liki a olj i ca) 1N..1ÌUJJÌNÀ . 1 D-LU-V-LU KNJI2 VIA r TV' . ->:st Izhaja vsako sol ^ -jutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celol-etha n&račnjpj 1000 Ih polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 1 ir": Uredništvo m uprava: TRST, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Uopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v Sirokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. “Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja." Podpiši Dunajski apel ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO VIL ŠTEV. 12 (338) TRST - SOBOTA, 19. MARCA 1955 CENA 20 LIR rus d, i >citl Naše naloge ODGOVOR LJUDSTVA PROTI NEZASLIŠANI PALAMAR0VI PREPOVEDI K» Krni 6. o ki >vo( - 20. a 51 OVSI ster-a I rža5 j mJ: irštl fono :i di me i. M tjepi ceri Grel -umi -stvj el ji >rgl cha - 18 i» »m.n® lej. Juli lodi .3 et ? 21 era il rt nerZl iz irai eje. el j a1 ino 'ržai artin n ji4f li. 10.30. :nafl jiTi' ■liii' S 20.3«j INV tei* Komunistična partija Tržaškega ozemlja sklicuje partijsko konferenco slovenskih aktivi-Hov. To zasedanje, lp se bo vršilo jutri, 20. marca, ni samo Važno, marveč je tudi potrebno, da v tem obdobju, ko se nacionalistična in šovinistična borba pooslruje ter vršijo lašislični izgredi tako v lokalnem kot v mednarodnem merilu. Zaradi •ega je nujno proučiti današnji Položaj, da ne bo slovensko ljudstvo ter celotno demokratično gibanje ponovno prizadeto P» fašističnih in reakcionarnih s>lah. Potrebno je, da na skupnem Zasedanju začrtamo smernice v skladu s partijsko linijo in v Prvi vrsti, da usmerimo borbo za izvojevanje zahtev našega naroda na podlagi mobilizacije najširših slojev slovenskega življa. Dosega naših narodnostnih pravic, naš narodni obstoj, da bo vsak Slovenec enakopraven 'državljan, vse to je odvisno od borbe celotnega našega naroda. Proučili bomo vse nove momente, ki so nastali v zadnjem "Isu in ki označujejo sedanji Moža j in terjajo skupno "Govanje Slovencev z vsem demokratičnim gibanjem. Določiti ‘Poramn siperniee za specifične akeije za spoštovanje narodnih Phivie, kot za splošne zahteve, ki so istovetne tako za slovensko kot za italijansko delovno I jud sivo. Bodisi pri analizi dogodkov kot tudi stališč raznih politi-'nih struj ne smemo pozabiti, ‘1® se moramo v današnjem razdobju, k» se vodi boj za narodnostne pravice, naslanjati na raznovrstne borbe, ki jih vodi de-nvski razred. Kajti te borbe Predstavljajo osnovo za borbeno enotnost vseh progresivnih SH- od katerih se nobeno napredno narodnostno gibanje ne irUjt' "me oddaljiti, marveč mora v 'kupni borbi pod vodstvom in °b podpori delavskega razreda nresničiti združitev vseh ljudskih slojev okrog demokratične-k0 gibanja, ne da bi se razne Politične skupine odrekle la-sl#jm nazorom ali prepričanju. ritev našega delovanja, za uresničitev nalog, je predvsem potrebno, da ne omejimo našega delokroga na lokalno področje, marveč, da ga povežemo z borbo, proti vsem imperialističnim provokatorjem na mednarodnem polju, ki pretijo človeštvu z a-lomsko bombo, proti celotni vojni politiki, ki se danes izvaja s strani ameriškega imperializma. To jr danes najvažnejše vprašanje za vse narode, svobodne in podjarmljene, ker je vsako drugo vprašanje tesno povezano in odvisno od nujnosti, da zagotovimo mir vsemu človeštvu. Ko govorimo o borbi za mir, za naše zahteve, se razume, da gre za borbo proti tistim političnim krogom, ki bi hoteli zadušiti demokratične svoboščine. Osnovno je, da se borimo in podpiramo tiste sile, ki hočejo doseči normalizacijo odnosov in mirno sožitje med narodi. Na tej podlagi moramo stremeti, da pridemo do enotnih skupnih akcij za skupne cilje tudi pri naš. Ne smemo pozabili, da bomo vse to dosegli, če bomo znali odpraviti mnoge pomanjkljivosti, ki ovirajo uspešno u-resničitev naših nalog. Naša partija ima enotno linijo, ki je v interesu slovenskega in italijanskega naroda. Na jutrišnji konferenci bomo poglobili vsa vprašanja, za uspešnejše izvajanje vseh narodno-nih, demokratičnih, gospodarskih in socialnih pravic sl oven- Z« DUNAJSKI APEL JE lil TIZASKEID ausonio dositi že nal 20.000 Uidi Svetovni kongres mirovnih sil bo 22-29 maja v Helsinkih - Nabiranje podpisov se vrši v ul. Mazzini 32 ter na sedežih vseh prosvetnih društev in drugih organizacij, ki sodelujejo v Tržaškem odboru miru skega delovnega ljudstva, kar ni v protislovju z interesi italijanskega delavstva in demokratičnim gibanjem. MARIJA BERNETIC Generalni komisar italijanske vlade za Tržaško ozemlje dr. Paiamara je izdal in v nedeljo zvečer objavil nezaslišano prepoved proti nabiranju podpisov na zahtevo o uničenju atomskega orožja. V utemeljitvi se Palamara sklicuje, da bi moglo nabiranje podpisov «motiti javni red». Da bi «ščitil demokratične (!) svoboščine in zajamčil svobodo mišljenja (!) državljanov», se je posl užil fašističnega (!!) zakona o javni varnosti iz leta 1931 ter izdal gornjo prepoved. V svojem štiri in polmese-čnem upravljžftiju našega O zemlja je iPalamara izdal že mnogo ukrepov, ki so prizadeli tukajšnje prebivalstvo. Toda še nobeden ni doslej zadel našega ljudstva tako v živo kot prav ta nezaslišani u-krep. To tem bolj, ker je njegov odlok v očividnem nasprotju z določbami Londonskega sporazuma, zlasti še z Deklaracijo o človeških pravicah, ki je in ostane za naše Ozemlje veljaven zakon, in to eden najvažnejših, čeprav gospod Palamara tega noče priznati in ga dosledno prezira ter se rajši poslužuje metod guvernerskega vladanja, ki so med tržaškim prebivalstvom zaradi dolgoletne tuje okupacije tako zelo zasovražene. Ta protidemokratičen ukrep, ki je v odločnem nasprotju s priznanimi pravicami prebivalstva Tržaškega o-zemlja, je naletel med vsem ljudstvom in vsemi sloji na silovito ogorčenje. Nešteti protesti z vseh strani, iz prosvetnih društev, sindikalnih, političnih in drugih organizacij, prihajajo vladnemu komisarju, rimski vladi in parlamentu kakor tudi Tržaškemu odboru miru. Med drugimi je poslala Paiamari protestno pismo Slovensko hrvatska ljudska prosveta, ki poudarjia, da smo Slovenci v obeh svetovnih vojnah mnogo pretrpeli, izgubili mnogo človeških žrtev ter utrpeli ve’iko materialno ško- do. Zato ne moremo mirne duše sprejeti te nezaslišane prepovedi, s katero se zabra-njuje izraziti mnenje in obsodbo morebitne nove vojne. Poleg tega pa je — nadaljuje pismo SHLP — ta ukrep groba kršitev Londonskega sporazuma, zlasti še Deklaracije o človeških pravicah. • Tržaški odbor miru je takoj ko je izvedel za ta odlok, zaprosil za sprejem pri vladnem komisarju. Toda dr. Palamara je odbil to prošnjo z izgovorom, ki je vreden le guvernerjev okupiranih ozemelj, češ da nima ničesar dodati niti spremeniti pri svo-jeh odloku. Tržaški odbor miru je poslal, čim je izvedel -za odlok, predsedniku minh sirskega sveta Scelbi brzojavko s sladečo vsebinb: «Predstavnik italijanske vlade komisar Palamara je prepovedal v Trstu javno nabiranje podpisov proti atomski vojni. Tržaški odbor miru protestira proti nezaslišani kr- ATOMSKA HISTERIJA AMERIŠKIH DRŽAVNIKOV IN GENERALOV povf* kV aru tovi-i porto’ -vin» to alte, avl-j ■ospv ta on* i. F« Hod edst* edell 15, 0: «’ ca < gM- «Nj-4 ; rej a d«1 tl. «SU' CO. alen1 •di f' in i 0ZC' v sdì ned® uge in P' tu vl dele'1 », k* va 5 i za Poleg vprašanja enotnega gi-'atija Slovencev za narodni ob-?'°j, ki vsebuje zahteve za izva-! ftjf JuJ"čb.I*os,-h;H-na et a tn Iti, 'H sicer, naj bodo Slovenci zakopani v vseli državnih in javnih oblasteh, dvojezičnost, za razvoj in napredek našega šolstva in kulture, kut tudi za razvoj gospodarstva ter zahteve, "oj imajo slovenski predstavni-k> dostop v vse državne, javne gospodarske ustanove, se bojo obravnavala še druga razli-' "a vprašanja. Kako bomo vodili borbo za spoštovanje demokratičnih svoboščin in pravic, ki nam jih vsakodnevno kršijo, kot je primer Kfohe kršitve s strani generalne-?* komisarja Paiamare o razve-lavitvi sklepa občinskega sveta v Nabrežini z imenovanjem komisarja za izdajo gradbenega "”Voljenja za naselje beguncev v Sesljanu. Važno vprašanje je tudi borna, ki jo morajo voditi skupno vsi demokrati slovenske in italijanske narodnosti proti de-lanjem ali izjavam, ki spodbudo nacionalno in razno mržnjo '"'ga naroda proti drugemu. .zkušnje iz preteklosti nas uči-Jo, da vzpodbujanje nacionalne jOKnjo uglaja pot fašističnim si-Javno moramo obsoditi sofistične izjave vseh onih. ki .avzf-inajo odgovorna mesta, kot -!e bila izjava tržaškega župana '"?• Bartolija, da morajo vsi l'nski Italijani «zgraditi nepre-'odeti jez proti slovanskemu 8Vetu, ki neurejen pritiska na ""šci zemljo, da bi izkoreninil Z?d"jo sieri civilizacije in zgoilo-Vi"<‘». To je odkrito podpihovanje proti nam Slovencem m Podžiganje narodne, mržnjc. Te-JJ"1 nasproti postavljamo potre- Za Eisenhowerja je naravno da sme rabiti atomske bombe Nad 100 indijskih parlamentarcev za prepoved atomskega orožja - Tudi Francija bo gradila vodikove bombe - Preplah v ZDA in Angliji zaradi atomskih oblakov enotnega narodnega gibanja Jutri . 06 2/1 1 ). član« ga t. m- ;ntua šib Milj! DBOk ilagll A» nane* —> drag” - tudi vprašanje antifašistične fonte Slovencev in Italijanov. , _ ln vprašanja glede spo- štovanja^ narodnih pravic in de-"lokratičnih svoboščin so tesno Povezana z borbo proti nacionalizmu, šovinizmu, proti fasi-Vrtin ter poslavljajo naloge pred komuniste, da se zavzamejo s konkretnimi akcijami proti obnavljanju fašizma, za določene '"lje in zahteve. Pretresali bomo tudi gospodarsko stanje in nujnost borbe >0 izboljšanje življenjskih po-S,°iev vsega delovnega ljudstva. . o borhp «n nsnešne edino, če . borbe so uspešne, J'n vodimo skupno z Italijan-'k'm delovnim ljudstvom ; skup-je treba voditi tudi akcije za '""•evo po teritorialni avtono-'i1 'n prosti coni. pravilno in uspešno usme- šini to V5« ovali -kol po poti. m iz dat'0', bno Pl i ter v an Izjave DraškoviČa 0 habrežinski zadevi , I955j rr. "£\ (jr°®OGRAD — Predstavnik v.j;avnega tajništva Draško-ij. ie na tiskovni konferenci H^?viL da je tajništvo prescindo zaradi nedemokrati-ukrepa v zvezi z grad-tj”, naseija za italijanske op- v Sesljanu. Zagotovil da bo jugoslovanska vlada opozorita Žtia, 0 ravnanje oblasti k®rn ozemlju. italijansko na Tr- To je nov dokaz, da še nikdar ni bila nobena akcija v svetovnem merilu tako občute na pri vseh narodih, med vsemi sloji prebivalstva, neglede na politično in idejno usmerjenost, kot prav sedanja pod-pisna kampanja proti atomskemu orožju. Poleg stotin milijonov podpisov, ki so bili že zbrani v raznih državah za Dunajski apel, je zlasti- značilno. da se zahtevi za uničenje tergnonuklearnega orožja in uporabe atomskih prvin v miroljubne namene pridružujejo vedno nove sile. Po nedavnem govoru predsednika Jugoslavije Tita, v katerem je postavil zahteve po prepovedi atomskega orožja, ie v zadnjem tednu nad sto indijskih parlamentarcev, pripadajočih vsem političnim strujam, naslovilo apel na vse velesile, naj prenehajo s pripravami na atomsko vojno. V pozivu zahtevajo uničenje vseh zalog atomškega orožja kakršne koli