'UBrr j' . . ■ . : - ! ; .- r-.. ■ ' ' . . ' r j:">- . , ' S? '• ■ ■:■ , >' ’ »»H ; 1 i-z - '•v v- 1 '- 1"** * •' ■ ' ^ ' ■' ' ' V"'-’ ./»'v, . : : / ■ . ■ . ^ ; "v- ' . v*; : V;;: ^ -A-: • . ■ . J ;j . - :;, J - ■ .. . v V. : W y ' J ■ - - M ; ? v r : vijgJHjL »i || V/*' r. W:-^L ■. ■ SK :; -y: ' v. ;■ V i ;%M ,-f } ■ v' Šff W 1 IsSjPP 1 ■ ‘?.Sr - 1 1 1 ■ v V,t . H . JB >. '• # 'ftuS 9 |t& i ^ ,' A." yr'-.. -> '-. -■ : i. « " ' *» - : A>:N3v't " $ »pi ' ' ; -.v ■ I . £%i. ,f£; p s-''- . wm&. - ■ m i ■ • ' ■'V/ :■ ’ p,, f; OD .SVETIH SAKRAMENTOV. Spifal FRANZ VERITI Fajmofhter v’ Horjulu. ^ ;UOTBE$ V’ Ljubljani 1854 , Natifnila Rosalia £ g e r. Na prodaj per Janesu Klemensu bukvovesu, KERSHARISKI KATOLSHKI MAUR odrafhene ljudi. V’ natif tih bukev fo miloftliviFirfht Gofpod, Gofpod 9 £ 9 Ljubljanfki fhkof 4- tigi t Svizhana i83a dovoljili. 3 ZHRTERTI BEL. OD 4 svetih sakramentov. Od fvetih sakramentov fploh. Kaj befeda sakrament pomeni ? Befeda sakrament je latinfkiga jesika, in pomeni kako fveto fkrivnoft zldovekovimu umu previfoko. JSveto pifmo, in žerkveni ozhetje imenujejo sakrament vzlilovezlienje ,Sinu Bo- slijiga, fkrivne fodbe boshje, in drugo tako, kar mi rasumeti iie moremo : sakrament in fkrivnoft je eno* Kaj befeda sakrament navadno pomeni ? Befeda sakrament navadno pomeni fveie fkrivilofti, ktere je Jesuf poftavil v’nafbepo- fvezli vanj e, ker imajo obljubo gmade. Kaj je sakrament 9 Sakrament je vidno snamnje nevidne gnade boshje od Jesuf a Kriftufa postavljeno v ’ nafhe pofvezhvanje in svelizhanje. Sa¬ krament je refnizbna fkrivnoft * ker snamnje 1 4 vidimo, gnade pa ne vidimo , ktero dufha prejme po obljubi Jesufovi. Saka j f'e sakramenti imenujejo vidne snam- nja ? Sakramenti fe vidne snamnja imenujejo , ker per njih delenji kaj vidimo, flifhimo, al zhutiino. Per fvetim kerftu fe vidi voda, in fe flifhijo befede , ktere fe med oblivanjem isrekujejo; per fveti birmi fe vidi fveto ma¬ šilo , in fe befede flifhijo ; ravno tako fe per delenji drusih sakrameutov kaj vidi, flifhi al zhuti. Sakaj je Jesuf vidne snamnja pofia - vil ? Jesuf je vidne snamnja poftavil, kernifmo sgolj duhovi, ampak zhloveki, is dufhe in te- lefa. ( Sveti Janes Krisoftom pravi: Jesuf je sato vidne snamnja poftavil, po kterih nam daje fvojo gnado, ker nifmo sgolj duhovi. Vidne snamnja fo nam potrebne, de nafhi po- zhutki vidijo, flifhijo in zhutijo , ker bi na- fha dufha nizh ne vedila, ako bi ozhitnih sna- inenj ne bilo. Vidne snamnja fo tudi sato po¬ trebne, de je katolfhka zerkev vidna in ozhit- na. Ako bi Bog naf fkrivno pofvezhval, in bi ozhitnih snamenj ne bilo nevidne gnade bo- shje , bi mi ne viclili, kdo de je, al kdo de ni kritijan: ker fe pa fveti kerft in drugi fveti sakramenti oziiitno prejemajo, vemokteri fo udje katolfhke zerkve, in ona je vfnnu fvetu ozhitna. Sakaj fe pravi, de fo fvAti sakramenti vidne snamnja nevidne gnade boshje ? Sato fe tako rezhe, ker vidne snamnja/ fvetili sakramentov ne le pomenijo, ampak tu¬ di dajejo guado boslijo, ker je Jesuf Kriftuf to obljubil. Vidne snamnja fvetih sakramentov pome¬ nijo njih mozh in namen. Voda je v’ ozhifh- vanje telefa in oblazhila: tako voda fvetiga kerlta pomeni zhifioft dufhe, ktera je s’gn.ado boslijo pofvezhena.Masilo pomanjfha telefno bo- lezhino , in telefnim udain daje gibzhnoft: nudilo fvete birme pomanjfha hudo posheljenje, daje urnoft in mozh kerfhanfki dufhi, ker je Je¬ suf to obljubil. Kruh redi telo, vino pa ra- svefeli ferze : kruh in vino, med fveto ma¬ lho pofvezhena , pomenita notrajno mozh, in duhovno vefelje kerfhanfke dufhe, ktera je .obhajana. Ravno tako je rezili od drusih sa¬ kramentov. Vidne snamnja fvetih sakramentov ne po¬ menijo le gnade boshje, ampak jo tudi daje¬ jo po terdni obljubi Jesufovi. Sakramenti no¬ ve savese nifo le vidne snamnja, kakorfhni fo bili sakramenti ftare savese , kteri fo pome¬ nili le dufhno ozhifhevanje. Vidne snamnja fvetih sakramentov nove savese nifo prasne rezili, kakor krivoverzi shlobudrajo , ampak fveti in potrebni opravki, ktere je gofpod Je¬ suf sapovedal, in jim perdrushaje fvojo gua- do po fleherniga sakramenta namenu. 6 Ali ni tudi zerkev kaj vidnih opravkov perftavila k’ unajnim snamnjem po Jesufu poftavljenim ? Refnizhno de jih je, in bres file ni per- pufheno jih opuftiii, al fkrajfhati. Zhe ni fpolnjeno, kar je zerkev sapovedala , sakra- inent fzer velja, greh je pa nje opravke opu- ftiti, al fkrajfhati, al preinenjati. Saka j je katolfhka zerkev molitve in dru¬ ge opravke perftavila k’unajnim snamnjem po Jesufu sapovedanim ? Zerkev je to perftavila , in fpolnovati sa¬ povedala , de verni lashej umejo mozh fleher- niga sakramenta, in de jih bolj fpofhfujejo. Kdo je fvete sakramente nove savese po - ftavil ? Jesnf Kriftuf jih je poftavil, Nihzhe dru¬ gi bi ne bil mogel fvetili sakramentov pofta- viti, ne apofteljni, ne drugi, ker nima noben zhlovek oblafti gnado dati. Sakramenti nove savese imajo terdno obljubo gnade boshje, ktera je famirnu Bogu v’ oblafti, .So ljudje pred Odrefhenikovim prihodam imeli kake sakramente ? Imeli fo jih, pa fo le pomenili Jesufa , in sakramente nove savese, ktere je on po¬ ftavil. Yfi pravoverni od Adama do Mojsefa fo imeli kake unajne snamnja, s’ kterimi fo fka- sovali fvojo vero v’ Boga, in fvoje upanje 7 v’ prihodniga Odrefhenika. Bog je po Mojse- fu poterdil obreso patriarhu Abrahamu prej sa- povedano : sapovedal je tudi mnoge ozhifhva- nja, darove, in druge vidne opravke, kteri fo pomenili, in preosnanovali Jesufa, njegove sakramente in drugo, kar Te v’katolf-iiki zerk- vi godi. Kader