39. štev.
Večerno izdanje „Edinosti“ št. 80 z dne 7. oktobra 1893.
Tečaji..,;



V----------	*	s-
Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržaških tolmkariiiih kakor .Edinost1
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti* dobivajo to prilogo vse loto, ako priložijo naročnini za ,Edinost* Se 1 gld.
4______________________________v
Cene oglasom v ,Novlčarju* so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi
frankovana pisma in rokopise je imaijati viBdništvu
Jftfrankovana pisma »e na sprejemajo,
-<-----------------------------
Svoji k svojim!
Svoji k svojim ! — kličejo nam sedaj od vseh strani. Svoji k svojim! — nas opominja vsakdo, ki si muči svojo glaVo z gotovo teškim vprašanjem, kako bi se narod naš mogel vsaj nekoliko okrepiti v gospodarskem pogledu.
A geslo „Svoji k svojim !“ zares zasluži, da bi mu sledil sleherni Slovenec, kajti v njem tiči zlat nauk, kako bi se dalo osigurati materijelno blagostanje, in po takem tudi narodni obstanek slovenskega življa, živečega po mestih.
Vzemimo n. pr. mesto tržaško. Tu imamo lepo število raznih slovenskih trgovcev in obrtnikov. Mnogo in premnogo jih je mej nami, ki so naravnost odvisni od laškega življa, kajti k njim zahajajo večinoma Lahi, mej tem ko morda v istem hipu kupujeta slovenski meščan in okoličan pri — Italijanu. To je narobesvet. Ta ved n a dotika mej slovenskimi trgovci in italijanskimi odjemniki, in na drugi strani mej slovenskimi odjemniki in italijanskimi trgovci, donaša našim rojakom ogromno škodo — materijalno .in moralno. Na tem trpi.posamični trgovec ali obrtnik in trpi tudi vsa narodna stvar.	*
To je lahko razumeti. Ako je slovenski trgovec ali obrtnik odvisen le od laških odjemnikov, potem bi bilo krivično zahtevati od njega, da se javno zavzimlje za narodno stvar in se tako izpostavi napadom laških hujskačev. Utegnila bi mu nastati velika škoda in celd vsa njegova ekzisten-cija bi utegnila priti v nevarnost. Tak trgovec ali obrtnik, ako res čuti narodno v svojem srcu, je obžalovanja vreden, kajti zatajevati mora samega sebe in dušiti mora svoja lastna draga mu čutila. In takih imamo mnogo tu v Trstu, iz česar je lehko umeti, zakaj se tu ne more prav razviti naš srednji stan, čeprav nas tu živi toliko tisočev. Mnogo nas je pač — ali zavisnih; zavisen, nesamostojen človek pa ne more nikdar postati dober in neustrašljiv bojevnik.
Mnogo nezavisnih imamo — po naši lastni krivdi. Le roko na srce, rojaki dragi, in priznajmo kar brez ovinkov, da Slovencev biva toliko v Trstu, oziroma jih dohaja vsak dan v Trst kupovat raznovrstne stvari, da bi mogli prav lehko postaviti na lastne noge naše trgovce in obrtnike, samo ko bi hoteli. Ali naši rojaki nočejo vršiti svoje dolžnosti na veliko škodo posamičnikov in skupnosti.
Trgovcev-domačinov nočejo podpirati in s tem uničujejo delavne moči, prepotrebne v borbi za narodne pravice ; s tem pa, da podpirajo istodobno trgovce-ptujce, pomuo-žujejo isti tuji kapital, ki nas tepe na vseh naših potih.
Razumite-li, kaj to pomeni: hkratu uničevati domačine in prijatelje ter podpirati tujce — sovražnike. V svoji malomarnosti in nezavednosti delamo na materijalno in narodno pogubo našega življa, in sicer v dvojnem zmislu,
negativno in pozitivno : negativno, ker zanemarjamo svoje, in pozitivno, ker jači m o tuje.
Da, spoštovani prijatelji! v tem pogledu silno grešimo mi Slovenci. Mi tratimo in zamećemo svoj narodni kapital, ker ga brez potrebe znašamo v tuje jasli. To je tista malomarnost, o kateri toži notica v denašnji številki z ozirom na „Tržaško hranilnico in posojilnico“.
Pomislite le to : ako bi vsak Slovenec kupoval le pri Slovencu — naj bo že na debelo ali po krajcarji; ako bi vsak Slovenec naročeval le pri slovenskih obrtnikih ; in ako bi vsak Slovenec nalagal svoj prihranjeni denar v slovenski hranilnici: to bi znašalo na stotisoče na leto.
S temi slovenskimi stotisočaki bi se okrepila naš trgovski in obrtni stan; ko pa bi se naši obrtniki in trgovci okrepili z našim denarjem, zahtevati bi mogli od njih neizprosno, da se povsodi v javnosti pokažejo slovenske rojake-
Ako bi kedaj prišli do tega, bi že videli, kako bi se v Trstu razvilo narodno in socijalno življenje. To bi klilo in evelo na s ve strani.
Rojaki, spomnite se vender enkrat zlatega nauka: „Svoji k svojim !“ — in ravnajte se tudi po njem ! V tem" znamenji je zmaga gotova!
NOVICAH.
Nj. ces. in kr. Visokost nadvojvoda Fran Ferdinand d’ Este je odpotoval 4. t. m. iz Chicago v Novi York. Včeraj je bil v Washingtonu in danes se je vkrcal v Evropo.
Dr. Laginja poreškim volllcem. V ponedeljek pričnejo občinske volitve v Poreču. Ob tej priliki priobčil jo dični voditelj istrskih Slovanov, dr. Matko Laginja, odprto piacyi do volilcev, g katerim jih poživlja, da e e to pot ne udeleže volitev. Volilne listo ao namreč sestavljene tako krivično, da ni nikake nade do zmage. Mnogo jih je upisanih, kojim ne pripada volilna pravica, a nažih je obilo izpuščenih. Gosp. dr. Laginja obeča, da odpošlje pritožbo nu državno sodišče.
,L’ Istria*, glasilo istrskih srditežev, je nehajalo izhajati. Kot vzrok temu koraku naznanja urednik neki prepir mej tem listom in puljskim „II Giovino Pen-eiero* v zadevi železnice Trst-Poreč. „II Giovine Pensiero“ nazval je namreč urednika „L’Istrie" lažnikom in nerottbljubom. In zato javlja poslednji, da jo prenehal z izdavanjem za tako dolgo, da zadobi popolno zadoščenje. No, mi menimo, da se gospoda kmalu pobotajo, saj so popolnoma jedini v sovraštvu do istrskih Slovencev. Strupeno pišejo jedni in drugi, zakaj ne bi si torej podali roke. — Gliha vkup štriha.
Naša „Tržaška posojilnica in hranilnica“ je pokazala tudi v minolem mesecu septembru primeren napredek. Dohodkov je bilo v tem mesecu gld. 6714 58, troškov pa gld. 6866-35; skupnega prometa je bilo to raj v imenovanem mesecu gld. 13.68093.
Hranilne vloge so so v minolih 9 mesecih že več nego podvojile v primeri s prejšnjim, prvim upravnim letom, a tudi število zadružnikov lepo narašča. — Žal samo, da nam jo zopet omenjati, da se naše občinstvo, še vedno vse premalo briga za ta naš zavod, kateri bi lahko veliko koristil naši st.vari.
V Trstu imamo nekaj poznanih družin, katerih članovi obojega spola so upisani kot zadružniki naše posojilnice — odnosno imaju" tu vložene hranilne vloge. — Vrhu tega pa sti dve taki družini skrbeli za to, da vlagajo tudi njih posli hranilne vloge v ta naš denarni zavod namesto v druge tukajšnje zavode, ki so nam tuji. To je pač posnemanja vredno ! — Denarni naš zavod nam je tu nad vse potreben, a mnogim našim okoli-čanskim in mestnim veljakom ni menda mari za njega obstoj, kajti ne najdem« jih v imeniku zadružnikov niti med vložniki hranilnih vlog. — Ako pomislimo, da mnogokrat povdarjamo, da nas je tu v Trstu več nego v bodisi v katerem drugem slovenskem mostu ; ako pomislimo nadalje, da imajo posamično posojilnice na Koroškem, v navadnih vaseh, več prometa, nogo naša posojilnica: potem sc nam je res nad vse čuditi nebrižoosti naših veljavnih rodoljubov do našega denarnega zavoda !
