Zveza slov. štajerskih učiteljev in učiteljic. Vodstvo »Zveze" sj obrača tein potom do slovenskega štajerskega učiteljstva in ga nujno vabi, naj blagovoli prnpisati spodaj priobčeno vlogo na ministrstvo in jo izroči županstvu svoje ebčine (v katbrem šolskftn okolišu je več ob&in, vsakeruu županu posebno vlogo) v podpis in v pečat. Nihče se ne bo upiral podpisati take vloge. v kateri se želi, da prispeva država k šolskim stroškom. Opremljena prošaja uaj se pošlje kakemu, državnemu poslancu n. pr. Bobleku, dr. Ploju, Ježovniku itd, Nujdo na delo! Naznanite nam pa zaradi evidence, katere občiue so take vloge napravile in komu so se izročile. Besedilo vloge je doslovno enako nemškemu, kakor ga pošiljajo zgornje in sreduještajerske občine in se je sklenilo v zadnji odborovi seji ^Steierm. Lehrerbunda". Ne odlagajte, da ne bo prepoznol Županstvo v dne . . . . 1909. 0. kr. ministrstvo za uk in bogočastje na Dunaju. Težko breme, ki ga morajo v sedanjih hudih časih nositi v Av<triji posamezne občine, je preveliko zadolženje dežel zaradi izdatkov za javne naprave. Posebno veliki so stroški za šolo, ki zar.idi vedoo vefjih zabtev rastejo od leta do leta. Tem zahtevara pa je ugoditi tem težje, ker je z njimi neločljivo združena tudi potreba zvišanja učiteljskih plač. Ne da se tajiti, da sedauji dobodki uikakor več ne odgovarjajo stanu našega ljudskoš'1 skega uMteljstva in da se morajo torej na vsak način na novo urediti. Vsa prizadevanja odpomoži tem deželnim težnjam so izražena v besedah : saniranje (ozdravljenje)deželnih denarnih razmer, s čemer se bavi ne le samo vsak resen politik, ampak že prav živo se zanirnajo za to vprašanje tudi merodajna upravna zastopstva. Eazvili so se že razai načrti, kako bi ee dala ta naloga iešiti ; poseben uačrt je izdal tudi c. kr. fiuančni minister gospod dr. pl. Bilinski. Dosedaj ZDani tozadevni predlogi ao, da ali posamezne dežele izvedejo sauiranje (ozdiavljenje) svojih denarnih razmer same, ali pa si poiščejo kak nov stalen rir dohodkov ali pa zahtevajo, da se podeli deželam primerna podpora iz državnih sredstev. Vendar noben ta predlog ne odgovarja srojemu namenu. Da bi dežele same izvedle ozdravljenje svojih denarnih razmer, bi bilo If mogoče v slučaju, ako bi se deželne doklade izdatno zvišale ali pa se izdatki dokaj omejili. Glasovati za zvišanje dfželnib doklad pa si bodo pravi ljudski zastopuiki resno premislili Da bi se pa dež^lni izdatki kolikor mogo^e znižali, to tudi ne gre, ker bi s tem prenehalo vse kulturno delo, kar bi pa država sania občutila najbolj Poiskati pa uov stalen vir dohodkov in jih prepustiti dežnli, tudi ni lahko, ker je že itak država pobrala ves davek, nekateri novi pa, ki bi se naj uvedli, kakor n. pr. davek na luksus (razkošnost), bi bili tudi malenkostni, ker bi že stroški za n|ih pobiranje požrli vse dohodke. Ce. pa bi se naj uveljavil prediog. da se naj da deželam priraerua podpora 8 strani države, pa bi bilo pač tnžko določiti, kako se naj ta razdeli. Isto velja tudi o uačrtu c kr fiDanžnega ministra gospoda dr. pl. Bilinskega. S celim načrtom se je že javnost pečala obšir.io t^r ga — odklomla; saj pa bi tudi, ako bi 86 uveljavil, vplival jako sumljivo na ku-Uurni in gospodarski razvoj posameznih dežel, iz česa je razriduo. da je v nasprotju s poliKMjstvom \a šolo Podpisaoo občinsko predstojništvo sraatra torej zahtevo češknga deželn^ga odbora, da naj prevzame polovico deželnih 8tr''škov za šolo država, kot edino in primerno sredstvo za ozdravljenje deželnih denarnih razrner. Ta zahteva je že zaraditega popolnoma opravičena, ker ima edino država največ koristi iz vsernu prebivalstvu namenjenega šolstva, za katero bi murala torej sama dajati primerna sredstva; saj veudar nadalje zahteva zaradi šolske obveznosti od vsakega državljana, da si pridobi gotovo znanje in izobrazbo v šoli, ki jib mora staviti iu urejevati dežfla po zakonih države. Iz teh naprav pa iraa tudi največ koristi država sama, zakaj splošna izobrazba ljudstva pride edino le nji in njeoim smotrom v prid. Vendar znesek, ki ga prispeva država k stroškom za šolo, ni niti upoštevanja vrfden, kaj še da bi bil primeren koristi, ki jo iraa od šole. E 87 milijonom kron, ki iih morajo prispevati dežele za vz'iržavanje ljudssega šolstva, da država le 561.000 kroo in še ta vsota se ne porabi za šolstvo samo, ampak le za njega nadzorstvo in za učiteljiš^a. Eako daleč je še torej Avstrija V tem oziru za drugimi državami, je najbolj razvidno iz slučaja da je piu-ka država k vsera stroškom za šolstvo, ki 80 zuašali 1890. leta — 80 milijoDov kron prispevala 41*1^, torej skoraj polovico, in Franei.ia, ki je istega leta žrtvovala v državnošolske uameue 22Ž milijouov frankov. Pravi napredfk in razvoj našega šolstva, kakor tudi sauiranje (ozdravljenje) deželnih denaroih razmer pa smemo pričakovati le tedaj, če si bo tudi država v svesti, da je tudi ona dolžna prispevati k stroškora za šolo in da 8 tem nikakur več ne odlaga. Podpisano župaostvo se čuti torej dolžno izjavljati: Kotedinosredstvo zasaniranje deželnih denarnih razm e r in s tem posameznim deželam omogočiti, da v polni meriposvetijovso skrb šoliin učiteljstvu. sraatra županstvo, da prevzame d r ž a v a nase 50% vsebdeželnihstroškovza šolo Zupan: