Iz občin ljubljanske regije
V     pretekiem    planskem srednjeročnem obdobju so v domžalski obdni zgradiK to-liko stanovanj, kot so načrto-val. V petih letih je bilo vse-ljerah 1.690 novih stanovanj, od tega 540 v blokovni grad-nji. Zanimivo je, da so v planu precenili potrebe  po  novih stanovanjih v bloidh, Id so jih zgradiG mnogo manj, kot so načrtovali. Zato pa je izpad blokovne   gradnje   nadome-stila gradnja zasebnih hiš. V naslednjem obdobju naj bi bili zasebna in blokovna gradnja izenačenL Sknpaj bodo zgra-difi nekaj manj kot 1.500 sta-novanj, pri čemer velja ome-niti, da jeblokovna gradnja že naprej mnogo bolj organizi-rana.
V  občini Ljubljana Center je okrog 37 km plinovodnega omrežja, v glavnem dotraja-nega, saj je to omrežje eno najstarejših v Ljubljani. Leta 1978 je bil že pripravljen sa-nacijski načrt zanj. Sanacija naj bi trajala do leta 1988.
Skoz Ribnico vodi magi-stralna cesta Ljubljana—Ko-čevje—Brod na Kolpi. Ta prometna žila je vse bolj po-membna tako za turiste poleti na poti proti morju kot za cestni tovorni promet Po zgraditvi kočevske obvoznice pred leti je sedaj največji za-mašek na tej cesti prav odsek skozi Ribnico, saj je magi-stralna cesta obenem tudi glavna mestna cesta, ob kateri so številne trgovine, gostinski
lokaH in uradi. Tu je tudi ve-liko število pešcev, Id imajo na voljo le ozek plocnik, med-tem ko mimo njih vozijo težki tovornjald. Težave se pojav-ljajo predvsem poami, ko so deloma na cestišču, deloma na pločnildh veliki kupi snega. Neposredno ob cesti je tudi mestno avtobusno posta-jaGšče. Najboljša rešilev tega problema bi bila obvoznica, žal pa resnejših razmišljanj ni, kajti tudi potrebnih sredstev za gradnjo ni.
Tudi v kamniški občini se zavedajo pomembnosti pro-blematike šolske vzgoje in izobraževanja, saj pomeni le-tošnje leto tudi leto preobra-zbe osnovnega šolstva in uva-janja usmerjenega izobraže-vanja. Celoviti rezultati dela v kamniški občini in vzgojno-varstvenih organizacijah so zadovoljivi, v posameznih delih vzgojno-izobraževal-nega procesa pa je čutiti vrsto vrzeli, kot so: programi šol so še vedno preveč formalni, kajti pri načrtovanju prema-lo sodeluje širša družbena skupnost; programi pogosto niso dosledno izpeljani, predvsem zaradi pomanjka-nja denarja; neustrezni profili delavcev so še vedno pereč problem, v usmerjenem izo-braževanju pa to še toliko ob-čutnejše; prehrana šolarjev ni zadovoljivo urejena; tarejo jih tudi prostorska stiska in težavc pri organizaciji celod-nevne šole.                    C. P,