vrste ter prepoved njegove nadaljnje gradnje; vsa atomska raziskovanja naj se omeje le na ona v miroljubne namene; OZN naj prevzame kontrolo izvajanja teh zahtev. Ta enodušnost vseh miroljubnih sil za postavitev izven zakona vsega- jedrnega orožja je zelo razumljiva spričo vedno hujše obsedenosti voj-nohujskaških krogov Zahoda. Tako je na običajni tedenski tiskovni konferenci izjavil a-meriški državni tajnik Dulles, da so ZDA pripravljene rabiti taktične atomske bombe proti Kitajski; če bi skušala osvoboditi Formozo, ne bi A-merika več ovirala Gang Kaj Seka in Singmana Rija, da sprožita vojno. Dan kasneje, v sredo, je predsednik ,'Eisenhower potrdil Dullesove trditve rekoč, da ni razloga, zaradi katerega ne bi smela Amerika uporabljati nuklearnega orožja prav tako, kot uporablja svinčenke a'i drugo orožje. S tem je obenem molče potrdil, da imajo ameriške čete na Formozi in v drugih krajih Daljnega vzhoda na razpolago atomsko oro-žje. Tem težje je to dejstvo spričo odločitve zadnjega za-sedanja Ni ATO, da smejo tudi sami generali odločati o rabi atomskega orožja. To je v torek priznal poveljnik atlantske vojske gen. Gruenther na tiskovni konferenci, na katero so imeli dostop le časnikarji s posebnim dovoljenjem komande NATO. «S-plošno je priznano — je rekel ameriški general — da sme vojaški poveljnik v primeru potrebe napraviti vse potrebno za zaščito svojih čet proti napadu.» Tudi novi francoski ministrski predsednik Faure je dal ta teden izjavo, ki je še bolj zaostrila atomsko napetost v svetu. Kot pred nekaj tedni Churchill, tako je v sredo tudi Faure izjavil, da ima francoska vlada namen začeti graditi vodikove bombe, in to bodisi sama ali skupno z drugimi zahodnimi državami. Odločitev o tem bo storjena v kratkem. Veliko zaskrbljenost povre-čajo tako Američanom samim kakor tudi ostalim narodom neprestani atom-ki poskusi v Združenih državah. Doslej so v Nevadi razstrelili že pet različnih vrst jedrnih bomb; šesti poskus, ki bi ga morali izvesti v sredo, je bil «zaradi neugodnega vremena» odložen na kasnejši čas. Pravi vzrok pa je v resnici le nevarnost, da se ne bi nabralo v zraku preveč radioaktivnih oblakov, ker se še doslej niso- razkropili oni od pete eksplozije. Dva znanstvenika sta ta teden ugotovila, da je na Colorado in druge severne države ZDA padlo toliko- radioaktivnega prahu, da predstavlja že resno nezarnost za zdravje in varnost prebivalstva. To opozorilo je napravilo velik poplah, zaradi česar je koloradski guverner zapretil učenjakoma, da jih bo zaprl. Podoben alarm je bil dan celo v Kanadi, k er so ugotovili, da je bil radioaktiven celo sneg, ki je zapadel v zadnjih dneh. Toda atomska nevarnost sega še vse dalje. Eden od treh radioak- tivnih oblakov, povzročen po atom.ki eksploziji 7. marca v Nevadi, je v nedeljo dosegel angleško otočje, kjer j? povzročil, naravno, zelo veliko zaskrbljenost. Sedaj ženejo vetrovi ta oblak z velikim tovorom nevarnega radioaktivnega prahu v smeri proti Danski in južni Švedski. šitvi človeških pravic, ki so zagotovljene v Spomenici o sporazumu in v posebnem statutu, podpisanem v Londonu, ter proti kršitvi pravice peticije, priznane po italijanski ustavi, in zahteva takojšnjo intervencijo ter preklic Pala-marovega odloka». Protestna brzojavka je bila poslana tudi predsedniku republike Einaudiju. predsednikoma senata in poslanske zbornice pa je bila poslana prošnja, naj intervenirata pri vladi za preklic odloka vladnega komisarja. O tem je bil obveščen tudi Svetovni svet miru na Dunaju ter naprošen. da posreduje pri pristojnih mednarodnih organih. V odgovor na to protizakonito prepoved se je akcija za pobiranje podpisov samo še okrepila. Po vseh mestnih predelih in predmestjih so ljudje ta teden v še večjem številu podpisovali Dunajski apel tako, da je bilo do četrtka zvečer zbranih na Tržaškem ozemlju že nad 24.000 podpisov. Posebno se odlikujejo delavski okraji, Magdalena, Sv. Jakob, Rocol, Sv. Ana, Skedenj, Kolonkov.ee in drugi, kakor tudi okoliške vasi, kjer je bilo nabranih mnogo tisoč podpisov. Prebivalstvo teh o-krajev se vedno v večjem številu zgrinja na sedeže prosvetnih društev in drugih demokratičnih organizacij, ki so vključene v Tržaški odbor in kjer se sedaj vrši podpisovanje. V mestu pa se pobirajo podpisi tudi v ulici Mazzini št. 32 in sicer vsak dan od 16. do zu. ure. morajo odločno boriti za uničenje jedrnega orožja, za splošno razorožitev, za varnost v = eh, za vzpostavitev suverenosti in pravic vseh držav. V tem duhu in s temi nameni je sklican svetovni kongres miru v Helsinkih, kjer bodo svobodno diskutirali o vseh ukrepih za ohranitev miru. V drugem dokumentu pozdravlja SSM številne organizacije in odlične osebnosti, ki na razne načine protestirajo proti pripravi atomske vojne. Podčrtuje velikanski pomen podpisne kampanje, s katero je mogoče prisiliti vlade k odpravi atomskega orožja pod strogo mednarodno kontrolo. Komunistična partija Tržaškega ozemlja Jutri, v nedeljo ob 9. uri bo v dvorani sedeža K. P. T. O. (ul. Capitolina 3 ali ul. Madonnina 19) m vd O nalogah slovenskih komunistov v boju za mir, demokracijo in narodne pravice bo govoril tov. Karel Šiškovič Sledila bo diskusija Konferenci bo prisostvoval sekretar naSe Partije tov. Vittorio Vidali Mila za konferenco Mit na vseh itktiiali «P TO MADRID — Ker je postal Francov namen, da vzpostavi V Španiji monarhijo že čisto odkrit, so se začeli mladi falangisti množično upirati. V sredo sp raztrosili po madridskih ulicah na tisoče letakov, v katerih ostro napadajo Francovo politiko. Na tiskovni konferenci Svetovnega sveta miru je tajnica Izabela Blurne prikazala odloke izvršnega odbora za začetek svetovne kampanje proti pripravam atomske vojne. Ob tej priliki je obvestila tudi, da bo v dneh 22. do 29. maja letos v Helsinkih (Finska) svetovni kongres mirovnih sil. V prvem odloku SSM prikazuje, da atomska vojna grozi <>d lej vsaki državi, vsakemu možu, ženi in otroku. Namesto da bi atomsko silo stavili v službo človeštva, države kopičijo grozovita orožja: namesto da bi se razorožili, se u-stvarjajo novi vojaški bloki; namesto da bi se pogajali in sporazumeli, groze in propagirajo sovraštvo. Vsi narodi se PRIMORSKI SE NIKAKOR NE MORE UMIRITI BUČEČI RIH1SHG POLICIJO Uredniki «Urimorskegu» so čudoviti knjigovodje... v politiki. Eden izmed najvažnejših zaključkov, do katerih so prišli glede dogodkov v ulici botteghe Oscure, je bil ta, da je italijanska policija selo naglo intervenirala, davim je Komunistična partija reagirala zelo počasi. A jihov zaključek je v resnici... revolucionaren tn antifašističen. V si vedo, da je KI1! intervenirala takoj, v Kirnu in v ostalih italijanskih mestih, in če je kdo interveniral pozno, tako pozno, da je omogočil fašističnim lopovom napad, je hita to rimska policija, ki je našla v urednikih tram; Uranka Babič pa je pravtako kritiziral E idoli ja ter je zahteval preiskavo, ker je sedanji naš sekretar poslal tovarišu 1‘riitolongu pismo, v katerem je obsodil fašistični napad in izrazil svojo solidarnost z napadenim. Ovividno niso prav nič menjali svojega mišljenja in so ostali suroveii kot prej. \ Italiji se munjakukijevci prav tako obnušajo kot uredniki «Primorskega dnevnika». In to je tudi naravno, kajti to, ’ -- je. dogodilo knjigarni «Rinascita», se prav gotovo ne ho pripetilo man jdkukijevcem, ki stoje v prvih vrstah one ariti- «Primorskega» nepričakovane ini komunistične in protisovjetske . C I " I rt trt L SJ /.' /I f /1 ■■ n mrz. .m n.. goreče zagovornike. Samo malo še manjka, pa hi uredniki «Primorskega» naprtili krivdo za napad... komunistom. In ne bi hilo to prvič. Spominjamo se, da je takrat, ko je bil tovariš Pratolongo žrtev podlega fašističnega napada v Tržiču, neki Sortu oh prisotnosti nekaterih pri jute/jev urednikov «Primorskega» rekel, du si je Pratolongo zaslužil to, kar se mu je pripetilo. Takrat se je tovariš Vidali postavil po robu in je onega nepridiprava pozval, naj izgine iz sobe. To Vidalijevo obnašanje je najstrožje kritiziral znani nacionalist Julij Bel- fronte, katere zastavonoše so pobudniki in izvriitici fašističnega razbojstvn v ulici Botteghe Oscure. Ni hujšega glušca od onega, ki noče slišati. Poskusimo, če nas bodo uredniki «Primorskega» razumeli. Razlika med nami in njimi v vprašanju avtonomije je sledeča:. oni izhajajo z vidika, da je bilo barantanje dokončno (tako je namreč izjavil maršal Tito), dočim se mi borimo na BURNA SEJA MESTNEGA ’ SVÉTA Onemogli protesti razkrinkanih šovinistov Na seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila v četrtek vzečer in na kateri se je nadaljevala diskusija o vprašanju deželne avtonomije, je šovinistična italijanska večina napravila vrsto izbruhov in izpadpv, ki so povzročili v mestni dvorani velik trušč in nered. Zgodilo se je to med govorom komunistične svetovalke Marije Bernetič, ki je govorila o stališču večine tržaških Slovencev do vprašanja dežel-neavtonomije. V svojem govoru je tov. Bernetičeva po.dčr-tala, da večina našega ljudstva gleda na razkosanje O zemlja kot na začasno, kot je bilo sklenjeno v Londonu, in se upira dokončnosti barantanja. Istega mnenja je tudi o-gromna večina Tržačanov, ki hočejo deželno avtonomijo ter priznanje demokratičnih in narodnih pravic. Cim je začela govoriti o protidemokratičnih in raznarodovalnih ukrepih oblasti, zlasti o postavitvi komisarja v na- neurejen pritiska na našo zemljo, da bi izkoreninil sleherno znamenje civilizacije». Ta odločna obsodba je v živo zadela župana Bartolija. ki se proti resnici ni znal dru gače braniti, kot da1 je s svojimi medklici sprožil huronski vrišč vseh njegovih vrednih šovinističnih bratcev od demokristjanov do fašistov. S. tem je pa samo priznal, da se zaveda svoje krivde in glavne odgovornosti za protislovansko gonjo. Zavedajo pa se tudi vsi Tržačani, da njegova funkcija župana ni združljiva z vodilnimi funkcijami v onih organizacijah. ki so leglo šovinizma in podžiganja. k nestrpnosti in v katerih imajo fašisti odločilno vlogo. ZAKON 0 ZEMLJIŠKIH POGODBAH V PARLAMENTU 40 demokristjanskih poslancev glasovalo proti odložitvi razprave podlagi izjave o začasnosti. Zato oni smatrajo to ozemlje že za dokončno priključeno Italiji ter zahtevajo uveljavitev italijanske uprave, predvsem še 116. člena. Mi pa vztrajamo na tem, du živimo na Ozemlju, na katerega italijanska ustava še ni bila raztegnjena, in zaradi tega zahtevamo avtonomno deželno upruvo. To priliko porabljumo tudi za to, da še enkrat obsodimo barantanje kol iztlajstvo, izvršeno za hrbtom našega prebivalstva, proti njegovim koristim in njegovim težnjam. Je jasno? Kar se tiče Stalina: v ZSSR, v ljudskih demokracijah, za mednarodno komunistično gibanje, ostaja in bo ostal Josip Stalin za velino najboljši učenec, prijatelj in zvesti nadaljevalec Leninov. Je jasno? Bevan umira Odložitev odobrena samo z enim glasom večine - Ul odobrena v senatu s 139 proti 82 - Ljudski protesti zaradi fašističnih izgredov LONDON — Aneurin Bevan. voditelj levega krila angleške laburistične stranke, je bil v sredo izključen iz laburistične parlamentarne skupine. Izključitev opravičujejo z nedisciplino, ker Bevan ni v zadnji parlamentarni diskusiji glaso-van za laburistično resolucijo, ki je praktično odobravala vladno atomsko strategijo in brezpogojno uporabo jedrnega orožja. Vendar so pa Attlee in njegova skupina doživeli pri glasovanju za izključitev nemilo presenečenje, ker je 112 parlamentarcev glasovalo proti, 38 se je vzdržalo in 141 jih je odobrilo izključitev, kar ne predstavlja niti 50 odst. glasov. Bevan je začel prejemati solidarnostne brzojavke svojih številnih pristašev. Skvadristični napad na sedež KPI in knjigarno «Rinascita» v Rimu. z razbitjem izložb in požigom knjig, je vzbudil veliko ogorčenje med najrazličnejšimi sloji italijanskega prebivalstva. Politične o-sebnosti vseh strank in prepričanj, ljudje, ki so bili že nekoč združeni v antifašistični borbi, so se dvignili, da izrazijo svoj protest proti ponovnemu porajanju fašizma, ki je začel nevarno dvigati glavo zaradi tihe podpore vladnih krogov, ki se hočejo obdržati na oblasti prav s pomočjo skrajne desnice. Ogor- čenje je bilo tem večje, ker so se v naslednjih dneh ponovili slični napadi na Ljudske domove in sedeže KPI v Tre-cate in Romentino pri Novari, v kraju Pavullo pri Modeni in končno, v torek na katoliškega študenta Maria Boni, predsednika rimske organizacije univerzitetnih študentov, katerega so fašistični študenti napadli zaradi tega, ker je javno obsodil atentat na knji- garno «Rinascita» Ves teden so se vršile številne množične antifašistične manifestacije in stavke, desetine občinskih svetov iz raznih mest je brežinski občini za izdajo dovoljenja za gradnjo begunskega naselja v Sesljanu, so začeli napadi in izbruhi šovinistične večine. Kljub temu je tov. Bernetičeva nadaljevala svoj govor. Bičala je podžiga-nje narodnostne mržnje ter nekulturno protislovansko gonjo, ki ponavlja stara fašistična gesla. «Kot komunistična in slovenska svetovalka — je nadaljevala tov. Bernetičeva — moram izraziti ogorčen protest spričo dejstva, da je prav tržaški župan dal svojo podporo tej gonji z izjavo, da je treba «zgraditi neprehoden jez proti slovanskemu svetu, ki Trgovinske pogodbe med FLRJ in deželami ljudske demokracije BEOGRAD — V sredo je bil podpisan trgovinski in plačilni sporazum za 1955 med Jugoslavijo in Bolgarijo. Predvideva obojestransko izmenjavo v skupni vrednosti 5 milijonov dolarjev. Obenem je bil dosežen tudi sporazum glede plačila 3 milijonov dolarjev, ki jih Bolgarija dolguje za-prevoz blaga preko Jugoslavije Doslej je Jugoslavija sklenila redne trgovinske sporazume z ZSSR in skoro vsemi ljudskimi demokracijami, razen z Albanijo ki se še niso začela in pa z Romunijo, ki pa so že v teku. Prvi je bil podpisan 5. januarja letos s Sovjetsko zvezo in v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Največja izmenjava blaga je predvidena v sporazumu s Češkoslovaško, in sicer v vrednosti 27 milijonov dolarjev. Vrednost izmenjav s Poljsko znaša za letos 15 milijonov dolarjev, z Madžarsko pa 14 milijonov dolarjev. V Bukarešti so se začela pogajanja med jugoslovanskimi in romunskimi predstavniki glede ureditve vprašanja skupnih voda in drugih vprašanj, ki se tičejo vodnega -gospodarstva. listine o Jaltski konlerentl "WASHINGTON ' — Državno tajništvo za zunanje zadeve je v sredo končno- objavilo listine konference predstavnikov ZSSiR, Anglije in ZDA v Jalti, ki je bila tik pred koncem vojne, februarja 1945. V svoji politični borbi proti demokratom so republikanci vedno vztrajali, da je treba listine objaviti, hoteč na ta način dokazati preveliko popustljivost predsednika Roosevelta Stalinu. s protestom in zahtevo po razpustitvi Italijanskega socialnega gibanja (MSI),- ki je sedaj že odkrit pobudnik vseh teh izgredov, in ki po določilih ustave ne bi smelo sploh obstajati in delovati. Takoj v petek je tov. Domni v senatu ostro protestiral proti nečuvenim dogodkom in zahteval, naj se eksemplar-no kaznujejo oni, ki so te škvadre poslali in ki jih finančno vzdržujejo. Obenem je opozoril, naj vladna večina ne upa, da se bodo fašisti omejili le na komuniste in socialiste, tudi ostale stranke bodo prišle na vrsto, če se prej ne zaduši v k ah porajanje fašizma. V odgovoru se je pravosodni minister omejil na zagotovitev da bo sodišče najstrožje postopalo proti krivcem. Nič čudnega ni, da ni bilo s strani vlade odločnejših u-krepov, kajti še isti dan se je izkazalo, da so vladne stranke tesno povezane z monarhisti in fašisti pri vprašanju ratifikacije Zahodnoevropske zveze. Kljub odločni bitki komunistov. socialistov in neodvisnih ter uglednega liberalca Jan-naccone. je bila ZBZ odobrena s 139 glasovi proti 82. Za ZEZ so glasovali senatorji štirih vladnih strank, monarhisti in fašisti. Vse to gotovo ne utrjuje sedanje vlade marveč jo vedno bolj šibi in postavlja v nevarnost njen obstoj. Odkrito se že govori o vladni krizi, ki jo pa skušajo zavleči kolikor bo mogoče in vsaj do povratka Scel-be, ki se te dni pripravlja na odhod v Združene države, Položaj italijanske vlade pa se je nedvomno še bolj omajal z zadnjim dejanjem, to je s predlogom, da se razprava in odobritev zakona o zemljiških pogodbah odloži za nadaljnja dva meseca pod prejvezo, da kmetijska komisija še ni utegnila preučiti vseh členov zakona. V resnici gre za zavlačevanje, ker se vladne stranke še niso sporazumele in imajo v pogledu tega zakona vsaka svoje stališče. Pri sovanju je bil predlog o odgoditvi o-dobren samo z enim glasom večine, Razen komunistov in socialistov je glasovalo proti tudi 40 demokristjanskih poslancev, ki se ne strinjajo z zavlačevanjem, ki gre v vso korist zemljiškim veleposestnikom. Stanovanjske gradnji v Moskvi MOSKVA — V zadnjih štirih letih so v Moskvi zgradili okrog 185.000 stanovanj, 247 šol, 433 otroških vrtcev in preko 400 trgovin, hotelov in kavarn. V letošnjem letu bodo zgradili 33.000 novih stanovanj, 140 trgovin, 40 hotelov in kavarn, številne nove šole in otroške vrtce. V bližini novega univerzitetnega okraja v Moskvi bodo pa na površini 16.000 ha zgradili stadion in športne telovadnice. Upori v južnem delu Vietnama V zvezi s tem glasovanjem je podal tov Togliatti dopisniku «l’Unità» izjavo, v kateri ugotavlja, da je en sam glas večine zelo značilen za sedanji vladni položaj v Italiji. Polje večinskih glasov je razdeljeno na več nasprotujočih si tendenc. ki se medsebojno paralizirajo in ustvarjajo neznosno zmedo v izrecno korist konservativnim in reakcionarnim -silam. Iz tega stanja je treba naglo iziti, če se noče zapasti v globoko politično krizo s težkimi posledicami. Odgovorni politični možje morajo razumeti, da tako ni mogoče dalje ter se resno in i-skreno lotiti vseh vprašanj, in dati deželi vlado, ki bo razumela in znala ugoditi zahtevam delovnih množic. SAIGON — V južnem delu Viet Nama je izbruhnila državljanska vojna med vlado cesarja Bao Daja, ki ji predseduje Ngo Din Diem in raznimi uporniškimi verskimi sektami. Vlada je vrgla v bitko 32 bataljonov svojih čet. Vse kaže, da imajo tu svojo roko ameriški imperialisti, ki nameravajo spremeniti Indokino v svoje oporišče. Umrl je iznajditelj penicilina LONDON — V sredo je umrl v Londonu iznajditelj penicilina Aleksander Fleming. Zadela ga je srčna kap. Za svoje dragoceno odkritje je prejel Fleming leta 1945 Nobelovo nagrado. V priznanje za njegove zasluge so ga številne univerze imenovale tudi za častnega doktorja. ODLOČNA OBSODBA FAŠISTIČNEGA NAPADA NA SEDEŽ K.P.I. IN KNJIGARNO “RINASCITA« Shuafrlstltia proiokacila u limi V interesu miru in obeh držav l je razvoj odnosov med ZSSR in FLRJ | V tem se strinjata moskovska "Pravda11 in beograjska “Borba" “Ne smemo pozabiti, da predstavljajo fašisti v Trstu jedro organizacij, ki jim je protislovenski šovinizem edini razlog obstoja" - Izjave slovenskih osebnosti in kulturnih organizacij Nizkoten napad fašističnih mestnih PD. «S. Jenkov, «Haas», škvuder na sedei Komunistične partije Italije in na knjigarno «Rinascita» v Rimu je naletel pri nas na Tržaškem na splošen ogorčen odpor. Ne samo med levičarskimi strankami, marveč tudi med pripadniki sredinskih in celo desničarskih je vzbudilo to teroristično početje splošen gnus in obsodbo. Vsak pošten človek «Matjašič» - Barkoulje, «Marušič - Rocol, «Cebulec», «Skednj», «V. Smuč» tn «Zvezda» - Podlo-njer, na svoji delovni konferenci v nedeljo. Protest SPZ in SGKZ Slovenska prosvetna zveza v Trstu nam Je poslala sledečo izjavo: streje obsoditi. Prav posebno velja to za tržaške Slovence, ki so pod fašizmom pretrpeli toliko gorja, da je ta čas najtemnejša doba naše zgodovine. «Rimska vlada bi morala krivce tako kaznovati, da bi jim nikdar več ne prišlo na pamet posluževati se takih sredstev v borbi proti političnim nasprotnikom. Po vsej Italiji so se vršile, takoj no fašističnem atentatu na knjigarno «Rinascita» in sedež KPI velike protestne preprečiti. Slika nam kaže manifestacije, ki jih je skušala policija na vse načine urov nastop policije proti manifestantom v Rimu. se je tedaj zavedel, da je to le prvi signal, ki bi mu lahko sledili drugi, še mnogo hujši napadi, če se terorizem ne zaduši te ob prvem pojavu. Zato je bila tudi njegova obsodba vsesplošna in tako številni dokazi solidarnosti s prizadetimi. Od vsepovsod so prišle javne obsodbe fašističnega tolovajstva, solidarnosti s KPI ter pozivi k enotni borbi proti nevarnosti obnovitve fašizma in njegovih zločinov. Poziv KP10 V svoji izjavi Komunistična partija T. O. odločno obsoja fašistični napad ter poziva vse prebivalce k antifašistični enotnosti. Trst, njegovi prebivalci, delavci, antifašisti, ki so videli podlosti prvih fašističnih škva-der, ki so okušali sadove zločinske protislovanske in protikomunistične politike, ne morejo in ne smejo pozabiti,da v našem mestu predstavljajo fašisti jedro organizmov, ki se samozvano izdajajo za «branilce italijan-stva», ali drugih, ki Jim je prott-slovanskl šovinizem edini razlog obstoja Nedavna provokacija v Rimu naj tudi v Trstu obudi in okrepi antifašistično zavest ter naj združi vse politične stranke tn mole v duhu antifašistične enotnosti, da za vedno onemogočimo povrnitev zločinskega fašizma. Med tržaškimi Slovenci je naletelo to razbojniško početje novih fašistov še na posebno veliko ogorčenje in najstrožjo, obsodbo, ne glede na strankarsko pripadnost alt politično opredélitev. Noben Slovenec še ni pozabil grozotnih zločinov, ki Jih je fašizem zagrešil nad našim ljudstvom v dobi svoje strahovlade. Slovenska prosvetna zveza v Trstu je na svoji seji 11 t. m. sprejela naslednji protest. «Slovenska prosvetna zveza v Trstu s prizadetostjo ugotavlja, da se v Italiji z lahkoto dopušča nasilje fašizma, ki je prizadejal Italiji sami, vsemu svetu, posebno pa nam Slovencem toliko gorja. «Vandalski napad, ki so ga pred dnevi uprizorili fašistični teroristi na sedež kulturne in politične organizacije v Rimu. dokazuje nerazumljivo popustljivost silam, ki hočejo obnoviti fašizem in škvadri-zem, proti čemur Slovenska prosvetna zveza odločno prot e-tira in poziva odgovorne oblasti, naj