Ne lo rodpljubi veljaki, ampak tudi drugo občinstvo se ne spominja izreka „Svojim k svojim“ ter ulaga rajši svoje novce v tuje nam zavode. Tržaška „Cassa di risparmio“ zida si krasno palačo — in lehko rečemo, da s pripomočjo slovenskih — desettisočakov! — Znano je, da se poslužujeta imenovanega italijanskega denarnega zavoda ponajveč srednji in nižji stan, v katerima so Slovenci častno zastopani.
čemu bi se ne obrnili raji vsa ta množica našega ljudstva do našega denarnega zavoda, kateri bi nam potem toliko več koristil, kolikor v gmotnem, toliko v narodnem obziru. — Omenjamo še, da je urad naše posojilnice v ulici Molino Piccolo št. 1. I.o nadstropje.
Telovadba za dečke v telovadnici „Tržaškega Sokola* prične se sredi tek. meseca. Stariši, kateri želo pošiljati svoje otroke k telovadbi, prijavijo naj to do 15. t. m. v društvenih prostorih „Tržaškega Sokola*, via Stadion št. 19.
Načelnlštvi dramatičnega in tamburaškoga odseka „Trž. Sokola“ pozivljeti vse one, kateri bi želeli udeleževati se dra-matiških vaj, oziroma učiti se udaranja na tamburico, da se takoj prijavijo v društvenih prostorih „Trž. Sokola*, Via Stadion št. 19.
Izpolnjena Želja. V zadnji „Soči“ izraža nekdo željo, da bi se našel skladate’j, ki bi uglasbil času primerno lepo pesem „Odmev“, kojo smo priobčili v „Novi-čarju* in jo jo ponatisnil tudi „Primorec“. Ta želja „Sočinega* dopisnika se je že uresničila takoj po objavljenju omenjene pesmi: uglasbil jo je dosedaj nepoznani skladatelj, a vešč glasbenik. Tudi nadaljna želja dopisnikova je uresničena, kajti skladba je lehka in povsem primerna tekstu.
Slavnosti na čast Rusom v Franciji.
Francoska vlada je konečno vendar objavila sporazumno s predsednikom Ijudo-
vlade in s ruskim odposlancem v Parizu, baronom Mohrenheimom, službeni program slavnosti na čast ruskim gostom. Rusko brodovje pod poveljništvom admirala A vela n a pride v Tulon v petek dne 13. t. m. točno o poludne. Po službenih pozdravih in obiskih ogledajo si gostje orožnico, potem je obed pri admiralu Reunier ju, ministru francoske mornarice in zvečer je razsvetljava v pristanišču. Dne 14. je banket na francoski admiralni ladiji „Formi-dable*, potem ples ; dne 15. je slavnosten obod na municipiju, popoldan „cvetlična slavnost* ; dno 16. obed pri admiralu La-j a i 11 u ; ob 4. popoluduo pa se odpeljejo ruski častniki v Pariz, kamor dospejo dne 17. t. m. ob 9. uri zjutraj. Večerja je na vlaku. V Parizu je dne 17. obed pri „Cercle militaire*, popoludne sprejme predsednik republike, C a r n o t, Avellaua in višje častnike, zatim bode večerja pri Carnotu in slavnostna predstava v gledališču. Dne 18. je banket pri ruskem poslaništvu, katerega se udeleže tudi ministri ; zvečer banket, kateri priredi pariški m un cipi j v hotelu „de la vilic“ in zatem bakljadu in mirozov. Dno- 19. si ogledajo gostje najznamenitejše stvari v Parizu, zatem jo banket od municipiju v „Bois do Boelogne* ; dne 20. pa južina pri ministru zunanjih poslov,
D e v e 1 1 u. Dne 21. je obed pri predsedniku ‘ministerskega svčta Dupuyju, zvečer slavnostna predstava v operi in potem večerja pri „Cercle militttire*. Dne 22. je obed pri vojnem ministru Loi-zillonu, potem vojaški „Carrousol* in zvečer banket, kateri priredijo francoski časnikarji. Ta banket bode na „Marsovem polju“, po končanem banketu pa se bodo palili umetaljni ognji raz višino Eifeljevega stolpa. D no 23. je zopet obed pri „Cercle militahe, potem pa izlot v Versailles, zvečer ples pri ministru mornarice. Konečno je dne 24. zajutrek pri Carnotu, zatem slavnosten sprejem v slovo in zvečer ob 11. uri se odpeljejo Rusi iz Pariza. Na poti v Tulon obiščejo dne 25. Lyon in dne 26. Marseill. V Tulon prispejo dne 26. na večer; dne 27. spusti se nova oklop-uica „Daureguiberry“ v prisotnosti Rusov v morje; dne 28. ostavi rusko brodovje tulonsko pristanišče.
