244; 077/22 226 Telex: YU RMKZE 43-129, poštni predal 141 Predstavništva: Beograd, Topličin venae 3/II, telex: 11-395 YU RMKPBG Zagreb, 8. maja 44/L, telex: 21-739 YU RMKPZG Ljubljana, Žibertova 1 Ploče — Luka Ploče Progres — Beograd — generalni zastopnik za zunanjo trgovino RMK - Zenica INFORMACIJE 1 8 1 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XV II 2-3 Serija: MATERIALI FEBR. - MAREC 1976 Nekateri posebni gradbeni materiali in sistemi iz „Poskusnega obrata Gameljne” TOZD IM - ZRMK Z ustavnimi amandmaji so se ustanovile v Za­ vodu za raziskavo materiala in konstrukcij Ljub­ ljana temeljne organizacije združenega dela, od katerih je ena TOZD Inštitut za materiale, ki se ukvarja s kompleksno tematiko raziskav, preiskav proizvodnje in uporabe gradbenih materialov in predizdelkov. V sklopu TOZD Inštitut za materi­ ale deluje tudi poskusni obrat Gameljne, ki ima deloma nalogo uvajati in slediti na tržišču po­ skusnim količinam novih materialov in predizdel­ kov, katere pripravi obrat in jih tudi poskusno vgradi. Ti materiali in predizdelki so takega zna­ čaja, da so naši gradbeni operativi potrebni, pa jih dosedaj na tržišču ni bilo ter se na ta način šele uvajajo. V naslednjem bi v kratkih orisih seznanili tehnično dejavnost z nekaterimi izmed njih. Pred­ stavljajo materiale in proizvode, s katerimi so omogočene nekatere sistemske rešitve. Za to dobi­ jo vsi proizvodi skupinski naziv »Sistem Zaramak« s podrobnim nazivom materiala. SUHI BETONI raznih kvalitet, pakirani v vrečah, kompletno pripravljeni z agregatom, ce­ mentom in dodatki, služijo dobro povsod tam, kjer so potrebne določene manjše količine navadnih ali posebnih betonov. V suhi obliki tako proizvajamo: — normalne težke betone volumske teže 2400 kilogramov na kubični meter kontinuiranega gra- nulometrijskega sestava 0—30 mm garantiranih mark, z vsemi potrebnimi dodatki za lahko vgraje­ vanje. Mešanici je potrebno dodati za doseganje zahtevane marke na vreči ali napotilu napisano količino vode, nato pri normalnem vgrajevanju dobi zahtevano marko betona; — lahke betone volumskih tež do 1400 kg/m3, trdnosti do 250 kp/cm2 za vse potrebe lahkih kon­ struktivnih ali izolacijskih betonov, pripravljenih iz keramzita. Mešanici je potrebno dodati za dose­ ganje zahevane marke na vreči napisano količino vode, nato pri normalnem vgrajevanju dobimo za­ htevano marko betona s predvideno izolativnostjo; — težke betone volumske teže 3000 kg/m3, trdnost marke 300 kp/cm2, odporne proti preseva­ nju s trdimi X žarki, pripravljene za izvedbo vsa­ kovrstnih objektov, bunkerjev, prostorov, kjer se dela oziroma ščiti pred navedenim trdim žarkov- jem ali kjer se hranijo izotopi; — specialne korundne betone, izredno odpor­ ne proti obrabi ter odporne proti minerilnim ma­ ščobam ter slabim kislinskim vplivom. Namenjeni so za frekventirane pohodne ploskve, kot so hod­ niki, rampe, stopnišča, eskalatorji; — specialne betone z eruptivnim agregatom, odporne proti obrabi; — izolacijske tople lahke betone, pripravljene z lahkim naravnim agregatom za izdelavo tlakov v hlevih, kokošnjakih, svinjakih, gnojiščih, gnoji- ščnih jamah, posebno odporne proti delovanju urina. Prav tako se izdelujejo vsakovrstne: SUHE MALTE oziroma drobnozrnati betoni, namenjeni predvsem za izvedbo posebnih nalog kot so: — malte težkega karakterja za nanose na raz­ novrstne stene za preprečitev rentgenskega trdega sevanja, imenovane tudi »barit plaster«. Te malte služijo lahko tudi za poboljšanje zvočne zaščite med stanovanjskimi stenami, ker so sorazmerno zelo težke; — malte za zaviranje gibanja nevtronov za posebne higienske namene v prostorih, kjer se ope­ rira z izvori; — lahke izolacijske malte, namenjene za zi­ danje, zapiranje fug ali maltanje zunanjih povr­ šin, imenovane »zunanje izolacijske malte«; — lahke izolacijske, hitro vezoče malte za no­ tranje površine, posebno pripravljene za nameta- vanje s stroji, imenovane »notranja izolacijska malta«; — lahke