v korenini onemogočijo podobne pojave». Protestno izjavo slične vsebine je sprejela tudi Slovenska go-spodarsko-kulturna zveza. Naš list se je obrnil na .nekaj najvidnejših osebnosti iz slovenskega javnega življenja ter jih vprašal, kako gledajo na škva-drističnl napad v Rimu. Vsi so se radi odzvali našemu vabilu ter so nam dali sledeče Izjave. Izjava dr. Besednjaka Bivši poslanec v rimskem parlamentu in voditelj SKSZ dr. En-gelbert Besednjak, odločen antifašist, je dal tole Izjavo: «Misinska nasilja v Rimu mora vsak pošten človek najo- «V nobeni omikani deželi se stranke ne bore druga proti drugi tako, da si rušijo in požigajo knjigarne in tiskarne ter naskakujejo sedeže. To je bila sramotna posebnost Mussolinijeve Italije, ki je poniževala deželo z dvatisočletno kulturo v očeh vse Evrope. «Odgovorni državniki morajo narediti vse. da se tako politično barbarstvo spet ne pojavi in ukorenini. Saj gre za ugled Italije v svetu! «Nam Slovencem pa položaj nalaga, da strnemo svoje vrste ter se složno branimo pred navarnostjo, ki spet ogroža naš narod». na Tržaškem ozemlju. Ti časi se ne bodo povrnili, pa čeprav uživajo fašisti podporo domačih in inozemskih vojnohuj-skaških krogov, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je žalostno obdobje fašističnih poskusov za človeštvo zaključeno. da s fašističnimi tolpami ne morejo več reševati monopolistične in imperialisti, čne pozicije in da ljudstva želijo. ne glede na njihovo nacionalno pripadnost, živeti v miru in sodelovati z vsemi narodi v skupno korist. «Teroristični nastopi fašizma zahtevajo od tržaških Slovencev še posebno budnost in odločen nastop, da se ne bi še kdajkoli povrnili v naše kraje časi, ki so zapustili neza-brisane posledice težkih zločinov in krivic v našem gospodarskem. kulturnem in političnem življenju, «Samoobramba naših življenjskih interesov nam narekuje, da se borimo skupno z italijanskimi naprednimi silami proti vsem fašističnim pojavom in da zahtevamo od oblasti, da v duhu italijanske u-stave enkrat za vselej prepove obstoj fašističnega gibanja in prepreči njegovo delovanje, pa naj se to pojavi v tej ali drugi obliki. «Pridružujem se protestom in izrazom solidarnosti vseh naprednih sil Italije v zvezi s terorističnimi fašističnimi izgredi proti knjigarni «Rinascita» in sedežu KPI». Dr. Tončič obsoja teror Odvetnik dr. Frane Tončič, obsojen od Posebnega sodišča na dolgoletno ječo, nam je podal sledečo izjavo: Kot kulturen človek in kot pravnik odločno obsojam vsakršno nasilnost — brutalno ali tudi samo moralno — pri postavljanju, razpravljanju in reševanju političnih vprašanj. Zlasti moram obsoditi nedavna nasilna dejanja v Rimu kot pripadnik slovenske skupnosti, ki iz lastne bridke izkušnje ve, kako se take stvari začenjajo in kakšen grozoten razvoj lahko zavzamejo. Tuidl v interesu naidaljnih, mnogo obetajočih odnosov med italijanskim in slovenskim ijud šivom iz srca žell-m, da bi se prosi ul e me'ode nasilnosti in strahovanja v kali zatrle. Pojasnjevalna polemika, ki jo vodita moskovska «Pravda» na eni in beograjska «Borba» rta ; drugi strani je nadvse značilno za sedanje obdobje odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo; saj skuša-na dostojen in stvaren način pojasniti obstoječe nesporazume ter s tem prispevati k nadaljnjemu izboljšanju odnosov med obema državama, v interesu obeh in miru v svetu. Povod za to polemiko je dat govor, ki ga je imel 7. marca predsednik FLRJ Tito v narodni skupščini in v katerem se je med drugim dotaknil tudi odnosov Jugoslavije do socialističnih držav. Na njegova izvajanja je odgovorila v daljšem članku moskovska «Pravda», ki zavrača netočnosti in krive očitke tega govora proti ZSSR. Članek «Pravde» so 13. marca v izvlečku prinesli beograjska «Borba» in nekateri drugi jugoslovanski časopisi. Dva dni kasneje, v torek, je ista «Borba» prinesla članek, v katerem poudarijo pozitivna in realistična načela «Pravde» v odnosih med državami ter njihovo koristnost za razvoj odnosov med ZSSR in kakor tudi za mir v sve-tu. Da bi bili tudi naši bralci Informirani o tej polemiki in st ustvarili svojo sodbo, objavljamo v celoti oni del Titovega govora, ki obravnava odnose med Jugoslavijo in socialističnimi deželami, izvleček iz članka «Pravde» ter kratek povzetek Izvajanj beograjske «Borbe». Titovi očitki V svojem govoru dne 7. marca je Tito rekel sledeče: «V letu 1954 so tudi vse ostale države Vzhodne Evrope dale pobudo za normalizacijo zvez z našo državo, tako da imamo se- daj normalne diplomatske stike s Sovjetsko zvezo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Češkoslovaško, Poljsko in Albanijo. Te dni je prišlo končno tudi do navezave diplomatskih stikov z LR. Kitajsko. Med našo državo in LR Kitajsko bodo v kratkem izmenjani diplomatski predstavniki. Z vzhodnoevropskimi državami, s katerimi imamo skupne meje, smo sklenili sporazume o ureditvi obmejnih incidentov, tako da je sedaj položaj na naših mejah v glavnem urejen. Poleg, tega se je, kar je zelo važno, položaj naših manjših v teh državah kolikor toliko zboljšal v primeri s položajem v prejšnjih letih, vendar pa le-ta še vedno ni tak kot bi bilo zaželeno in mogoče. Pred koncem lanskega leta so ustavili protijugoslovansko propagando in odkrito sovražno delovanje emigrantskih organizacij proti naši državi. Značilno pa je, da se skoraj v vseh teh državah pojavljajo primeri, ko skušajo na raznih sestankih in podobno članom partije in množicam pojasnjevati, kot da bi mi baje ostali to, za kar so nas bili obtoževali, da pa smo sedaj vendarle kolikor toliko sprevideli svojo zablodo in da skušamo sedaj to popraviti, ter podobne nesmiselnosti. To utegne seveda pri nas dejstva, in sicer spet nam v ško- Jugoslavijo nedvomno korist do. C as je že, da se stvari postavijo tako kot so in kot so se razvijale, ne pa da se ustavljajo v normalizaciji na polovici poti in še naprej vzbujajo dvome pri naših narodih; takšni pojavi namreč ne prispevajo k zboljšanju naših medsebojnih zvez, pač pa nasprotno ovirajo ta proces, ki po vsem. kar je bilo napravljenega proti naši državi in po vseh žalitvah, ki smo jih morali brez krivde prenašati, tako in tako ni lahak; V zadnjem času smo zaceli navezovati kulturne in športne zveze z večino teh držav. Sklenjeni so bili tudi trgovski kompenzacijski aranžmaji v vrednosti okrog 19 milijonov dolarjev, pred kratkim ipa tudi trgovinski in plačilni sporazumi s Sovjetsko zvezo, Madžarsko, Češkoslovaško in Poljsko, pogajanja z Bolgarijo in Romunijo pa so pred koncem. Vsa ta znamenja normalizacije zvez smo ocenili ugodno in sodimo, da je v medsebojno in splošno korist, če omogočimo razvijanje vseh oblik medsebojnega sodelovanja, ki so v navadi med k neodvisnimi in enakopravnimi člani mednarodne skupnosti. Želimo, da bi začeta normalizacija zvez, razen že navedenih ugodnih uspehov, privedla do obojestranskega koristnega sodelovanja. To vzbuditi dvom v popolno iskre- je v popolnem soglasju z našimi nost Izjav, ki smo jih slišati v napori, da bi z vsemi državami, neposrednih st!kih od najodgovornejših ljudi teh držav glede krivičnega obtoževanja naše države v letu 1948. Razumljivo je, da izražanje gospoda Molotova, ko je v svojem ekspozeju pred Vrhovnim sovjetom govoril o Jugoslaviji, ne ugreza stvarnosti in se v določenem smislu ujema s takimi glasovi. Sodimo, da je to poskus, da bi svojim narodom zamolčali prava UMIRAJOČI NACIZEM JE ŽE PRIPRAVLJAL NAČRTE ZA TRETJO SVETOVNO VOJNO Nacisti imajo že pripravljeno oboroženo “ilegalno vojsko“ S pomočjo švicarske banke se skrili zlato že pred porazom na varno - Bonn-ska vlada je kupovala orožje brez vednosti Američanov - Značilne izjave generala Zimmermanna - Nacistično orežje ni naperjeno samo proti ZSSR Dr. Dekleva solidaren Dr. Jože. Dekleva, občinski svetovalec v Trstu in vodilna osebnost Slovensko-italijanske ljudske fronte, preganjan in večkrat zar prt za časa fašizma, je Izjavil: «Fašistični izgredi proti sedežu KPI in knjigarni «Rinascita» v Rimu kažejo, da si fašisti domišljajo, da so se njihove vrste že toliko okrepile, da začno lahko z javnim izzivanjem protifašističnih m naprednih sil v Italiji. Ne pretiravam, ko ugotavljam,- da se motijo. Casi, ki so sledili prvi svetovni vojni, se ne bodo več Ko je zadnje mesece 1943. leta nacistični glavni slan postavil problem možnega poraza Nemčije, je finančni minister Walter Funk izvedel potrebne ukrepe za podpiranje ilegalnega povojnega delovanja. S pomočjo uBanque Internationale ile Re-glcment», ki ima sedež v Z neri-chu, se je Hitlerjevi vladi posrečilo poslali v Sviro vse zlato «Reiclisbank». Na vodstvu «Bua-que Internationale ile Regie-meni» so Idli Walter Funk, lljalmar Schacht, llonegani ter vidnejše «zavezniške« osebnosti, kol belgijski zunanji minister Fan Zeeland, sedanji šef umeri-ške špijonažne službe Allen Welslt Dulles (brat J. Foster ja) ter predsednik najbolj vplivne švicarske banke. Po prenosu zlata v S vico se o lem «zakladu» ni več govorila. Njegov obstoj je prišel nenadoma v ospredje pred dve letoma, ko je «Nationul Zeitung» v Razlu dala senzacionalne izjave, ila bonnska vlada kupuje s lem «zakladom» orožje v inozemstvu, brez vednosti A-meričanov in NATO. V Bonnu je minister Blank javno izjavil. povrnili. Zato bodo poskrbele, da jr v resnici kupil orožje, da če bo potrebno, pesti napred pa gre «suino za pel topov, ki nih ljudi v Italiji in seveda | so bili kupljeni za obmejno po- Solidarnost SHLP Slovenske kulturne In druge organizacije so v javnih izjavah odločno obsodile škvadrističnt napad v Rimu, mnoge so poslale izraze solidarnosti vodstvu KPI. Tako je Slovensko-hrvatska ljudska prosveta poslala sledeče pismo: Centralnemu komiteju Komunistične partije Italije, R i m Slovensko-hrvatska ljudska prosveta Tržaškega ozemlja v Trstu je z ogorčenjem zvedela za fašistični napad na knjigarno «Rinascita» in na sedež Komunistične partije Italije. Proti temu nezaslišanemu škvadristiČnemu dejanju, ki se je izvršilo deset let po zaključku zmagovite vojne proti na-cifašizmu. odločno protestira in Vam izreka svojo solidarnost. Slovenci, ki so méd prvimi na svoji koži poskusili grozote in tiranske metode fašizma, ne morejo preko tega dejanja, ki dokazuje, da hočejo novi in stari fašisti ponovno dvigniti svojo glavo in obnoviti tista početja, ki so prizadela toliko zla prav posebno naši pokrajini in njenemu prebivalstvu. ^ Slovenci bodo zato vedno ob strani vseh tistih sil, ki se borijo proti obnovi fašizma, in si bodo vedno prizadevali, da bi se razpustile vse tiste organizacije, v prvi vrsti MSI ki zastopajo njegove težnje. Pismo podobne vsebine z zahtevo prepovedi MSI Je poslala SHLP tudi italijanski vladi Slično Izjavo, so sprejeli tudi delegati Široka In močna Partija najboljše orožje v borbah Pre.l dvema mesecema je bi- Ze več časa. nam daje vod-, ni, da se hoče oportunistično la v Trstu izredna konferenca ' st"o smernice za ustvaritev | otresti naloge pridobivanja naše Partije. Sklicana je bila v zvezi z novim 'položajem, ki je nastal po izvedbi barantanja z našim