je zhaf fofebne boshje mi¬ lo fti nad vfun zhlovefhtvam prifhel, in je Bog Odrefhenika poflal, je on vfe daritve, fhege in opravke ftare savese overgel, in fvete sa¬ kramente poftavil, kteri zhloveka refnizhuo pofvezhujejo, in ga ftore nebefhkiga kraljeft- va vredniga. Sukaj je Jesuf poflavil fvete sakramente? Poftavil jih je v’nafhe pofvezhvanje in svelizhanje, ker po njih prejemamo gnado, pravizhnoft, in vfe kar v’svelizhanje potre¬ bujemo. Tukaj je perloshno opomniti, de le fveti sakramenti imajo terdno obljubo gnade bo¬ shje , ne pa rezhi po molitvi zerkve pofve- zhene. Zerkev pofvezhuje svonove , fvezhe, vodo, fol, in druge rezhi, ktere k’ uuajni bo- shji zliafti flushijo, te pa nimajo obljube gna¬ de hoshje, temuzh le fveti sakramenti. Ali sakramenti Jesufovi vfelej dajejo gnado ? Ne vfelej, ampak zhe jih zldovek per- pravljen prejme. Ako je fpolnjeno vfe, kar je Jesuf sapovedal, in ako je zldovek prav perpravljen, refnizhuo prejema gnado po fve- 8 lih sakramentih , ker je Jesuf to obljubil, njegova befeda pa je refnizkna in vfigamo- gozkna. Koliko je sakramentov katolfhke zerkve? Sakramentov katolfhke zerkve je fedem, in fo ti: ij t S. lterfl. 2) birma, 3j < S. refhnje Telo, 4) J3. pokora . 5) <8. pofledno olje, 6) JS, mafhnikov pofvezhvanje, 7j C S. sakon. Je dolshnoft terdno verovati, de je fedem fvetih sakramentov od Jesufa pojavljenih? Dolshnoft je terdno verovati, de je fedem sakramentov, ne vezh , ne manj, Tridentfki sbor je soper krivoverze fklenil: Kdor pra¬ vi, de vfih sakramentov nove savese ni Je- suf Krifiuf, nafh gofpod, poftavil, al (re¬ zil e j, de jih je vezh al manj ko fedem, to je f. kerji , f. birma, f. refhnje Telo, f. pokora, f. pofledno olje, f. mafhnikov po- fvezhvanje, in f- sakon ; at f pravi) , de nekleri smed tih ni pravi sakrament; naj bo is fhtevila vernikov isbrifan, 4 Sej. VII. ( So vfi sakramenti potrebnih Vfi sakramenti fo fzer potrebni, pa nifo vfi fleherniinu zhloveku potrebni. ( Sveti kerft je vfiui in vfakimu potreben r' svelizhanje, ker 9 bres kerfta nihzhe ne pride v’katolfhko zer- kev,. in ni deleslien saflushenja Jesufove fmer- ti: drugi sakramenti fo potrebni v’ katolfhki zerkvi, pa ne vfakimu zhloveku. Kteri sakrament je nar fvet e ji. ? Nar fveteji sakrament je fveto refhnje Telo Jesufovo, ker je vbijem deliviz gnade , Jesuf Kriftuf. Per drusih fvetik sakrameutili prejemamo gnado boshjo, per tim pa prejema¬ mo Jesufa, kralja nebef in semlje. Kako fe fkashe, de fo vfi fveti sakra- menti potrebni ? fkashe fe lohka s'nafhimi dufhnimi po¬ trebami in s’ namenam fleherniga sakrament a. 1) Vfak zhlovek je v’ grehu fpozhet in rojen, in toraj mertev na dufhi, in vezlmimu pogubljenju podvershen. Sakrament fvetiga kerfta daje zhloveku duhovno shivljenje , to je, pofvezhujozho gnado , in odpufhenje gre¬ hov. 2) Zhloveku ni sadofti de shivi, ampak mu je mozh potrebna, de fvoje shivljenje obra¬ zila v’ prid ; ravno tako dufha ne more ferzh- iio flushiti Bogu, ako duhovne mozhi nima. Sakrament f. birme daje dufhi fofebno mozh in ferzhnoft, de bo lohka fianovitna v’ veri in v’ sapovedih. 