Parnik „Medusa“ zaplenjen. Lloydov parnik „Medusa* mudil se je te dni v Braziliji. Ne vemo zakaj je preložil velik del svojega blaga na drug parnik, katerega je pa ustaški admiral Mello zaplenil. Za-povednik nemškega brodovja je posredoval, da se je blago vrnilo brez di-plomatiških razprav. — Nemška vlada je namreč prevzela o sedanji ustaji pokroviteljstvo avstrijskih podani-k o v v Braziliji. Čudimo se, zakaj se je to zgodilo, ko ima vendar Avstrija sama velike interese v Braziliji, že zbok redne parobrodne zveze z Lloydovim parnikom in bi mogla kot velesila svoje podanike braniti sama, ne da jih izroča drugi sili, čeprav zaveznici.
Razprava radi motenja vere. Dne 5.
t. m. vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 16-letnemu dijaku Gustavu Bazzanclla, 18-letuemu trgovskemu agentu Ivanu Alliohu in IS-lctnemu trgovskemu agentu Hamilkaru Rascovichu, sinu mestnega očeta Edgarda Ra-covicha. Rasco-vichev branitelj je bil odvetnik D’ Angeli, ostalih dveh pa dr. Ferjančič. Obtoženi
pobalini so baje dne 9. aprila t. 1. poškodovali nekoliko s kamenjem neko kapelico ob cesti blizo Podgore. Razprava je bila pvem šenu, ker je sklenilo sodišče zaslišati še štiri nove priče.
Ljubezni žalostni konec. Finančni paznik Martin Pauluca in Marija Segulin (iz Sežane) imela sta so radi. Pauluca jo obetal ženitev, in na ta račun mu jo Segulinka dajala denar, Kakor pa so že često prigodi na svetu, seznanil se je ljubimec z neko drugo, ki mu je ugajala veliko bolj nego Segulinka. A poslednja se je umela maščevati : dne 20. avgusta oborožila se je velikim nožem ter ranila svojega ljubimca na javni ulici. V torek se je morala zagovarjati pred tukajšnjim deželnim sodiščem ; pri tej razpravi dogodil se je redki 'lučaj, da se je državni pravdnik sam zavzel za obtoženko, na kar jo je sodišče res spoznalo nekrivo.
Po volitvah. Včeraj je bila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 31-letnemu mesarju Ivanu Mariji Hrovatinu radi teš-kega telesnega poškodovanja. O poslednji volilni borbi v V. volilnem okraju šli so nekateri volilci z Opčin v Padrič, kjer je nastala strankarska telesna borba med nekaterimi navdušenimi pristaši narodnega in cikorjaškega kandidata. Hrovatin jo baje o tej priliki ranil nečega Andreja Vidava, kur se pa tožencu o razpravi ni moglo dokazati. V zaslišanje drugih prič je bila obravnava prenošena.
Za celovško semenišče se je oglasilo kaci h 30 čeških bogoslovcev, pa niso bili sprejeti. Zakaj neki ne ?
Šolstvo goriškega okraja je lepo napredovalo in stoji na precejšnji stopinji. Ima 75 šol (10 tri-, 15 dvo- in 35 jedno-razrednic) s 110 razredi in 1166 otroci, to je 96% vseh otrok obiskuje šolo. Vseh učiteljev in učiteljic je zdaj 98, dočim jo bilo v tem okraju pred 24 leti le 13 učiteljev.
Statistika tržaška. Od 24. do 30. pr. m. rodilo so je v Trstu 115 oseb (53 možkih in 62 ženskih), 5 jo bilo mrtvorojenih ; umrlo jo pa 74 oseb (43 možkih in 31 ženskih). Mrličev pride po razmerju prebivalstva 25'77 na vsaki tisoč duš.