izolacijske malte z velikim razvija­ njem vezalnih temperatur, zlasti primerne za dela pozimi pri nizkih temperaturah ali za hitro zapi­ ranje vode, imenovane »vroča malta«; — nabrekajoče podlivne malte za namene montaž strojev, imenovane »podlivna malta«; — nabrekajoče mase za zalivanje oziroma utr­ jevanje vijakov s skrajšano dobo vezanja, imeno­ vane tudi »tempirana malta«; — nabrekalne silikatne mase za zalivanje di- latacijskih fug med betonskimi ploščami, imenova­ ne tudi »zalivna masa za fuge«; — injekcijske malte v suhem stanju za injek- tiranje kablov in izdelavo prepact betonov z vsemi potrebnimi dodatki za plastificiranje in za dobro vododržnost, izmenovana »kabelska injekcijska malta«; — injekcijske malte v suhem stanju za injek- tiranje poškodovanih zidnih ali betonskih elemen­ tov z vsemi potrebnimi dodatki za plastificiranje in za dobro vododržnost, nazvane »injekcijska mal­ ta«; — tufne malte, sestavljene po granulacijski li­ niji ter sposobne za uporabo pri izdelavi raznih poltoplih tlakov, zlasti v vseh onih prostorih, kjer je potrebno toplotno ščititi noge, imenovana tudi »tuftna malta«. Nadalje obrat pripravlja in uvaja: SUHI MONTAŽNI POLTOPNI ALI TOPLI TLAK, ki lahko nadomesti dosedaj uporabljene materiale kot izolacijske materiale, tako v pogle­ du toplotnega prenosa ali v pogledu prenosa zvoka. Montažni toplotni suhi tlak je izdelan iz pra­ vokotno oblikovanih elementov velikosti 30/40, pripravljenih iz keramzitnega lahkega betona. Plo­ šče se direktno postavljajo na armirano betonsko ali betonsko ploščo ali pa na stiroporno podlogo, debeline 1 cm. Plošče so oblikovane tako, da se opirajo na posamezne bradavice, s čimer nastanejo pod ploščami prazni prostori, v katere se lahko montirajo razni vodi, kot so na primer električni vodi, razni telefonski vodi, radijski in drugi vodi ali pa toplovodne napeljave, katera ogreva tlak. Položene plošče prekrijemo z estrihom, pripravlje­ nim iz prej omenjene zunanje izolacijske malte, katere debelina pa je minimalna. Ima namen samo izravnati površino tako, da se tlak znivelira ter da se prekrijejo sicer grobe montažne plošče tlaka. Površina tega zaključnega estriha mora biti gladka in trdna, da lahko sledi namestitev pohodnega tla­ ka, vinaza ali tapisoma. Estrih je potrebno po iz­ delavi ščititi pred izsušen jem zaradi male debeline ter verjetnega prepiha v prostorih. V okviru dobave suhega montažnega polto- plega tlaka so plošče ter zaključni estrih in lah­ ki beton v smislu prejšnjih navedb, ki služi za za­ polnitev vseh onih mest, kjer bi bilo sicer potrebno večje prilagajanje plošč. Kolikor se v te plošče vgradi toplotna napelja­ va v obliki kačastih cevi, dobimo topli tlak. Tudi s prepihovanjem toplega zraka v medprostorih pod- ploščami, lahko dobimo zadovoljujoče efekte. Kon­ strukcijska višina tega suhega tlaka je mala, zna­ ša skupaj 50 mm ter zadovoljujoče ščiti zvočni pre­ hod medetažnih konstrukcij. MONTAŽNE PREDELNE STENE pripravljene zlasti za namene, kjer je potrebno v stene name­ stiti večje ševilo instalacij kot so telefonski vodi, vodi radiotelevizije, vode, tople vode, električne napeljave. Tovrstne montažne predelne stene se lahko uporabi tako v suhih kot mokrih prostorih. Stena se sestoji iz rasterske kovinske mreže, ki je pritrjena na stropu. Na mreži se montirajo vse omenjene napeljave ter nato prekrivajo bodisi s posameznimi ploščatimi elementi velikosti 30/40 centimetrov, ali pa se opravi prekrivanje s celimi panoji od stropa do poda. Stene so iz posameznih prostorov lahko odstranljive ali prestavljive. Zvočna izolativnost znaša od 35—40 db. V navedenem smo našteli nekaj proizvodov, katere izdeluje in vgrajuje obrat Gameljne. Da je v stanju pripravljati te proizvode, je opremljen z ustreznimi sušilnimi, mešalnimi in tehtalnimi na­ pravami kot tudi z drugimi produkcijskimi napra­ vami, s katerimi lahko proizvede zahtevane koli­ čine materialov. Kolikor se pojavi v gradbeni ope­ rativi potreba po