Iz otročjih let
Izvestno niste poznali Stepanove Rozike, kako li? Odkar je zagledala prvikrat belo dnevno lud, preteklo je že skoro trikrat toliko let, kakor imate vi prstkov na obeh rokah. A raclovedni ste vendar, kakova je ])ila ta Rozika, kaj ne? — Hm, kakova je bila ? Prav taka, kakor ste vi, mali drobljančki, mala, brdka, skočna, —^ imela ličici cveteči, ko jaljelko rudeči, in kadar je na-te^nila mali ustnici na nasmeh, posvetili so se jej drobni zobki, kakor mali beli biserčki, ker jej mamica nil«lar niso dajali hiulobneg-a sladkorja, da bi jej porujavil in počrnil svetlo zobke. To so bili pametna mama, ka-koršno imate tucli vi, kaj ne? — Pa kaj še? — Učili so jo moliti, in prepevati tudi, kar jo je vse jako ve-selilo. Kaj mislite, katero pesenco je najprej znala? — Kdo utranc? No, saj vom, da moram jaz povcdati. —
40
»0  Marija  naša  Mati«,  bila je  prva,  druga pa o an-geljčku varhu:
Sem nedolžen otročiček           Pogube dušo brani,
ZavarVan, oskrbljea;              On var'je mi telo.
Nebeški angeljčiček                 Da kača me ne rani,
Je z mano, je pri men'.          Me grom ubil ne bo.
0 angeljček, le vari Na duš' in na teles', Pred hudim me posvari, Pripelji do nebes!
0 kako rada jo je popevala se svojim srebrnim glaskom. Samo nekaj jej je nagajalo. Jeziček se ;ej kar ni hotel obrniti tako, kakor mami; kadar je pnv po-skušala izgovoriti r — je vselcj l prišel na dan. Seveda so se potem oče nasraehnili vselej, ko jim je na ko-lcnih setle zapela:
»Sem nedolzen otlocicek Zavalan, oskubljen«
pa le malo časa — in razvezal se jej je jeziček — in gladko jo šlo. Pa kaj mislite, kako je tudi umcla to pesenco! Kar pa ni vedela. povedati so jej morali nama. prej ni bilo miru: kakšen je angeljček? zakaj ima pe-ruti ? Kak.šno dušo ima ona ? Ali je še lepa nje dušica ? Kakšna jo lcača ? čc je vsaka taka, kakor jo ima v kljuuu noj, naslikan na steni županove hiše? Vse to in še mnogo druzcga je hotela natančno pozvedeti. Sanio o gromu pa ni nič vprašala, — to je menda vže vsdela. Vsaj mati so tako soclili in niso se inotili. NTeka-terikrat jc \žc bila z materjo na Brižah pri teti. Pot ju je vodila navadno memo »Gromove« hiše. To hšo in tudi nje gospodarja je Rozika dobro poznala. Ko se nekofi zopct najiravljate k teti, prime Rozika mano za roko ter pravi: »Kaj ne, mama, da ne greve mimc Gro-movc hiše!« »Zakaj ne?« prašajo mati; Rozika JLli pa potegne, da se sklonijo k njej. pa jim zašepeta: »Ker bi me »grom« morda vendar le ubil, ko bi bil ravno doma.« Seveda so jo mati kmalu utešili, da to ni tisti »grom«, ki ubije, marveč oni, ki ga slišimo po leti v oblakili, kadar se »Boc lcrega«.
I       ¦—      ^
I         Pa še nečesa se je Rozika zelo.  zelo bala.  Stare
•(.'! Teta Lenka jej je nekoč povedala, da je sova ve-
i. ima hude oči,  kriv kljun  in se rada  skriva pod
•ho; a hudobnim otrokom izkoplje oči. Odsihclob ni
.   i moč  spraviti Rozike  pod  streho, še  z  mamo je
-.! nerada.   dasi je vedela,  da je  pod streho v veliki
inji širok predal poln sladkih hrušek in krhljev, drugi
dobrih orehov, katerih je smela vzeti, kolikor jih je
v drobno pest, ako so mama skrinjo odprli. A jeden-
t jo je vendar sila primorala, da je šla sama tja g-ori.