Ozemljem. Slednje , je prineslo kar najbolj negativne posledice, ki bi si jih vsak razsoden človek lahko pričakoval -v preteklosti. Posledice tega razkosanja, ki jih ne bomo sedaj obravnavali. ker jih vidimo in moramo dnevno prenašali, nalagajo naši Partiji in njenim članom številne in odgovorne naloge. Dnevno se je treba boriti za mir. narodne in demokratične pravice, avtonomijo Tržaškega ozemlja, gospodarski preporod Trsta, prosto cono. proti brezposelnosti, za izboljšanje življenjskih razmer, enotnost delavskega razreda, za široko fronto Slovencev, ki naj uspešno vodi borbo za spoštovanje določb Spomenice o sporazumu in priloženega Posebnega statuta. To :e v bistvu napotilo, oziroma glavne naloge, ki jih je nakazala izredna konferenca. Da pa bomo te naloge uspešno izvedli, nam Partija, kot vedno, nakazuje tudi sredstva, ki naj se jih v tej borbi poslužujemo. Posebno važno je, da je Partija v resnici široka in močna. To je prvo in najpoglavitnejše orožje in o tem hočem nekaj več napisati, oziroma, hočem se tokrat omejiti na vprašanje široke, množične Partije, ker je vredno pozornosti in aktivnosti vseh njenih članov. široke Partije in o tem smo članov. Nekateri tovariši, pa tudi večkrat diskutirali. Priznati pa moramo, da smo bili v tem pogledu premalo pogumni ih učinkoviti. Biti si moramo odkritosrčni in se pošteno vprašati, ali smo bili pri izvrševanju te naloge vztrajni in dosledni? Odkritosrčen odgovor nam bo mnogo pripomogel. da bomo to vprašanje v bodoče reševali resneje. Močna Partija, pomeni predvsem, da mora biti široka, z velikim številom članov, ki se stalno širi, vzdržuje in brez nehanja krepi svojo povezavo z najširšimi sloji prebivalstva, z vsem ljudstvom. Partija mora biti tesno povezana z množicami poznati mora njihove probleme, težkoče in težnje, vzgajati jih mora v duhu borbe za napredek in socializem in se istočasno od množic u-čiti. Včlaniti dva, tri nove tovariše v celico, kjer jih je dvajset, ni uspeh, s katerim se moramo zadovoljiti. V celico, v Partijo moramo včlaniti množice naših ljudi, ki živijo o-krog nas in se z nami borijo. Delovni ljudie, ki se izkazujejo kot najboljši boraci delavskega razreda, demokrati, ki volijo za nas in se z nami borijo, imajo vso pravico in pogoje, da postanejo člani Partije. Naša dolžnost je, da jih povabimo in vključimo v Partijo. Iskati «zrele» člane, take, ki poznaj« marksizem itd. pome- na j bodo to delovni in požrtvovalni, ali pa tudi ne, morajo resno pomisliti na zgrešeno stališče, da bi nas bilo v Partiji «malo in dobrih». Nekateri trdijo, da široka Partija ne more biti močna, kar ni več tako disciplinirana, varna itd. O tem bomo še posebej razpravljali. Za danes je poglavitna ugotovitev, da je s široko Partijo mogoče zgraditi tudi kadrovsko, disciplinirano in v vseh pogledih tudi močno Partijo, kar pa ni mogoče, če je ozka. z majhnim številom članov ter malo poznana med množicami. Zato je treba rekrutirati nove člane s široko razgledanostjo, brez nepotrebnih omejitev, predvsem pa brez postavljanja kakih rokov, datumov ali dob. Nove člane moramo pridobivati vedno, skozi vse leto, ob vsaki primerni priliki. Komemorativni, zgodovinski in drugi pomembni datumi naj nam bodo samo za vzpodbudo ali določen cilj pri pridobivanju novih članov. Kot vzpodbudo za to delo je organizacijska komisija partije izrecno določila, naj se partijske organizacije na slanjajo na razne datume, kot obletnica smrti Stalina, Okto brska revolucija, smrt Srebr niča. padec fašizma in druge splošne ali krajevne obletnice zato, da bo zavzelo včlanjevanje nov in v resnici širpk značaj. ANGEL BLAZINA lici ju«. F zvezi z afero o orožju, je prišlo na svetlo vse delovanje Itjalmarjn Schachta v povojnem času, ki je bilo kljub n logovi m lorrim ičFh razgibano Bil jo na Japonskem, v Združenih državah, Argentini, Pakistanu, Indoneziji, Bruzilu, $pu. ni ji, Grčiji. Egiptu, Mehiki, Turčiji in celo v Avstraliji. Postal je tako glavni agent novo rojenega nemškega imperializma v iskanja podpornih oporišč za ponoven naskok za osvojitev sveta. Za Schachtom se skriva «Stuelp-nugelov načrt», nadalje Schellen. berg. von Oertzen in začasno «demokratičnin nacisti, kot A-denauer, Blank in Manteuffel. Nič čudnega torej, da je glasilo obnovljenega nacizma «Europa Natimi», ki izhaja v Ko-burgu pisalo marca 1951 : «Poraz, ki smo ga doživeli ni uničil naše vere. Dva zaporedna poraza sta nas samo še bolj usposobila, da znamo razlikovati kaj je bistvenega. Gotovi smo, da smrt in trpljenje ne štejeta ničesar, če se lahko zagotovi končna zmaga zastave. Mislilo se je. da je bila s 1945 bitka končana. Danes pa se začenja vnovič n. Pri pomniti je še, ila ima nacistično glasilo v podnaslovu : «Znanstveno-vojnški organ za skupnost in varnost Evrope»! General Felix Steiner, bivši poveljnik SS oddelkov, je danes v uradu Blanka, kot bi bil doma. Sleilnji je tudi izjavil, da smatra Blankov urad. «da so bile SS evet Webrmaehta». In ne bo težko priti do zaključku, da so Blank. Adenauer in njegovi kolegi prepričani, da bi bil Welir-mochl cvet Evropske obrambne skupnosti, oziroma sedanje Ev-rofiske zapadne zveze. S kakšnim ril jem? Tn je jasno fiorettai sedanji minister zn prevoze homi-sko vlade Hans Cristoph Srebali m, ki je bil ilo maja 1945 ravnatelj «fC, Farhenindustrie», trusla, kateri si je. zamislil Au. schivitz in plinske celice: Nemčija mora zopet dobiti vsa svoja ozemlja : od Moselle do Le-tonske, od južnega Tirola do Baltika». Se bolj jasen je bil minister za «vsenemška vprašanja» Kaiser, ki je na čelu špi- janske službe v Bonnu. Na sestanku demokristjonskih aktivistov. ki je bil 2. marca 1950 je dejal: «Prava Evropa se. labko ustvari '«Hnfo 'preko nčtfiške ‘h-nolnosti. Nemčija pa tega se ne sme nikdar pozabiti ne obstoja samo iz Nemčije kot take, marveč tudi iz Avstrije, dela Švice, Posarja, Alzacije in Lorene. Sree se mi stiska, ko se kljub temu postali prve žrtve nacističnega pohoda za osvojitev sveto. Zapadni antikomunisti ne sinejo pozabiti, da imajo nacisti W*>frrnW WffjfmW "mpfm: W šteje 440 tisoč mož, imajo par slo diviziji, ki samo čakajo na Adenauerjev «befehl», da vzamejo v roke puško in prišijejo mi nove «evropske« uniforme Hitlerjeve znake. Guderian, ki so voljne spoštovati načelo ne odvisnosti in enakoura-vnosti, navezali čimboljše zveze, to pa je pravtako v soglasju tudi z našim stališčem: o aktivni koeksistenci ter mirnem, enakopravnem in ustvarjalnem sodelovanju med narodi na svetu». Odgovor “Pravde11 našim narodom, stvari miru U mednarodne varnositi. Treba ,p> je imeti pred očmi, da norma lizacija odnošajev ni odvisna od Sovjetske zveze, pač pa in n , manj tudi od Jugoslavije. Glasilo CK KP ZSSR piše d«L Ije. da ima po sodbi Sovjetski * zveze vsaka država pravico, d1 ,r se v notranji in v zimami poli r vest zifo Sov tiki drži smeri, ki se ji zdi naften primernejša. «V Sovjetski zvezi ne pride ni komur niti na um, da Ibi poj» snjeval dosežene uspehe v nor malizaciji odnošajev med ZSSl in Jugoslavijo na ta način, da si čan jugoslovanski voditelji seda sprevideli svoje zablode, ozirom da se trudijo, da bi jih popra vili. «Sovražnost med SovjetsKt zvezo in Jugoslavijo — nad» 1 ju je «Pravda» — koristi sam1 sovražnikom ene ali druge dr žave in njunih narodov, sovraž nikom miru, z odstranitvi!1 kaj sovražnosti in z zboljša njem odnošajev pa bi služil stvari miru na Balkanu in v;ej Evropi... «Združitev naporov Sovj*1 ske zveze in Jugoslavije je t sin stri] Nje; °Pa utrditev miru in mednarod» varnosti posebno velikega P‘ mena. K temu mora biti pred vsem usmerjena dejavna koeksistenca, o kateri je govoPr b predsednik Tito. Razvoj so' ietsko-Jugnslovanskih odnošl jev — zaključnic «Pravda» ' je v soglasju z interesi utrjo vanja miru. Sovjetska zveš teži na tem, da se sovjetski Jugoslovanski odnošaji ugodn razvijalo ter da se združil je •apori obeh držav za utrdite miru in mednarodne varnost« nlijl K slav in ! dru t«kf sv<> Poz Prei POS] jedi atoj rist K o»o Vrei f,me B idil *las ie s sai cer Ni Pot Pja Na ta Titov gobor je moskovska «Pravda» odgovorila z daljšim člankom, ki ga prinašamo v njegovih glavni izvajanjih: «... Govoreč o odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, je Tito izjavil, češ da v državah socialističnega tabora poskušajo pojasnjevati normalizacijo odnosov z Jugoslavijo na sledeči način: 'Čeprav ostane Jugoslavija kot -doslej ono, česar je bila obtožena. je ona sedaj v tem času nekoliko uvidela zaiblode tn poskuša jih popraviti’. Predsednik Tito je zavrnil tako 'pojasnjevanje', ki ne ustreza dejstvom». «Pravda» nadaljuje: «Pn ni povedal in težko bi to storil, kdo je bil tisti, ki je da,l tako čudna «pojasnila», in kje. Mi lahko samo pripomnimo, da v Sovjetski zvezi ni padlo nikomur niti na pamet, da bi kaj takšnega rekel o tem. «Predsednik Jugoslavije pa je dejal, da se govor Molotova na zasedanju yrhovnega sovjeta, v poglavju, ki govori o Jugoslaviji, v rtoiniirnw -mwHIii « ta- lkimi izjavami. «Pravda» piše na tem mestu, da je tu treba ugotoviti resnico, in nadaljuje: «Kaj je bilo pravzaprav rečeno na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR glede Jugoslavije? V poročilu V. M Molotova je rečeno: 'Jugoslavija je v zadnjih letih očivldno deloma odstopila od svojih pozicij, ki se jih je držala prva leta po drugi svetovni vojni. Razume se da je to izključno njena notranja zadeva. «Znano je, da je prišlo v letti 1948 do preobrata v razvoju Jugoslavije. Je cela vrsta izjav jugoslovanskih voditeljev, ki podrobno kažejo, da je prešla Jugoslavija na novo pot razvoja. Nedavno je Kardelj v svojem poročilu na nekem sestanku aktivnih članov norveške Socialistične stranke, ki je bilo objavljeno v novoletni številki «Borbe», poskušal podrobno potrditi obstoj dveh etap v razvoju Jugoslavije: etape do leta 1948 in druge etape, ki jo Kardelj in drugi jugo Mnenje “Borbe1 V zvezi s tem komentarji1 i «Pravde» je beograjska «Borbi , objavila članek, katerega pov» j 'ek posnemamo po «Primorski!. ',’ dnevniku»: dK1 «V zvezi z nedavnim kornent f-jem moskovske «Pravde» o spozeju predsednika republike zvezni skupščini, piše «Borba»,1 gre Ze se laj ima Adenauer pripravljene divizije, ki samo čakajo na njegov «befehl», da zopet vzamejo v roke puško za nove vojne pustolovščine spomnim lepe katedrale v Istra- Heusinger, Speidel. von Oerzten »burgu. ... Izven vsake diskusije ! Schellenberg hočejo doseči daje, da pripadata k tej evropski n e.s isto. kur so hoteli ilo 1945 l'l ••• I ' ... __.1 : Z .. .... v/mn/. trt» /Vlf/brio lit Nacistični general Heinz Guderian, desna roka Hitlerja, ki je s svojim «načrtom za obrambo Evrope» zelo navdušil Eisenhowerja. federaciji, ki ima za središče Nemčijo ludi Češka in Moravska. Lahko vam zagotovim, da ima federalna vlada v vidiku te cilje, ko podpira ustanovitev združene Evrope». Kakšno nalogo pa bo imelo VEehrmacht? Evo njeno ril je. ki jih jo docola odkrito razložil general Bodo Zimmermann, načelnik urada za propagando v «lilankovem ministrstvu» in do maja poveljnik nemško tankovsko divizije na vzhodni