3) Zhlovek, zhe je ravno mozhen, ne o ha¬ li e per fvoji mozhi, tenmzh pefha in opefha, zhe sliivesha nima: dufha ravno tako pefha in opefha, ako nima duhorniga jedila, po kte- 10 rim ohrani in povifha mozh. Ljubesnivi Jesuf je njeni potrebi sadoftil s’prefvetim sakramen-. tam fvojiga Telefa. 4) Kader zhlovekovo telo sboli , sdravil potrebuje s’kterimi odpravibolesen, in sdravje sopet sadobi. Durha sboli, ako grefhi, in de fe ona osdrayi, je Jesuf poftavii sakrament pokore, ktera presliene greh, delt pofvezhu- jozho gnado, in odpufhenje grehov. 5} Zldovek v’ bolesni potrebuje pomozhi in pokrepzlianja , de nedolshno bolesen lasbej prenefe, Dufha tudi potrebuje pomozhi, de voljno terpi, in fe pokorno podvershe Bogu: Jesuf bolnim vernim pomaga s’ sakramentam poflednjiga olja , kteri bolj zhifti dufho , ji daje mozh vfe teshave lashe; terpeti, fkufhnjave premagovati, in fe boshji volji podvrezhi. 6} Ljudje bi hudo, nepokojno, in krivizhno shiveli na svetu, ako bi deshehiih oblaftnikov ne bilo. Dufha tudi potrebuje duhovnih ob¬ laftnikov , po kterih prejema nauke , sakra- mente, in druge potrebne perpomozhke. De fe pa te dobrote Ješnfove vedno dele v’ ka- tolfhki zerkvi, je on sakrament mafhnikov po- fvezlivanja poftavii, po kterim odbrani mosbje prejemajo oblati in gnado fvojo vifoko flush- bo opravljati v’ svelizhanje vfiii ljudi. 7} Zerkev, ktera je kraljeftvo Jesufovo na semlji, bi minila, ako bi fe ljudje ne mno- shili : kaj bi pa bilo , ako bi fe ljudje le mno- shili, in hudobni bili? De tedaj porodniki mirno in pravizhno shive , in fvoje otroke kerfkanfko srede, de febe in nje svelizhajo, 11 je 'Jesuf sakon pofvetil, iu g a povifhal v’ sa- krament, po kterim porozbeui verni prejema¬ jo gnado. Kaj vfe to uzhi ? Vfe to uzlii, de fo fveti sakramenti sve- lizliavai isviri po kterih gnada, pofvezhva- iije iu svelizhanje pride ua vfe ljudi , ki jih vredno prejemajo 5 to je pa is saflushenja Je- sufove fvete kervi, m is njegove miloftlji- ve obljube. Is fvetili sakramentov isvira du¬ hovno slavljenje, mozk soper fkuflmjave, fta- novilnoft v’ dobrim , in vezhuo svelizhanje , kar je namen ftvarjenja vfih ljudi. To pre- prizba, de sakramenti katolfhke zerkve fo vfiga fpofhtvanja vredni, in de fi mora vfak persadjati jih vredno prejemati, ker is njih vredniga prejemanja bo vezimo svelizhanje, in is njih nevredniga prejemanja bo vezimo pogubljenje. Vlaki bodi Jesufu, ufmiljenimu gofpodu, is ferzahvaleshen, kijih je dobrot¬ ljivo poliavil v’ pofvezhvauje in svelizhanje vfih ljudi. F zhimit fo fedmiri fveti sakramenti med feboj raslozheni ? jSedmiri fveti sakramenti fo med feboj tako raslozheni: 1) Eni fo, ki fe sakramenti mertvih ime¬ nujejo , in oni dele pofvezliujozho gnado, 2J Eni fo, ki fe sakramenti shivih imenu¬ jejo ; in oni prejflmo gnado povifhajo. 3) Eni fe ne fmejo vezli ko enkrat pre- 12 jeti, ker dufhi vtifnejo neisbrlfljivo snamnje; eni pa fe fmejo vezhkrat prejemati. 4) Vfak sakrameat ima fvoj fofeben na¬ men al konez , in po tim namenu al konzu je gnada. Kteri sakramenti fo, ki fe mertvih ime¬ nujejo ? 4 Sveti kerft in fveta pokora fta sakramen- ta mertvih. Ta dva fe sakramenta mertvih imenujeta; ker je njih namen oshiviti in pofvetiti zhlove- ka , ki fe v’grehu snajde. Dufha ne umerje, pa fe vender mertva imenuje, ako gnade bo- shje nima. Kako fe imenuje gnada po fvetim kerjiu in po fveti pokori grefhniku vlila ? Imenuje fe pofvezhujozha, ker zhloveka is grefhnika in vezhnimu pogubljenju podver 7 gheniga flori pravizhniga, in otroka nebefhki- ga kraljeftva. Kteri sakramenti fo, ki fe shivih ime¬ nujejo ? Sakramenti shivih fo ti , fveta birma , /veto reflmje Tele, fveto poflednje olje, fve- (o mafhnikov pofvezhvanje in fveti sakon. Sa¬ kramenti shivih fo , in fe imenujejo oni, ker fo poftavljeni, in namenjeni vernim, ki fo v’ guadi boshji, in fo toraj skivi udje Jesu- fovi. 13 V zhim sakramenti sliivih kriftjanu po¬ magajo ? Sakramenti sliivih mnoshijo in povifhajo pervo gnado v’ njem. Guada po sakramentih sliivih prejeta, ftori kriftjana boljiga in fve- tejrhiga, de fe greha loshej varuje, in sve- fteje Jflushi Bogu. Kteri sakramenti fe ne fmejo vezli ko en¬ krat prejeli ? Ti trije : Jfveti kerft, fveta birma, in fve- to mafhnikor pofvezhvanje. Kak f Ime fofebne snamnja vtifnejo dufhi ti trije f veti sakramenti? , Sveti kerft vtifne dufhi snamnje kriftja- na, in boshjiga otroka; fveta birma vtifne du/hi snamnje Kriftufoviga vojfhaka ; fveta mafhnikov pofvezhvanje vtifne dufhi snam¬ nje Kriftufoviga nameftnika, in delivza fvetih fkrivuoli. Ali hodo snamnja tih trojnih salcramen- tov tudi v’ prihodnim shivljenji oftale ? Oftale bodo vekomaj , fvetnikam v’ vezhno zhaft, pogubljenim v’vezhno oframotenje. Od koga imajo fveti sakramenti fvojo mozh ? Od Jesufa Kriftufa jo imajo. Delivzi fvetih sakramentov fo zhloveki, kteri ne mo¬ rejo gnade dati, Jesuf, vtigamogozhni gof- pod, jo daje , ako fe fpolni , kar je on sapo- 14 vedal. Ako ravno je raslozhik med delivzi fvelih sakramentov, in zhe fo ravno eni vred- nifhi od drusih , nifo vender sakramenti sa- volj tiga flabeji al boljfhi, ker njih mozh in vrednoft je po refnizhni obljubi, in po velikim saflushenji Jesufa Krifttifa. j Prejme shlovek vfelej gnado, ako sakra- tnent