se je pa tako-le prigodilo: Rozika je bila ¦ pozabila,
so vže odkosili:  no, pa to ni pae nič novega, vara
:o skoro vsak popoldan pripeti, kaj ne? Saj ni čuda,
vam mali želodček tako hitro melje. Tudi mati se
> čudili,  ko  je prišla Rozika vprašat,  ltedaj bo ko-
'. ker je vže tako lačna. »Danes ga vže ne bo več,«
-inehnili so  se  ter odšli v kuhinjo,  kjer je  stala v
ari bela skledica z mlekom, najbrž \že pripravljena
lloziko:  mati so  namreč dobro poznali  pozahljivi
:. /kin želodček.  »V utico grem ž njim,« reee Rozika
\i<elo. »Ne, ostani le tukaj, da  ne razbiješ skledice,«
reku mati ter odidejo zopet v sobo. A Rozika danes ni
ubogala. Hitela je iz kuhinje skozi mala vrata  na vrt
v zeleno uto. Pa mislite si nesrečo. Komaj je bila tam,
zasliši se »tresk!«  in bela skledica  se je  razletela  na
tleh v kosce, mleko se je polilo.
Joj, kaj bo? — »Ali nisem rekla, da . . .« — sli-šalo se je vže iz sobe, — a med tem je smuknila Ro-zika vže nazaj v vežo in po stopnicah navzgor po prvih, ivi drugih, in kmalu je bila — pod strelio. »Kam naj skrijem?« Temnih kotov je bilo pod streho dovelj, a kclo ve. če ni tam kje skrita zlobna »stara sova«, ki bi jej danes izvestno izlcopala mali očesci. Najbolje se jej je še zdelo zlesti za veliko skrinjo, ker tam zadaj biio je široko podstrešno okno, od koder se je videlo ravno pred hlev. »Tukaj-le bom, saj me mama ne bodo vicleli. če tudi pridejo gori«, mislila si je; a srčice jej je tako neusmiljeno kljuvalo in trkalo v prsih, da ga je slišala, zato je z obema ročicama tiščala k sebi, cla bi ga vsaj mati ne slišali tja doli na dvorišče, kjer so jo vže iskali — se šibo  pod  zastorom;   samo  majhen
42
konček se je videl izpod njega, pa Rozika ga je vže opazila. 0 kako se je tresla. — »Kje je ncki Ro:ika«, prašali so hlapca, ki je stal ravno pred hlevom, »kar zginila je, ne vem, kam?« — »0 jaz jo pa vidim, tam-le gori tiči«, smejo se poredni Jaka.  pa  pokaže na\zgor.
Scdaj jc bilo po njej. Naenkrat. vsaj tako se je Roziki zdelo, bili so mama pod streho. »Pridi ven«, veleli so strogo in hočeš — nočeš, prilezla je Hozika izza skrinje, seveda nekoliko počasneje, kakor prej tja vzad in šiba je pela — prvikrat! »Mar ti nisem rekla, da ne hocli na vrt, neubogljivi otrok, danes ne dobiš več jedi, ker si bila nepokorna!«
To je bila huda kazen za lačno nevbogljivko. Ro-zika si jo je dobro zapomnila in jo ve še sedaj. Drugi večer je stala v »burkljah« pri teti Lenki, ki je ravno potegnila lonec s kašo iz peči, da jo premeša in done v skledo. »Teta, ali bom smela loncc postrgati?« pro-sila je Rozika. »če ga ne boš razbila. kakor skledico včeraj,« reee teta ter jej požuga s kuhalnico, »glej. tako se godi nepokornim otrokom, ,kdor ne vboga. ga tepe nadToga' ali pa šiba — kakor tebe.« »Oj teta, saj bom zdaj vedno vbogala. strašno je bolelo, še danes me slieli.« In spolnila je besedo. Tako je prav. Vbcgajte tudi vi mamo in ateja in teto, da ne bodete skusili grenke šibe. Rozika bi vam gotovo vsem tako svetcvala.