izdelavi nekih specialnih mate­ rialov, bo obrat te materiale tudi pripravil, seveda v povezavi z »Inšitutom za materiale«, kjer se iz­ vrše vse potrebne predpriprave in preizkusi, nakar se lahko preide na polindustrijsko proizvodnjo. Vsi materiali dobijo zahtevane ateste, ki naj iz­ pričajo možnost uporabe. Interesenti naj se obračajo bodisi direktno na ZRMK, TOZD »Inštitut za materiale« ali na ZRMK, TOZD Inštitut za materiale, »Poskusni ob­ rat Gameljne« pošta Gameljne. Marjan Ferjan dipl. ing. NOVO IZ SKIPA ZIDARSKE STOLICE — DELOVNE PLATFORME Zidarske stolice so običajno tisti element gradbene opreme, na katerega polagamo zelo malo pažnje ter ga obravna­ vamo zelo mačehovsko. Največkrat v gradbenih organiza­ cijah izdelavo delovnih podov prepuščamo kar gradbišču, ki si stolice naredi kar same. Za to delo porabijo ogromno delovnega časa, razen tega je pa tudi varnost takih stolic največkrat vprašljiva. Da bi izpolnili to vrzel, je IMP — TOZD SKIP vključil v svoj program razen fasadnih odrov tudi zidarske stolice, ki trenutno pomenijo zadnji dosežek na tem področju. S fasadnimi odri, ki so prav tako zelo enostavni in jih je gradbena operativa v Jugoslaviji sprejela z velikim veseljem, smo rešili problem obdelave fasad, z gradbenimi stolicami smo pa pomagali pri obdelavi no­ tranjih zidov in stropov. Za postavitev zidarskih stolic rabimo tri različne elemente: 1. stojalo z enojno objemko 2. stojalo z dvojno objemko Sl. 1. Podstavek z dvojno spojko Sl. 2. Podstavek z enojno spojko 3. cevi premera 48 mm, dolžine 2 m. Obe stojali sta prikazani na sliki 1 in sliki 2. Stojala imajo na vrhu enojno ali dvojno objemko, skozi katero položimo cev ter jo utrdimo v objemki s klinasto zagozdo. Ker je ta utrditev cevi za varnost delavca zelo važna, jo prikazujemo na sliki 3. Tako smo dobili opore, preko katerih položimo plohe ter tako dobimo delovno ploščad. Stojala lahko reguliramo po višini od 85 cm do 130 cm od tal v stopnjah po 5 cm, kar omogoča zelo hitro prilagajanje delovnega poda potrebni višini. Vsak položaj stojala po višini je varovan s posebno zagozdo, ki je dobro vidna na sliki 1. Kakšna je sestava takega delovnega poda, je prikazano na sliki 4. Na obeh skrajnih točkah ploščadi uporabimo stojalo z enojno objemko, vmes pa stojalo z dvojno objem­ ko. Število vmesnih stojal je lahko praktično neskončno. Slika 5 predstavlja zmontirano platformo v pogledu. Prednosti naših zidarskih stolic: 1. transport elementov zahteva zelo malo prostora. 2. varnost je popolnoma zagotovljena z elementi, ki so opisani; 3. vsi sestavni deli (zagozde itd.) so konstruirani tako, da ne izpadejo in se tako ni bati, da bi morali na gradbišču improvizirati; 4. hitrost montaže je zelo velika. En delavec lahko v 10 minutah postavi 9 stojal s 6 cevmi; 5. uporabnost stojal je vsestranska in to ne samo v grad­ beni dejavnosti, ampak tudi pri obrtniških ter vseh ostalih delih na zgradbah. Da so nova stojala za delovne ploščadi iz SKIP vsestransko uporabna, priča tudi dejstvo, da so zasnovane po sistemu, ki je leta 1972 v Bruxellesu na sejmu izumov dobil zlato medaljo. SKIP ing. Jože Horvat Prednost odra je v enostavni in hitri montaži, saj lahko delavec s pomočnikom montira na uro 150 m2 odra, kar je štirikrat hitreje kot pri navadnih fasadnih odrih. Vsako orodje je nepotrebno. Omogočene so kombinacije s klasičnimi odri, pri čemer lahko sestavimo zelo komplicirane oblike. Oder je primeren za izvajanje vzdrževalnih del in obnavljanje fasad. Oder sestavlja pet različnih elementov in sicer: — H element, tri različne dolžine diagonal ter podstavki. Antikorozijska zaščita je izvedena solidno. KONKURENČNO NIZKE CENE E i INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE - LJUBLJANA n , , ° TOZD STROJNA KOVINSKA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA SKIP n. sol. .o. IM P -S K IP , L JU B L JA N A , TE LE X : 31348 YU IM P 61000 LJU B L JA N A , C E LO V Š K A 479, T E LE FO N : 51 277, T E LE G R A M :