fronti. Njegove izjavo jo objavil angleški list «Sunday Express». « Po mojem mnenju je dejal Zimmermann je vojna neizbežna in v tej neizbežni vojni bo Zmagova lee tisti ki 1)0 zadal prvi 11-daree. Bodočnost Evrope je v preventivni vojni in prav žara* di lega bi moral Zapad sprožiti nenadno vojno proti Sovjetski zvezi in uporabiti razpoložljive atomske bombe». To so zamisli blaznežev, s katerimi so Adenauer strinja. Saj je dal lansko leto ustanoviti v Elbrrfeldu prvo nemško središče za atomska raziskovanja. Toda nemški militarizem ni naperjen samo proti ZSSR, o tem si je treba biti povsem na jasnem. Dokaz temu je tihotapstvo orožja iz Svice. General Frie-sner, član Blankovega urada je na nekem sestanku bivših bojevnikov SS dejal: «Ko bomo imeli trideset oboroženih divizjij, se bomo s Francijo drugače pogovorili ! » Ni rečeno torej, da so bodo Nemci, ho jih bodo Američani oborožili, obrnili samo izključno proti Sovjetski zvezi. Zapadni protikomunisti hi se morali zavedati. da so sicer pomagali Hitlerju pri uničenju liberalne demokracije v Nemci ji t toda so ko so se borili za Hitlerja do zadnjega trenutka vojne. KONEC Mi! Mit ODBOJKARJI GREDO NA POLJSKO Moška in ženska odbojkarska reprezentanca iz Beograda bosta od 13. do 20. marca gostovali na Poljskem na povabilo Odbojkarske zveze Poljske. Na tem gostovanju bosta jugoslovanski reprezentanci odigrali tri tekme z rapre-zentancami Varšave, Vroclava in Sčečina, medtem ko bo poljska odbojkarska raprezen tanca vrnila obisk Jugoslaviji 7. maja letos. («Borba» 16.2.55.1 VZNEMIRJENJE NA TRGU ŽIVINE Na sestanku predstavnikov podjetij Trgovinske zbornice za Slovenijo je prišlo do izraza, da so na Vojvodinskem trgu narasle cene pitanih prašičev od ItiO na 190 za kilogram žive teže, medtem ko se je lani v istem času gibala cena na višini okrog 140 din. Zaradi podražitve prašičev je prišlo tudi do vznemirjenja na ostalem trgu živine. Zastopniki podjetij so se pritoževali glede poslovanja trgovinskih inšpekcij v postojnskem okraju in v Prekmurju. Široko so razpravljali o monopolu dveh odkupnih podjetij. Ostala podjetja iz Slovenije v Prekmurju sploh ne morejo odkupovati, ker trgovinska inšpekcija ščiti monopol omenjenih dveh podjetij. Prekmurska podjetja prodajajo zaklana teleta s kožo po 220 din pri čemer imajo čist zaslužek nad 30 din pri kg slovanski voditelji postavljajo čas po 1948. Isto idejo o diveh etapah je izrazil predsednik republike Tito v govoru, ki ga Je Imel v Kopru 21. novembra 1954 in v katerem Je rekel, da 'Jugoslavija ne odstopa od svoje zunanjepolitične smeri, ki si jo je izbrala leta 19441'. «Mar morejo te izjave jugoslovanskih voditeljev pomeniti kaj drugega kot potrditev dejstva, da je Jugoslavija v minulih letih nekoliko odstopila od postojank, na katerih ie bila prva leta druži, svetovni vojni? «V svojem govoru se je zdelo Titu potrebno postaviti vprašanje iskrenosti v medsebojnih odnosih med ZSSR in Jugoslavijo. Toda iskrenost politike ene ali druge države je treba presojati po dejstvih, po stvarnih u-krepili, ki z dejanji zagotavljajo no-rnialne odnošaje med državami. Kai kaže govor predsednika Tita, vsebuje !i stvarne predloge v n o ri n I I n 1 n • •» V-, rti 1 z « ^ : _ :____ jugoslovanska javnost podpi' konstruktivna in realistična n čela «Pravde», da je potrebno mednarodnih odnosih in torej Mi v odnosih -med ZSSR in Ju? slavijo «gledati naprej, ne nazaj» In da mora medseboj1 sodelovanje temeljiti na spoS1 vanju nacionalne neodvisnosti ' sta: na načelih «da ima vsaka dr£tf pravico izvajati tisto linijo v ^ š(je, tranji in zunanji politiki, ki 1 želi». Tolmačenje komentatorja «Pr vde», ugotavlja «Borba», «v Sovjetski zvezi nihče ni f migljat na to, da bi pojasnjen •losedanje uspeh« u normalitM |W> odnosov med ZSSR in Sugosi» io s tem, da so jugoslovaa1 voditelji sedaj spregledali so« zablode in da se trudijo jih P praviti», pojmujemo ml kot ločevanje od takšnih absurdi1 pojasnjevanj. «To je vsekakor koristno nadaljnji razvoj naših odnoso* poudarja «Borba». V zvezi s V pombo «Pravde», da predsed« Tito v svojem govoru m o*1 nih «številnih sovražnih manil slači j jugoslovanske jadnosti P1 'i Sovjetski zvezi» v preteklo6 ugotavlja «Borba», da tu ni * za «sovražne manifestacije», 11' več za obrambo državnih in f donala Ih interesov Jugoslavi! za odgovor na monstruozne pade in nemogoče obtožbi sovjetski strani. Kar pa še t' trditve «Pravde», da je v 1948 nastopil «preokret» v vojn Jugoslavije, ugotavlja «91 ba», da v razvoju Jugoslavije l’ilo nobenega «preokreta», te; več da ie Jugoslavija v svoif notranjem sistemu izbrala I prikladno obliko in boljšo socialističnega razvoja, medi ko le jugoslovanska zunanja I Httka v svojem stremljenju ob-anitivi in krepitvi miru,., napredku mednarodnega sod«1 vanja na demokratičnih nad«1 enakopravnosti med narodi, o5' la nespremenjena. «Mogoče se lahko govori sp'emembi odnosov med in Jugoslavijo», zaključuje «** ba». «Jugoslavija se je zavze1* la za takšne odnose, ki bolj J govarjajo njeni notranji ured* in potrebam po pravilnih d1' narodnih odnosih sploh Pri 11 pa ni Treba pozabiti, da- ,K naše stališče do ZSSR Uy vedno odločilen, vpliv sovjet-politika». «Borba» se strinja s «P?1 do», da je izboljšanje odn®p med Jugoslavijo in ZSS° skupnem interesu in v int{' • u miru v svetu sploh, in« udarla, da je aktivno sod8 ‘ ^1 nje politike razlikuje od ni1 rega stališča v teh pogledih iunija 194S. Ta razlika je ol' vsakogar, priznali pa ludi sami jugoslovanski v0" Ui. 4. Prepričani smo, da bo •jr slavija, če bo gledala v bodo" , — kot ji svetuje Sovjetska l. — lahko mnogo dobrega 9“- vila v korist obeh držav, hd tudi za vse napredno gibam svetu In zlasti še za utrdita1’ ru v svetu. Zato si vsi dem1 .o*' žele. da bi se odnošaji med K ^ in J n ansi n ni in fo nnnrai > in Jugoslavijo še naprej P°’j Ijali v prijateljskem duhu, st želi tudi fleherni Jugo^0 F bar ietj Zn, snd Int, Ma Siji Boc in "A v°i sta nat bo S rai ?i , » kot 'hi Srh Bos £ ■Sr| ŽIVLJENJE SLAVNEGA ATOMSKEGA UČENJAKA BRUNA PONTECORVA - ... . . . .... . Okameneli gozdovi in okostja J Rajši S6 j6 Odpovaflal milijardam edine neme priče življenja davnine :orist ru in ia 9» ormi' na K i n nli kot da bi služil krivični stvari vojne le dl' je (s k« o, d1 poli i nat poj» nor ZSSf nrortt popra nad» sam' ge dr avrai služil in Zapadni tisk je oktobra 1950 'bjavil pod velikimi naslovi v«st o izginotju znamenitega finita Bruna Pontecorva in nje-Sove družine ter se zelo vzne dirjal. Razne so bile dorhneVe, n*djbolj verjejna ona o njego-Verri odhodu v ZSSR. Končno je po štirih letih de ni glavni profesor dal o sebi glas in sicer prav iz Moskve. Med brugirn je izjavil, da se je za-j'.nkel v SZ, «ker je bil prepri-seda ('at1, se tam ne bo sramoval Svojega poklica» in je obenem nacistične horde sveta, so sestavljali Fermi, Rasetti, Trabacchi. D’Agostino in Pontecorvo. Ta sistem je postal znan vsemu svetu in posluževati so se ga začeli tudi v Ameriki, zlasti v letih, ko so gradili atomsko bombo za Hi-fošimo. Leta 1936 je bil Pontecorvo v Parizu, kjer se je seznanil s Joliot-Curiejem,, ki mu je postal drugi učitelj za Fermijem. Tam je ostal do začetka druge svetovne vojne. Ko so navalile v Pozval ljudstva vsega sveta in Predvsem znanstvenike, naj etSK( ?0sPešijo borbo proti uporabi \iada todrnega orožja ter za uporabo iifntomske sile v človeštvu kontne, miroljubne namene. Kdo je ta znanstvenik? Žalitvi)' kaj je njegov glas, njegovo loljša opozorilo tako važno, da je Vredno izmed vseh posebnega "menka? Bruno Pontecorvo se je ro-iovjdjdil v piš, leta 1913 kot četrti je l sin izmed osmih otrok indu-irodfl strijca Maksima Pontecorvo. ga PjjNjegovo nadarjenost sp bližnji pre( ?Pazili že v mladih letih. Zelo j I« bil naklonjen k opazovanju, zlasti prirodnih pojavov. Bil d n o ji A star šele 16 let, ko se je vpi-$al na univerzo v Pisi, in si-"6r na fizično-matematično fa-klltet6. Tu začenja njegova znanstvenika in poglablja-nia v fizične vede. Kmalu ga !" srečna usoda privedla v krog znamenitih fizikov in je Pastai njihov vzoren učenec. Nekega dne je prof. Rasetti tektonsko vprašal univerzo v “ls' za nadarjenega visokošol-ea. ki bi se ga splačalo pritegniti v Fizični zavod v Rimu ln Sa izučiti. Nepopisno je bilo akrat zadovoljstvo Bruna ontecorva. ko je izvedel, da Sl) 'zbrali prav njega. V Rimu je spoznal fizika Sfe-Sreja in Fermija. Fermi mu je '' ne le prvi učitelj, temveč "Ji eden izmed najdražjih Prijateljev in to mu je ostal ia K" -pvor' 'j so' la» utrjf zvei ietsk' igodn Iružil :rdite nost' Uarte' Borbi pon*1 orskel imeni i o d □like ba»,1 podp'1 ina " ebno □rej I n JO? ne seboj* spot* nosti ' držo1 O V "I ŠČI , ki. ia «P' »», . ni t lsnjO alizdl nosi» smrti, ki ga je doletela vse Prknano (Fermi je umrl pred ""davnem v starosti 52 let). "Kužek» — tako so imenovali slarejši kolegi mladega Bruna je svojo kariero začel s či-enjem strojev,. Toda kmalu ®e je uveljavil na področju ‘‘zikalnega raziskavanja.. Leta 1935 je skupina fizikov "dkrila one metode, s katerimi Se lahko zaustavljajo nevtro. . v' nih r"r Pri •' |ai 'tv >r m sovje1- govo znano delo «Načela narodne ekonomije ali nauk o narodni blaginji». Najznamenitejše Markovičevo delo pa je vsekakor zgodovina 500- letnega podjarmljenja srbskega naroda pod Turki «Srbija na is toku», natisnjena leta 1892, v kateri je opisan socialno-poli-tični razvoj v srbski kneževini r>o osvoboditvi, razvoj družbenih in državnih odnosov. V tem delu je Markovič prikazal kaj je revolucija prinesla srbskemu narodu, kaj je dobil in kaj bi lahko -a ni dobil v svojem državnem razvoju. Markovič in drugi srbski demokrati so vse svoje življenje posvetili okrepitvi prijateljske zveze med ruskim in jugoslo vanskimi narodi. Srbski narod je videl v Markoviču in drugih vnetih prijateljih ruskega naroda najpristnejši odraz svojih teženj po trajni povezavi in prijateljstvu z ruskim narodom. Svetozar Markovič Letos poteka 80 let, odkar si ,J.e 'O- marca 187-5 leta umrl v mnH ,‘Jstu nosilec revolucionarnih 1 'dej i-n začetnik socialističnega S'banja v Srbiji — Svetozar Markovič. Prve stike z delavskim gibanjem je Markovič imel *l*h 1869-1870 med šolanjem . ^uerichu, kjer je tudi aktivno .SQdeloval z rusko sekcijo Jilernabionale. Prav tako je J.'11'k'ovič študiral tudi v Ru-odkoder se je vrnil v 'Srbijo . "dkovan v Marxovih naukih na P°a vr ,Vz8ojen v idejah ruskih re-strafij st uki°narnih demokratov. Pori' ie vnet patriot, revolucio-f^l.""'demokratičen internacio ]( n o lst' Priznan voditelj narod bg OSv°bodilne borbe srbskega 'a> a 'n gibanja delavskega vj "eda, ki se je tedaj v njego-domovini šele oblikovalo. k Markovič se je pojavil tudi J’nnCP sthe„utemeliiteli napredne 60 Sl.b "We med javnim mnenjem B"seh miselecev 19. stol. Vi^^e zasluge gredo Mai lini. aa ustanovitev realistične V X, X srbski literaturi. ; n j ib te: ntove rogan« emoni'* s a ntcl. nsklh dskira a rod"» i ni bo drl sni) J? Ušle J i letu in n" od ni1 ogled in je ot' pa s» ki voi> i bo c «v; gibani* rdite? , v ......... deinoA; Srbj.. bi svojega delovanja v med Z J na J' je bil Markovič urednik ei P°’& Ta^dnega iista «Radnik». hu’lttÀ at Se je pojavilo tudi nje Težka odgouornost pada na italijansko vlado in generalnega komisarja zaradi zaskrbljajoiega poslabšanja gospodarskega stanja, do katerega je prišlo po zamenjavi uprave oktobra lanskega leta. Po petih mesecih odkar se je sklepalo, se hi najmanj poskrbelo, da bi se začeli izvajati ukrepi v korist Trsta, ki j iti je odobril ministrski svet. Kot znano predvidevajo ukrepi uporabo JO milijard, ki so bile podpisane z vsedržavnim posojilom in uporabo takozvanega sklada za pospeševanje tržaškega gospodarstva, V tem skladu so zapopadena povračila ERP, posojila ZVU in denar za sklad Aldisio, Zaradi brezbrižnosti italijanske vlade se ni moglo začeti z izvajanjem programa javnih del in gradnjo stanovanjskih hiš. Na ta način se je povečala brezposelnost in posti na notranjem tržišču vedno bolj pešajo. Mesto da bi vzpostavila težaške pomorske proge in vrnila ladje, kot je btla splošna zahteva Trsta in v tem smislu je bila dana tudi obljuba, je italijanska vlada prav pred kratkim sklenila, da premesti v Genovo pomorsko progo za Kongo in to z motornima ladjama «Aqutleta» m «Piave», ki se gradita v ladjedelnici Sv. Marka. Razen tega je sklenila, da definitivno odknie Neaplju «Saturnio» in «Vulcanio» in da ne bo gradila več drugih ladij za račun FINMARE. S tem je obsodila naše pomorstvo, da ostane na ravni, ki odgovarja komaj za tu odst. predvojnemu strofalno stanje naše mornarice, stanju. Tako se samo preprečuje. Poleg vsega tega imamo še veli-nikakor pa ne pomaga, da bi pri-1 kanski uspeh, ki ga ima prt vsem šlo do poživitve tržaškega trgovskega prometa, ker brez ladij in pomorskih prog si ni mogoče zamišljati, da bi trgovina skozi našo luko napredovala. Vse mesto, razen par veleindu-strijcev, zahteva na ves glas u-stanovitev proste cone za vse Tržaško ozemlje, kar bi ojačilo mednarodni trgovski promet Skozi našo pospešilo kraje- vno trgovino. Industrije in turizem, povečalo zaposlitev delavcev in dvignilo kupno moč plač. Toda italijanska vlada ima za to gluha ušesa in podtalno manevrira, da bi preprečila ustanovitev široke fronte meščanov, ki so za prosto cono. Vzporedno z brezposelnostjo narašča tudi davčni pritisk, višajo se davki, od malih trgovcev in obrtnikov se zahteva plačilo davkov za več let nazaj in se tako peha v stečaj tisoče podjetij. Taki pogoji, ki so postali naravnost nevzdržni, so narekovali potrebo ustanovitve koordinacijskega odbora 13.000 obrtniških in trgovskih podjetij in male industrije. Njihova agitacija se usmerja k splošni protestni zapori vseh teh podjetij, ki temelji ne samo na specifičnih zahtevah kategorij, katere so zastopane o odboru, marveč tudi na enotnih zahtevah glede osnovnih problemov Krajevnega gospodarstva. To je dokaj značilno znamenje, ki karakterizira vso resnost stanja. K temu je treba še dodati odločne izjave tehnikov SINDAN (sindikat nameščencev paroplov-nih družb), ki prikazujejo kata- jaivriem mnenju mestni odbor za prosto cono. K tem res izrednim dogodkom je treba dodati še odpuste, pereča vprašanja podjetja Kozmann in Tržaške konopljarne, znižanje conskega proračuna za tekoče šest mesečje, kar je imelo za takojšnjo posledico, da se je število zaposlenih pri SELAD zAitalo za *x,oro -.600 enot, poleg tega preti še celo nevarnost ukinitve samostojnega krajevnega proračuna. Ce bi slednji odpadel, bi prišlo do ukinitve Selada, tečajev za strokovno preusposoblteo tn drugih skrbstvenih ukrepov za lajšanje izredno težkega stanja orez-p oselnosti. Stanje Trsta je postalo dejan- sko tako resno, da so se začeli Tržačani — prvič v zgodovini našega mesta — množično izseljevati. Izseljujejo se v Avstralijo in druge prekomorske dežele, ne morda samo brezposelni, marveč tudi. tisti, ki imajo zaposli-1 lev, predvsem pa specializirani SeiavcT Slednji~òdhàjajo zà~zà-služkom v tuje kraje, ker jim tukajšnje vedno slabše razmere nt’ dajejo nobenega jamstva za stalnost zaposlitve. Razen tega pridejo » poštev še slabi mezdni pogoji. V zadnjih mesecih prejšnjega leta se je izselilo v Avstralijo 3.781 delavcev; 26. februarja letos 179. nadaljnjih 350 ERNESTO RADICH (Nadaljevanje na 4. strani) .aSt Torkovi enourni stavki in zapori obratov so se enodušno odzvale tudi naše branjevke, kot kaže slika. toviti, dali gre za grobišče fosilnih ostankov sesalcev ali pa kuščarjev. Pri sesalcih so namreč najodpornejši del okostja zobje, ki sestoje iz zelo kompaktnih plasti sklenine, d očim pa ’ imajo dinozavri zelo krhke in zelo preprosto grajene zobe koniča-str oblike, pokrite z zelo tanko plastjo sklenine. V zemlji zobje dinozavrov zelo hitro sprhne in razpadejo prej od ostalih kosti njihovega okostja. Zobje esalcev pa nasprotno razpadejo počasneje od ostalega okostja. Zaradi tega je najti v grobiščih sesalcev predvsem zobe, dočim v grobiščih dinozavrov, kot v onem, ki smo ga našli mii, najdemo predvsem velike kosti in le male drobce zob. Nenaden krik je pretrgal našo spokojnost! Zagledali smo majhno postavo, ki se je vzpenjala po grebenu nekega stolpa, ki se je v previsu dvigal nad velikansko kotanjo. Bil je naš kuhar Nikitin, ki je vlekel neko črno, zelo težko stvar: stegnenico dinozavra «Tu je mnogo kosti — je zavpil Nikitin in ta. ki sem jo privlekel do sem, se je nahajala popolnoma izven zemlje; in takšnih je še toliko». Ko smo dospeli do pokopališča dinozavrov, smo videli, da je dno kotanje pokrito s tanko skorjo trdega peščenca na kateri je bila razpostavljena ogromna količina velikanskih kosti, širojcih lokov medenic, prstnih fenkov, oboroženih z grabežljivimi kremplji. Iz neke skale je štrlela polovica velikanskega dinozavra; samo del, ki je bil zunaj, je meril kakih osem metrov. Sonce, mraz, veter in voda so že močno poškodovali kosti, ki so bile na površju. Vsa pe-ščenčeva skorja je bila pokrita s podolgovatimi koščki biserno sivkaste barve, podobnimi malim trskam in nastalimi iz razpadajočih kosti. Splezali smo na visoko konico čeri in od tam smo nenadoma opazili skupino reber o-gromnega dinozavra. Od hrbtenice odločena rebra so se kopičila kot kup suhih vej poleg mastodontičnega okostja. Vidni sta bili dve ogromni lopatici, iz ilovnate skorje pa so štrlela velikanska vretenca, napol pogreznjena v zemlji. Nekoliko vstran smo v nekem jarku zagledali šapo, čudno štrlečo iz peščenca in z grozeče v zrak iztegnjenim krempljem. Na dnu jarka so se kot òdpadki kopičili vretenca, deli lobanj, sklepi velikanskih nog in druge kosti. Ce so bile že iz zemlje štrleče kosti velikega znanstvenega pomena, kakšni neprecenljivi zakladi so šele morali bili skriti na dnu brezna, pod peskom in ilovico! Pod milim nebom najdene kosti so bile zelo okvarjene, za točno znanstveno proučevanje pa je bilo neobhodno potrebno izkopati bolje ohranjene kosti. Pet dni smo plezali po skalah ter se spuščali v brezna. Orlov in jaz sva se mučila z okostjem gigantskega dvonožnega mesojedca, ki pa je bilo, žal, že zelo razpadlo. Pripadalo je ve’i-kanskemu tiranozavru, živalski vrsti, katere kosti so bile to pot prvič najdene. Zapravili smo ves dan, da smo previdno izkopali lobanjo nekega mesojedega dinozavra. Druga nadvse dragocena tro-geja, ki smo jo mogli rešiti, je bila dobro ohranjena hrbtenica dino-zavra-kljunaša. Po u-trudljivem iskanju nam je u- spelo najti tudi bedrno kost nekega zavropoda, ki bi moral po velikosti najdene kosti ■ tehtati najmanj štirideset kvintalov. OKAMENELA DREVESA Ko smo se nekega dne vrni li v taborišče, smo nedaleč od pobočja doline zagledali velikansko deblo okamenelega drevesa, debelo približno en meter. Bdo je šest kosov tega debla, dolgega v celoti enajst metrov in prelomljenega na skoro enake dele. Temnosiva barva površine debla, ki je bila podobna litemu železu, je bila tupatam preprežena z rdečimi lisami, ki so jih povzročile železne soli. Okame-nelo deblo je bilo staro 18 milijonov let. Lesno snov so polagoma nadomestile kamene soli, ki so prevzele točno isto obliko kot leseno deblo in skorja. Voda, veter, sonce in mraz so nato izjedle obdajajočo krhko skalo, tako da se je okamenelo deblo znašlo pod milim nebom, kakor da bi raslo iz zemlje. Bilo je neuničljivo in tako težko, da nismo mogli premakniti posameznih kosov, Napravili smo precej fotografskih posnetkov in nam je bilo sila žal, da nismo mogli nesti te dragocene trofeje v kak muzej. Toda nismo obupali. Po povratku z naše prve ekspedicije v Moskvo smo vzeli s sabo vse potrebno za prevoz tega edinstvenega debla okamenelega drevesa, ki sedaj krasi Prirodoslovni muzej v Moskvi. Odkritje okamenelega debla nas je opogumilo, da smo začeli iskati podobnega plena še v drugih krajih. In v resnici smo nekoliko bolj proti jugu odkrili cele gozdove okamenelih dreves, ki so pokrivali številne griče. Okamenela drevesa, čeprav tanjša qd prvega najdenega debla, so bila razsejana povsod. Videti so bila kot kupi zloženih drv; toda dovolj je bilo, da si malo potolkel po njih. pa si se prepričal. da gre v resnici za o-kamenela drevesa iz davne dobe. Ugotovili smo, da pravilnost strukture in plasti ieh dreves izpričuje njihovo pripadnost k iglavcem, in točne- je, k močvirnim cipresam, katere najdemo danes samo še v nekaterih tropičnih predelih Latinske Amerike. Zal, nam je prihod hladnega letnega časa skrajšal našo tretjo ekspedicijo v puščavi Gobi. iz treh ekspedicij smo mogli prinesti v Ulan-Bator in v Moskvo silovite zaklade za naravoslovno vedo. Odkritja, ki smo jih izvršili v onih oddaljenih pokrajinah, so Zavrcpod, velikanska pošast, ki je živela pred 200 milijoni let, rekonstruirana na podlagi okostja, najdenega v puščavi Gobi (Mongolija). v veliki meri obogatila paleontologijo. Danes poznamo že precej dobro življenje čudnih in velikanskih živali, ki so živele na zemlji pred mnogimi desetinami milijonov let. Okostja, bedrne kosti, lobanje in druge kosti, ki smo jih prinesli v Moskvo, so nam dale tudi zadoščenje, da smo pri pomo-gli dokazati točnost materialistične koncepcije zgodovine razvoja življenja na zemlji. IVAN JEFREMOV ZA NASE KMETE Boj rastlinskim škodljivcem Ker je bila letošnja zima na splošno mila :n ker ni bilo hudega mra" ki bi lahko uničil precejšnji število za-jedalcev, je potrebno, da že sedaj poskrbimo za obrambo rastlin pred temi škodljivci. Veliko število žuželk m drugih zajedalcev prezimi in tudi živi v zemlji. Znanstveniki in tehnika danes nudita kmetu precejšnje število dobrih kemičnih sestavin. ki služijo v veliki meri v borbi proti zajedalcem. Mislimo tu predvsem na kemične preparate, ki uničijo žuželke, ko pridejo v do-liko s temi strupi. Ti strupi običajno niso škodljivi za živali tople krvi. Večina teh preparatov deluje tudi na dihalne organe žužek in jih enostavno zaduši. Teh lastnosti se poslužujemo, ko nameravamo temeljito razkužiti zemljo. Dobre uspehe imamo lahko s pre- Tevže Dolenc TI A1K Kulturne zanimivosti FILMSKA PRODUKCIJA V NOVEM LETU Jugoslovanska filmska podjetja bodo letos posnela 14 domačih celovečernih umetniških filmov in tri umetniške filme v