Pa še jedenkrat jo je zadela huda kazen. Rjzika jc imela sestrico in bratca. a ker je bila najsta.'ejša, hoteli so mama, da je tudi najpridnejša. To pa seveda ni bilo vselej. Nekdaj so mati pekli potvice za »božič«. Dedek so robkali turšico pri peči ter metali p.-azne storžc tja po tleh. Rozika. Ančika in Štepanč-ek io pa postavljali hišice in stolpiče iz njih. sknšaje se, Lateri postavi najvišje. Mali Stefek je imel najmanjše, a Ro-•zika mu ni hotela pomagati, zato jej jc podrl njen »grad«, ta se je zadel ob Aničkine hišice, da so padle na kup in krik in vik je nastal med njimi, kak:>r J>i liiša gorcla.
»Kako so se vžgali mali paglavčki«, smejali so se dcd; mati pa, ki so hoteli ravno valjati testo za polvice, svarili so: »Otroci, prepirati se ne, kaj bo Jezušček iekel, če botc taki!«  A danes ni mnogo zdalo. — Rozita in
43
j Ančika ste hiteli ven. Tam zunaj v veži, kamor je cap-
I lial tudi Štefek v sami srajčici, zadela se je Rozika ob
uiisja, a ne ravno nalašč in zvrnil se je revček  preko
vclikega lonca s »tremi pasci« in gotovo bi se kotaljal
i. njitn vred po stopnicah navzdol pred klet,  da ni od
ravnokar prišla dekla ter ga vjela. »Za božjo voljo,
bo iz teh hudobnih otrok?«   dejali  so mati,  prihi-
-i iz sol)e in — solza  so jim je zablestela v o<5eh.
,   /ika pa je stala  kakor okamnela  tam v kotu,  t$eš:
k;ij bo pa zdaj?
»Kaj pa imata, kaj ?« vprašajo oče, prišedši ravno
ž.upana. — »Ves čas se vžc prepirajo,  sedaj bi  se
pa kmalu pobili«, tožijo mama žalostni,  »in Rozika je
še najhujša.« — »Tako,  tako! Prepiralce in pobijalce
treba zapreti!« razsodijo oče, primejo Roziko ter jo od-
vedejo  ~ v  zapor.  —•  Polcg kuhinje je  bil  majhen,
I temen zakotec, ki se je labko priprl. — Tam notri so
zaprli »hudobno« Roziko. — Kaj ne, kaj tacega pa bi
vi ne pričakovaliV — Trdo jc bilo,   pa  kaj  zdravo za
iko ; odslej se ni več prepirala z bratcem in sestrico.
ko jo je Ančika nekdaj pozneje v jezi vdarila, jej
ika ni povrnila.
Pa ])olj ko zapor, pekla jc Roziko tista solza,   ki
ji je videla v očch ljube mamice. 0 kolikokrat jih je v
|i"znejših  letib   prosila   odpuščanja. — Seveda   so  jej
i  zdavno  odpustili,   a še scdaj  sc  spominja onega
¦lepolnega dne pred Božičem, ko je morala seduti v
;'oru«  in  ko je  tako l>ridko užalila manio. — Ona
i bila jej je povod, da si je odslej vedno prizadevala
- ]jo napravljati jim, in prav je ravnala.  Kdo ve, bi
li Uozika kedaj tako sreCna, kakor je v istini sedaj,
-e ni temcljito poboljšala, ker solze materine, otroci,
•'' kakor ogenj in store otroke nesrečne. — Lc glejte,
\ aša mama ne bodo imeli kedaj zaradi vaše neubog-
sti in druzih napak solz v očeh!
Marsikaj bi vam »Angcljček« še labko povedal o .-.iki, ker jo dobro  pozna,  a za danes dovolj, drugi-1 še kaj. — Bodite pridni in molite radi, da bo mogel ;ij tudi o vas kaj lepega  pripovodovati.   Z Bogom! ste mi zdravi!                                         R. R.