prejme ? Prejmejo, ako je perpravljen, kakor Je- suf sapove : zhe je bolj perpravljen , obilni- fhi gnado prejme ; zhe pa ni perpravljen, gna- de ne prejme. Majhni otrozi fe k’fvetimu ker- ftu ne morejo perpravljati, in jim perpravlja- nje tudi ni sapovedauo , in vender enako gna¬ do prejmejo. Ima vfaki sakrament enaki namen al ko-< nez ? Vfaki sakrament nima enakiga namena al konza, fzer bi vfi sakramenti enaki bili, in bi med njimi nobeniga raslozhka ne bilo. ( Sle- herniga sakramenta namen je fzer v’ nafhe po- fvezhvanje in svelizhanje , ni vender fleher- niga sakramenta gnada v’ enaki konez dana, ampak v’tiftiga, is kteriga je Jesuf flekern zakrament poliavil. Glej ftran 8. 15 OD SAKRAMENTA ^VETIGA IvERSTA. Kaj je, po kom poftavljen in sap o ve dan. Kaj je fveti kerft ? ( Sveti kerft je pervi, in nar potrebnifhi Sakrameut, v’ kterimje zhlovek s’vodo in s’ bo- slijo befedo od poerbaniga greha, in vfik pro- ftovoljnih grehov ozhifhen, je nova ftvar v’Je- sufn Kriftufu, pofvezhen in prerojen v’ vezimo svelizhanje. Kdo je sakfament fvetiga Jcerfia poftavil? Poftavil je fveti kerft, in druge fvete sa- kramente nafh gofpod in odrefbenik , Jesuf Kriftufs Kdaj je Jesuf Kriftuf sakrament f vetiga Uerfta poftavil ? Poftavil ga je po fvojim vftajenji, ko je fvojim apofteljnam rekel: Menije danavfa oblaft v’nebefih in na setnlji. Pojdite tedaj, in uzhite vfe narode, in kerflite jih v’ ime¬ nu Ozheta, t Sina in fvetiga Duha. Mat. 28. 19. Jesuf je s’ timi befedami poftavil in sa- povedal fyeti kerft, in tudi uzldl kako kerfli¬ vad. 16 Sukaj fe fveti kerft imenuje in je p er vi sakramenl ? Sate, ker je fveti kerft vrata v’ katolfh- ko zerkev, in ker nekerflien zlilovek ne fine drusili sakramentov prejeti. Sukaj fe fveti kerft imenuje, in je nar potrebnifhi sakrament ? Sato, ker fe bres tiga sakramenta ne pride v’nebefliko kraljellvo. Vfi fino od fpozhetja otrozi jese , mafhvanja in pogubljenja savolj poerbaniga greha, in bres sakramenta fveliga kerfta fe v’ nebefa ne pride. Jesuf pravi: Kdor ni prerojen is vode, in is f. Duha, ne more v’ kraljeftvo boshje priti. Jan. 3. 5. t So vfi, in tudi kerfhanfkih porodnikov otrozi sakramenta fvetiga kerfta potrebni ? Refnizhno, de fo ga vfi potrebni: vfi otro- ži, in tudi otrozi kerfhanfkih porodnikov fo duhovniga prerojenja potrebni, ker, zhe tudi nimajo proftovoljnih grehov, imajo vender po¬ erbaniga. ( Sveti Pavel je Efesanam pifal: Bili fmo otrozi jese po naturi, kakor tudi dru¬ gi. 2. 3. Grefhniki fmo vfi po naturi; ne po naturi, ki je v’ sazhetku po ufmiljenim Stvar¬ niku bila, temuzh po naturi v’pervih ftarifhih popazheni. t S yet i Pavel sopet uzhi, rekozh: jP o enim zhloveku ( AdamuJ je greh na fvet prifhel, in po grehu (zhalna in vezima j fmert; tako je tudi fmert na vfe zhloveke prifhla po tim v ’ kterim fmo vfi grefhili. Rimi. 5. 