0 junaštvu in dobrošrčnosti admirala Avelana pripovedujejo francoski listi sle-harni dan črtico, vsled katerih je Avelan ze sedaj popularen v Franciji, ko ni še stopi! na francosko ozemlje. Zadnjo črtico o velikodušnosti Avelanovi priobčuje pariški „Matiu“ tako-le:
Ko je bil pred mnogimi leti Avelan pod vlado carja Aleksandra II. še kadet v ruski mornarici, bil je na isti ladiji ž njim vkrcan nek bivši kapetan, kateri je bil degradovan zbok nepokorščino proti svojemu podadmiralu. Tega mornarja-raz-kapetana je posebno trpinčil nek desetnik, ki je prej služil pod njim. Avelanu se je smilil ubogi bivši kapetan in dolgo je ugibal, kako bi mu mogel pomoči. Nekega dno mu pride na misel, da je car že več degradovanih častnikov stavil v prejšnjo čast, ki so se odlikovali s kakim junaškim činom. To se izvestno zgodi tudi z bivšim kapetanom, a za potrebni junaški čin se je dogovoril Avelan s ponesrečenim kapetanom takole: On, Avelan, pade o prihodnji nevihti „slučajno“ v morje, razka-petan mora skočiti za njim in ga „rešiti“, kar mu ne bode težko, ker je Avelan izvrsten plaveč. Tako se je zgodilo. O prvem prihodnjem viharju čuje se glas; „ Možtvo raz krov“ ! Bil je Avelan, kije „ponesrečil*. Koj plane za njim razkapetan, a Avelan je spretno skrbel za to, da se nista oba potopila.
Ladijin zapovednik jo napravil obširno poročilo o tem dogodku, v katerem je posebno povdarjal, da jo razkapetan „rešil* svojega predpostavljenega kadeta gotove smrti v razburjenih valovih. Kmalo zatem je res dobil razkapetan svojo čast nazaj, in danes jo bivši kapetan odličen admiral, ki je nedavno slavil petdesetletnico svojega službovanja v mornarnici“.
Lastnik pol. društvo „Edinost“.
Socijalist — častnik. Na Dunaju jo bil degradovan rezervni poročnik Karol Leuthner, ker je na socijalistiškera shodu govoril o zaslugah Karla Marx a za socijalizem. „N. Fr. Presse“ obžaluje ta korak vojne uprave, kajti da jo v protislovju s §. 13. državnega osnovnega zakona, po katerem je vsakemu svobodno izražati svoje menenje z besedo, pismom, tiskopisem in v podobah.
V	Amsterdamu prijeli so morilca treh svojih žen, necoga dr. de Jong-a. Jong se je ženil samo zato, da si je prisvojil ime-tek svojih soprog, katere je kmalu po poroki umoril. Našli so pri njem kirurgieko orodje, na katerem se je po kemiški preiskavi našel sled krvi. Ker je Jong živel dalje časa v Londonu, misli se, da je on identičen z grozovitim morilcem „Jack*om, ki je leta 1890-91 umoril v Londonu v kratki dobi 10 žensk'h, katere je strokovnjaško razparal in jim odnesel nekatere dele droba. Da se ta utemeljeni sum dokaže, poslala je Amsterdanska policija ua tisoče Jungovih fotografij v London, kjer so jih izložili po vseh prodajalničnih oknih. Jong pa do sedaj ni bil še spoznan za umorile» Jack-a.
Vsemogočnost denarja. Nek list v Novem Yorku objavil je nedavno oglas, v katerem so je obećalo 25 tisoč frankov tistemu, kateri bi se hotel prostovoljno podvrći neki operaciji, vsled katere bi lahko umrl. Zdravnik Osbalderston v Novem Yorku hotel je namreč opaževati prebavljanje a tem, da napravi luknjo v želodec živemu človeku, katero bi zaprl z ozkim okencem, skoz koje bi opazoval prebav-Ijenje. Vsled lepe te nagrade prijavilo se je dvainštirdoset oseb, katero so bile pripravljene vsled operacije slučajno tudi umreti, Zdravnik si je izbral nečega bojevalca po poklicu, kateri se je že odpravil v Novi York.
Tajno igralnico našli so dne 4. t. m. v Londonu. Blagajničar je Irec. Istega dne igral jo nek bogataš iz Indije in je zgubil v nekoliko urah 60 tisoč funtov šterlingov (okolu 720 tisoč g 1 d.!) Bogataš so je razjezil nad to „smolo“ in zabodel bankirju bodalo v prsi. Na navstali hrup je prišla policija v igralnico in prijela vso prisotne. Med igralci so bili baje visoki angleški dostojanstveniki.
General s srebrnimi rebri. „Etoil
beige* pripoveduje o nemškem generalu De Häslerju, zapovedniku 16. nemškega veja, in zapovedniku nemške avantgardo, katera bi morala zadeti v slučaju vojne prva na francosko vojsko, da je bil isti leta 1870-71 pri Sedanu težko ranjen. Spretni zdravniki pa so mu vzeli dve rebri, kateri so nadomestili s srebrnima. Vsled tega je generalovo ogrodje nekoliko oslabelo, vsled česar hodi, kakor da ima zlomljeno nogo, kadar pa je na konju, maha na sedlu sim in tje, kakor da je iz slame.
Psi spasitelji. Edgard Kotz, pariški časnikar, sprožil je te dni nastopno praktično misel : Ker se vsako leto potopi mnogo oseb v Parizu v Seni, nakupilo naj bi se 150 novefundlanakih psov, kateri bi se morali izvežbati na rešitev potoplajočih se. Tak pes more rešiti namreč človeka v pol minute iz vode. Psi bi se nastavili ob obrežju reke po vsem Parizu. Stroški za vzdržavanje teli „rešiteljev“ so preračun jeni na 50 tisoč frankov na leto.
V	Zagrebu se je ustanovila družba, ki se je zavezala vsak teden 10.000 kosov kuretnine v inozemstvo poslati. To so bode kuretnina podražila, če je to res.
51.000 kmetij je bilo v enem letu v Avstriji na dražbi prodanih. Grozno 1 Na ostale so je pa v tem času 103 milijone goldinarjev novih dolgov vknjižilo. Koliko pa se je razknjižilo P Gotovo le malo ! Kam pridemo P !
Samomor. 33-lotna vdova Josipina Barattini, stanujoča v V. nadstropju hiše št. 8 v ulici S. M chelc, zadušila se je v svoji sobi z ogljonim plinom. Vzrok samomoru ni znan.
Maček vzrok nesreči. Trgovcu Josipu Vonezianu se je motal na ulici Riborgo maček med nogama. Ko ga je hotel z levo nogo odstraniti, padel je tako nesrečno, da si jo zlomil levo ramo. Treves ga je odpravil po prvi pomoči v bolnico.
Neverna služabnica. Zaprli so 17lotno služabnico Marijo P. iz Trsta, pripadajočo v Senožeče, ker je pokradla svoji gospodinji nekoliko oblačila.
Zblazneli SO: 25 letni Ivan Počkar iz Suhorij pri Postojni, vsled silnega udarca s kamenjem, ki ga jo zadel na glavo blizu Proseka, ko je šel v Trst; — 89 letni Josip Vecchiet iz Rooola št. 49, ki je hotel porezati%se svoje lastne trte ; in 49 letna Marija Babudor iz L ni j era. Vse tri nesrečneže sprejeli so v tržaško bolnico.
Radi tatvine grozdja in postopanja obsojen je Ivan Filak iz Jasenova v Galiciji na mesec dnij zapora, bivši šumarski pristav Josip Müller iz Češke pa na teden dnij radi istih prestopkov.
Ponarejalca novih kron prijeli so v Paksu na Ogerskem. Zove se Štefan Toth. Ponarejevalec izdal jo že veliko število kron in stotink.
Loterijske številke. Izžrebane 4. t. m.:		
V Pragi:	53, 48,	61,	66,	38.
V Leopoldovem : 75,	71,	16,	31, 39.
V Hermanovem : 42,	6,	64,	26,	4.
Hvaležnost živali.
Pravljica — Pripoveduje Jadranski.
(Dalje.)
Takrat so pri vsaki poroki pobirali milostino za nevesto. Pri takozvani zlati večerji, hodila sli prav za prav skakljala, je med godbo najstarejša nevestina sorodnica, „stara tetka“, od gosta do gosta ter prosila milodare za nevesto pevajoč: Dajte dajte v boga ime Naši novici, kar ji gre.
Tedaj so zazveneli križevi petaki in zletali na leseno ploščo, da jih je nevesta lahko nabrala dober lonček in shranila jih še za pozne stare dni.
Ko se je mamica mudila poleg raz-poklino pri belouški nego vaje v mislih zlate nekda ije čase, šel je Božidar k studencu spirat prstan, Opral ga je v dvanajsterih vodah, da se je svetlel kakor sama nebeška luč. Vrnivši se k razpoklini potrkal je nanj 12 krat in ga zagovoril, in zdajci vzrastlo je iz črne zemlje 12 zlatih strežnikov, ki so ga ponižno vprašali ; Kaj bi rada tvoja vlada ?
Rad bi šel v goro — je dejal.
Le pojdi — so odgovorili strežniki — ali gorje tebi! Tam vlada zdaj strahoviti paglavec kralj Jjakota. To rekši izginili so v črno zemljo. Gora se je odprla in šli so vanjo Božidar, njegova mamica, Belin, Mustafa iu mlada belouška srebrnimi uhani.
Prestrašil se je Božidar, ko je zopet stopil v podzemsko dvorano. Okoli nečega stebra ovita je bila debela kača belouška, globoko vzdihujoča. Skozi bokasto okno zagledal jo razsežno puščavo, v daljavi ogoljene holmce. Vsa nekdanja krasota je izginila kakor da bi bila vse toča potolkla ogenj požgal in voda odnesla.
Ko je dlje in dlje prodiral v podzemsko suboto, dokopal so je do paglavca kralja Lakote. Komaj ga je ta zagledal, pokazal mu je grozovite zobe in zarohnel nad njim: Kdo siP Od kod dohajaš in kaj zahtevaš od mene P
Kraljestvo prostosrčnega rodu daj nazaj, ki si ga ukral, odgovoril je Božidar. Zarjovel je paglavec kakor lev in škripal zobmi, da so je kar gora tresla in pokalo skalovje. Ti zahtevaš konec mojih dni — opomnil je zaničljivo pagla-glavec. — A vedi, da to so p roj ne zgodi, dokler se ne dobi človek na svetu, ki bi bil v stanu spraviti v en jerbas kraljico in kraljičino, mater in hčer, mojega psa in mačka, katera so nekdaj moji sorodniki paglavci prodali za tri hlebe kruha. A
dokler no vidim nekdanje kraljice grudi one tri hlebe črnega kruha skupaj z mojim psom in mojim mačkom : dotlej ne bode konec mojega kraljestva. A gorje tebi, da tega ne daš gledati mojim očem preden dvakrat zaide sobice za gorč.
(Dalje prih.)
Pridnega in zvestega
učenca,
kacili 14 let starega, išče „Prodajal-nica jestvin Rojanskega posojilnega in konsumnega društva“ v ulici Belvedere št. 3. Ponudbe naj se pošiljajo prodajaluičarju-vodji, gospodu Franu Srebotnjaku.
Lepo urejena soba
se odda takoj pri slovenski rodovini v Via S. Maurizio br. 9, II. nadstropje, poseben vhod.
Gostiili Wir Ä
poleg kavarne „Universo* priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem
ci	Jakob kuma it
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojami pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
јј<аШ$(п
(v ulici Belvedere št. 3)
pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo)
10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer so točijo izborna
domača, vina, to ran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili.
Novi člani
se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9-10 ure predp.	104—22
Antnn Pnnl/ai na V08lu ulice Qheg*
MII Ulil rublxdj , in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
E. Šverljnga, £esV.
d ion št. 1, priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
-kV«* V »rxii in „TedeSCO*
v ulici Caserma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. N» razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, Cl.	kavarnar.
Mflrtill Kf*7P 1>ia7'zft Giovanni št. 1, IVICU LIII l\l ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Go8tHna„štoka‘‘, S;°“KÄ
polog kavarne „Fabris“, priporoča se Slovencem v mostu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „AHa Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
B. Modic in Grebenc, sJliövüii
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnorja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno op resno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Gostilna „Alla Cittä di Vienna“ сметЈ
(zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in istorska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprejemlje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 nč in najboljša istereka vina po 28 nč. — Za obila naročila se priporoča Ant. Brovedani. 101-3
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz“ v ulici Ironeo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kub injo	Cl
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.