koprodukciji. Predvideno je tudi snemanje 95 dokumentarnih filmov, 60 rednih Filmskih novosti in 20 podu-čnih filmov. FESTIVAL NEMŠKEGA FILMA V ZSSR V Moskvi. Leningradu, Kijevu, Minsku. Rigi, Tallinu in Vilnem se je vršil v januarju festival kinematografije Demokratične republike Nemčije. Predvajali so nove filme, kot «Ernest Thaelmann — sin svojega razreda» in «Nevaren to vor» dokumentarni film «Ludwig van Beethoven» in dve krajši komediji «Faktotum» in «Ljubezenski roman». Temu sporedu so dodali še 9 drugih filmov, ki so jih že prej z Ve likim uspehom vrteli v Sovjetski zvezi. V preddverjih kinematografov so bile prirejene zanimive razstave o uspe h ih DRN na vseh sektorjih gospodarstva in kulture. Festival je doživel zelo velik uspeh. Padova, marca 1955. j Cenjena gospa ! _ - Naslovil sem Vam tolp pismo, kljub temu tla Vas še osebno ne poznam. To sem storil iz različnih razlogov, (»lavni je ta, da nama je usoda določila Irpeti istega človeka, t. j. Vašega moža! Ne prestrašite se. Nisem nikaka patlovanska lepotica ali druga labka ženščina. Sem le listi Tevže Dolenc, o katerem ste že toliko dobrega in predvsem slabega slišali od .svojega Jožka. Vaš Jožko ! ! ! Bilo bi zastonj, da bi Vam ga podrobneje orisal, saj ga že dobro poznate. Vendar čutim, da... No, kar pričnimo. Spoznal sem ga pred par leti. Imel je neko predavanje v O.... Ko sem ga takole od daleč gledal in poslušal, sem si o njem ustvaril zelo dobro sodbo : mlad človek, precej simpatičen, značajen, zgovoren, prepričljiv (pa še kako prepričljiv... na žalost se in tn spoznal šele pozneje ). V resnici je bilo pri njem vse v redu. Vsaka njegova poteza, vsaka njegova beseda je upravičevala platonsko ljubezen, ki so jo od tedaj gojile do Vašega Jožkota vse o....ske dame od petinštiridesetih let dalje ! Vštevši tudi mojo mamo ! Podrobneje sem ga spoznal oh drugi priliki. Vodil je namreč nek tečaj, na katerega seni tudi jaz zahajal. Zameril se mi je ! Moram priznati, da krivda te zamere ni bila njegova, marveč mojega atavistično-inatinktivnega nasprotovanja do kamre koli vrste učenja ! Minulo je več mesecev, morda celo leto. Jožka nisem več videl. Upam si reči, da sem ga že pozabil. V začetku lanske zime sem bil zaradi učenja v Padovi. Mirno sem v svoji sobi študiral anatomijo... neke plesalke French Can-Cana, ki se je porogljivo režala na glavni strani neke revije, ko me gospodinja obvesti, da me išče neki... ČČCC, dalje od le črke ni mogla. Grem pogledal in... no! Bil je on! Kasneje sem zvedel, da se je gospodinja bala izgovoriti v celoti Vaš priimek. Tvegala bi namreč zdravje svojega najbolj delujočega organa, t. j. jezika. Sprejel sem ga prijazno, prijateljsko, kot se spodobi med študenti, ki živijo proč od doma. On si je pri moji gospodinji najel sobo in sva tako začela enomesečno skoraj skupno življenje. Kaj je mesec skupnega življenja? Nič, čisto nič. In vendar sem ga v tistem mesecu prav dobro spoznal... preveč spoznal... toda še ne popolnoma. Prvo vprašanje, v katerem sva prišla navzkriž je bila bud- nica, I. j. jutranje vstajanje. Vsak pošten človek, ki zjutraj nima kaj delati, spi lepo do devetih. Jožko... ne! Rekli boste, kaj to vendar mene briga, saj sva spala vsak v svoji sobi. Saj to je tisto. Ta zlomek (oprostite izrazu!), ta ...m1 vem, kako bi ga imenoval. No, pustimo. Ali ni ta vrag vsako jutro ob pol osmih vdiral v mojo sobo in me zdaj z enim zdaj z drugim izgovorom prisilil, _begunei, je izstopila skupina ljudi, ki so se'pogovarjali v italijanščini. Pozdravil sem jih v njihovem jeziku, kot je naš o-bičaj, v dokaz gostoljubnosti do vsakega, ki pride v naše vasi in pripada italijanski narodnosti. Toda eden izmed njih se je surovo obrnil k meni ter zavpil «Brutti s’ciavi spòrchi! Maledetta questa terra in cui siete nati!» (Grdi s’ciavt umazani! Prokleta ta zemlja, kjer ste se rodili/). V četrtek prejšnjega tedna je avto podrl 68-letno Josi pino Sancin vd. Pesavento iz Skednja 119. Nesreča se je pripetila, ko je hotela prečkati cesto. V bolnici so zdravniki ugotovili razne poškodbe in verjetni zlom ključnice. Okrevala bo v 30 dneh. *»» Prejšnjo sredo ponoči se je s samomorilnim namenom obesil na električni drog 46-letn! Liberato Fattori iz ul. Veneziarf. Truplo obešenca so našli v četrtek zjutraj agenti policije. Ni znano kaj je nesrečneža- privedlo do tragičnega koraka. *** Le izredni spretnosti In prisebnosti vozača filobusa, se je zahvaliti, da ni prišlo prejšnji petek do hude prometne nesreče. V trenutku ko je vozač Eliso Zorzon zavozil s filobusom s postajališča v ul. Plccardi, je nenadoma prekoračila cesto 9-letna Rosa Maria Scalone. Vozač je takoj močno zavrl in - s tem preprečil hujše; kljub temu pa je dekletce padlo na itla, vendar je ostalo nepoškodovano Zaradi močnega sunka vozila, se je lažje ranila neka potnica, ki so jo nato prepeljali v bolnlčo. Po prvi pomoči je lahko odšla domov; okrevala bo v nekaj dneh. »** Prejšnji teden je policija aretirala 24-letnega Gina Boni-n i ja iz Drevoreda XX. septembra, ki je osleparil več oseb, katere so se nameravale izseliti v Avstralijo. Oblju-bal jim je, da jim preskrbi vse potrebne listine in sklepal iudi lažne pogodbe za zaposlitev v tujini. Za to so mu plačali različne zneske, od 10 do 30 tisoč lir. *»* V soboto je neki vespist podrl na križišču u.1. Carducci -Battisti 65-letnega dr. Rom ir a Cavadalija, ki si je pri padcu zlomil nogo in ranil na glavi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil pridržan s prognozo okrevanja v kakih 60 dneh, V bolnici je prejel prvo pomoč tudi prir j at el j vozača vespe, ki se je la žje ranil. *** Srčni kapi je v nedeljo zvečer podlegel 81-Ietni upokojenec Emanuele Windspacher Iz ul. della Guardia. Truplo so po sodnem pregled-u prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice. *** V torek popoldne je blizu Opčin avto do smrti povozil 28-letnega Francesca Fozzija iz Sassari, ki je bil nameščen kot agent pri železniški policiji na Opči- SOBOTA: 9.34 Slovenski rr vi - ll.ll Brahms: Koncert violino In orkester - 13. G-lai po željah - 16. timšna igra Sf - 19. Nesmrtne melodije - 21. N lo za šalo - malo za res - 21 Lehar: Luksemburški grof -reta v 3 dej. NEDELJA: 9. Kmetijska odj ja - 10. Prenos maše iz tržai stolnice 12. Uddaja za najntl se: Mož s nžolčkom - 13 Glas po željah - 16. Malo za š» malo za res - 18. Rimski-Koii kov: Sheherezade - 19. Naši k» žeiv-niki pred mikrovonom- Zc Plščanc - 20.15 Bellini «Nord — opera v 2 dej.. PONEDELJEK: 13. Voki duet - 14. Lahke melodije H Pianist Franco Russo - 18 Pa nini: Koncert št. l v D dur' 19. Mamica pripoveduje - 2® igra harmonikarski orkester 21.15 Književnost in umetnost 22. Postna razmišljanja: Blaj ubogim na duhu. TOREK: 13. Glasba po želja 18. Elgar: Koncert za čelo in kester - 19. Radijska un iv eri Železo beton - 20.30 Radijski der: Klabund:. Praznik cveU) češenj - 22.30 Schubert Fan zija v C duru. SREDA: 13.30 Lahke melod Harris - Pr im ani vIrtZ,art'u bi iti kc d< Pc ve n vi l'i bi vi ci 4 a In ia oh Ijl te ga rtu ze Po Pi: vn str ek Se ga mi da tla PROSEK Sobota, 19. marca ob 17: «S n ja greha» (La schiava del f nato). Izpod 16 la: prepovedi1 Nedelja, 20 marca ob 17 «Dj časi» (Altri tempi) Film 6*1 Sreda, 23. marca ob 19 30 «• znani otok» (Isola sconosci»1 NABREŽINA Sobota, 19. marca ob 20: «pl lovec z Luisiane» (L’avv< riero della Lui-siana). Um-versal. Nedelja, 20. marca ob 16 il se iponovi. Sreda, 23. marca ob 20 «L Ceni čudak» Občni zbor Kmetijske zadruge V nedeljo, 13. t. m. je nah. Ko se je vozil s kolesom iz službe, se je na ovinku zaletel vanj avto In ga -podrl. Silovit sunek ga je vrgel več m-etrov v stran, kjer je negibno obležal. Avto i-e vozil 40-1 etn i Giuseppe Palete iz ul. Crispi, ki ga je policija pridržala. S Palčičem je bil v avtu Ludi 53-1-etni Karel Ražman iz Doline, ki je zadobll pri sunku par lažjih poškodb. *** V torek popoldne se je pripetil v ul. M-archesettl 10 strašen zločin. V prepiru je 54-letnl Peter Ferluga nenadoma zabodel z nožem v trebuh svakinjo, 36-Ietno Karlo Mersnig por. Ferluga. Nesrečno žensko so takoj prepeljali v bolnico, kjer pa je kljub prizadevanju zdravnikov čez nekaj ur podlegla smrtni rani. Ferluga je vojni invalid te-r je bil za.radi slaboumnosti ze večkrat v umobolnici. Po stra-šnent zločinu j-e šel do čuvaja neke vile in mu povsem mirno povedal, da je zabodel svakinjo ter da naj pokliče RK in policijo. Policistom je nato prostovoljno izročil okrvavljeni nož in jim -mirno sledil v avto. Tudi na zaslišanjih se je izkazalo, da se mož sploh ne zaveda strahovito-sti svojega -dejanja. Nesrečna žrtev zapušča 4-letno hčerko in moža. *•♦ V sredo okrog poldne so našli, v morju v Sacchetti že precej razpadlo moško truplo. Ko so ga policijski agenti potegnili na suho, so našli v žepu osebno izkaznico na im-e Carla Presenti iz ut. Ca-lvola 7. Zdravnik RK je ugotovil, da je smrt nastopila pred 16 do 20 dnevi. Presenti je običajno prenočeval v nekem čolnu, ki je zasidran v Sacchetti. Ni znano aji gre za nesrečo, ali pa -sa-momor, ker je preiskava še v teku. Iz mesečnega poročila občinskega oddelka za zdravstvo in higieno za mesec februar izhaja, da se je prejšnji m-esec rodilo 202 otrok in 6 mrtvorojenih, umrlo pa je 277 oseb. Profilaktičnl oddelek je ugotovil 7 primerov davice, 87 šk-rlatinke, 225 ošpic, 102 noric in 359 primerov nalezljivih ušesnih bolezni. V dneh od 10. do 16. marca se je v tržaški občini rodilo 49 o-frok in t m-ntvorojen, umrlo je 56 oseb, porok j* bilo 15, rodila predsednika in tal ka. Iz poročil je razvidno, je zadruga v zadnjih letih J ■bostila dosti težav in da i1 id.-rem letu obratovanj» trdila svoje gospodarsko ; nje Predsednik je v svoi poročilu podčrtal dolži» vseh članov, da zadrugi ot' ma upravnemu odboru P°' gajo z nasveti pri kupov» raznih predmetov ter da pujejo v svoji zadiug-i. Čili druge — je podčrtal pred* nik — je in ostane izboli1 gospodarsko stanje svojih 1 nov in pospeševati kmetij* v splošno korist delov”1 ljudstva. Sledilo je poročilo na d* nega odbora ter predložitev računa, nakar se je raz' pozitivna diskusija. Poleg nih vprašanj za pojasnil® člani prispevali s korist» nasveti za izboljšanje ob» vanja zadruge, naj zad» pri nakupu skrbi za kval* in nabavi najboljše vrste ga. kot tudi naj bodo 1 najugodnejše. Pri volitvah novega uP negu in nadzornega odbor1 se prisotni kmalu sporaž» li. Vzeli so v poštev pred Zveze malih posestnikov Kmečke zveze ter vodstv» druge, na-kar je bila sei ljena enotna lista, ki- je od občnega zbora tudi odo na. Upati je, da bo dose* enotnost okrepila to kor» ustanovo. 'S tem, da bo kmet kupoval svoje potre* ne v zadrugi, bo koristi' memu sebi, kmetu spio* gospodarstvu na tem oze” Tem potom vabimo no' voljeno vodstvo upravne! nadzornega odbora kako» di namestnike, da se ude'* prve seje, ki bo v poned” 21. marca t. I. ob 18. U»1 sedežu Zadruge, ul, U*° scolo št. 1. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Bik Založništvo «DELA» Tiska tip, riva, Torrebia»1 HO; Sov lin Od; hle sei tiči 'jei siv 'a koi ore bli] tise 1-az I ')Ui Sa