12. 17 Is nevere, al flabovere, al naturniga uf- miljenja je neumno persadjanje isviralo, de eni pomanjfhajo, al overshejo hudobo poerbaniga greha. V’ zhafu fvetiga Avgufhtina fo krivo- verzi predersno uzliili, de je greh pervih fta- rifhev njim farnim, ne pa drusim fiikodvat, iu de fo njih in vfi otrozi zhifti rojeni. Nekieri krivoverzi poflednjih zhafov fo ta kriv nauk ponavljali, in priprofte verne motili. Trident- fki sborje soper nje Jfklenil, rekozh: Otrozi is kerfhanfki/i porodnikov rojeni fo fvetiga kerjia potrebni, in fo kerfheni v’ odpufhe- nje grehov; ker n i drugazhi umeti , kar je fveti Pavel Rimljanom pifal: Po enim zhlo- veku je greh na fvet prifhel ... v’ kterim fmo vfi g ref hiti. Zerkev je po apofteljnih prejela, de otrozi, kteri proftovoljnih gre¬ hov fhe nimajo, fo tudi kerfheni v’ odpu- fhenje grehov ; de je s’ kerftam shrifano v’ njih, kar fo v fpozhetji poerbali. t Sej. V. Dolshnoft je terdno verovati, de fmo vfi greh poerbali, in de fmo toraj fvetiga kerfta potrebni v’ vezimo svelizhanje , ker poerbau greh je velik , in saflushi vezimo pogubljenje. Kako de fmo ga poerbali, je vifoka fkriv- noft , ktere nihzhe dognati ne more , refni- zlmo je pa, de fmo ga poerbali, in kdor ni kerfheu , je otrok jese , mafhvanja in pogu¬ bljenja. Kaj ti nauki uz/ie ? Ti nauki uzhe, de 1) VTi kriftjani fo dolslmi ufmiljeniga Je.su- ui. a 18 fa salivaliti, de fo po fvetim kerftu deleslmi saflushenja njegove fvete lcervi, in refheni od vezhniga pogublenja. ,Sveti Pavel naf v’ to nagovarja, rekozh: Naf je (JesufJ, ne is del pr avize, ktere fmo mi ftorili , ampak po f rojim ufmiljen ji svelizhal, s’ kopvo prero¬ jenja , in ponovi jen j a fvetiga Duhu. Tit. 3. 5. 2) VTi kerfhanfki porodniki naj flo fker- be, de njih otrozi prejmejo sakrament fveti¬ ga kerfla , in naj ne odlafliajo jili poflati v’zerkev , de prejmejo pofvezlmjozho gnado, in de fo nova ftvar v’Kriftufu Jesufu. 3j Yfe matere fo dolshne fkerbno zhuti nad fadain fvojiga telefa, in profiti Boga, de bodo frezhne. Y’nefrezho pomaga velika je- sa, velika shalofi , tesliko vsdigovanje , nor- fki plef, in drnge enake rezili; naj fe tedaj varujejo, de fe proftovoljno ne sadolslie per Bogu. Zhe fe pa nefrezha pergodi, de pra- vizlma veft nizh liudiga ne ozbita , naj fe fkrivni previdnofti bosliji podvershejo. 4) Mati, ktera fad fvojiga fianu, al fvoje hudobije proftovoljno in preinifhljeno saver- slie, je filne in firafline pregrehe kriva, ker je neufmiljena ubijavka: ravno to je takim rezili, kteri po liudizhu oflepljeni pomagajo v’ nefrezho. Kako kerlhevati. Kako fe po volji Jesufovi ker f huje? Rerfhuje fe s’ vodo, in s’ boshjo befedo. 19 On je Tvojim apofteljnam rekel : Pojdite , uzhite vfe narode, in kerftite jih v’imenu Ozheta , ,Sina in [vetija Ituha. Mat. 28. 1 9. Apofteljni fo bili Jesufu pokorni , uzhili fo ljudi vfigamogozhniga Boga, ufmiljeniga od- refhenika Jesufa fposnali, in kako poboshuo ehiveti; in ko fo oni terdno verovali, in per- pravljeni bili po sapovedih shiveti, fo bili ker- fheni s’ vodo in s’ boskjo befedo. lit eri telef'ni ud [e obliva? Glava, ker je nar imenitnifhi ud vfiga telefa, in duflini fedesli. Ako ni mogozlie glavo obliti, fe pa v’ lili drug ud oblije. Ktere befede fe med oblivanjem isreku- jejo ? Lete: Jeft le ker film v’imenu Ozlieta, ( Sina in [vetija Duha. V’ Gerfliki zerkvi tako rezhejo : t Slushabnik boshji bodi ker- fhen v’imenu Ozheta, ( Sina in [vetija Du¬ ha. Oboje je prav, vfak pa naj ltori po na¬ vadi Tvoje Tiikolije. Bi bil kerfl dober, ako bi [e reklo: Te kerftim v’ imenu Tvele Trojize : al v’ imenu Je- gufa Krifiufa ? Tim, in drusiin enakim vprafhanjem ni drusiga odgovoriti, ko to, de ni v’zhlovekovi oblaki prenarediti, kar je Jesuf poftavil, am¬ pak de fe mora fpolnovati, kar je on sapove- dal, in tako le je kerft dober. V’JDjanji apo- fteljnov ( 10. 48. j je fzer sapifano , de eni 20 k’ veri fpreobernjeni fo bili kerfheni v’ imenu gofpoda Jesufa: to pa pomeni, de fo bili tifti po navadi kerfheni, ki fo verovali v’ od- * refhenika Jesufa Kriftufa. Kak f lina voda je k’ fvetimu Jcerflu po¬ trebna ? Naturna voda je potrebna , bodi fi is po¬ toka al morja, zhifta al kalna, mersla al gor¬ ka. Navadno fe kerfkuje s’ vodo v’veliko- nozho al binkufhtno faboto po zerkveni mo¬ litvi pofvezheno , v’ fili pa je vfaka voda dobra. Salsaj je Jesnf Krifluf sapovedal s’ na- turno vodo kerfhevati? Sapovedal je s’naturno vodo kerfhevati, ker fe voda povfod lolika dobi; in ker voda, s’ ktero fe telo siniva, narbolj pomeni dufhuo zkiftoft po fvetiin kerftu prejeto. ( So bile v’ ft ar im tejlamentu podobe ker fi¬ ne vode, ktera po boshji befedi sbrifuje grehe? Refnizhno de fo bile. Potop, s’ kterim je oftudni fvet ozhifhen bil, je pomenil vodo fve- tiga kerfia. I. Petr. 3. 21. Rudezhe morje, fkosi kteriga fo Judje is Egipta f lili, je po¬ menilo vodo fvetiga kerlta. I. Kor. 10. 2. Vo¬ da Jordana, v’kteri fejeNaaman ( Sirzod fvojih gob ozhiftil; tudi bajer ( SiIoe, v’kterim fo bolniki sdravje dobivali, je pomenil fveti kerft nove savese, kteri je po Jesufovi obljubi v’od- pufhenje vlih grehov. 21 Od kerfhvavza in mnogih oko- Ijlhin. Kdo fme kerfhvati? Kerfhvati fmejo fhkofje , fajmoflitri in s’lijih dovoljenjem drugi mafhniki iu diakoni ; v’ fili pa vfak fme kerfhvati. Ne le verni, ampak tudi neverni, judje, in drugi fmejo kerfhvati v’fili, in kerft velja, ako le fzer kerfhvaviz hozhe ftoriti po volji katolfhke zer- kve. Rim. kat. fhtev. 24. Je ker/l (Job er, ako eden obliva, in eden isrekuje befede ? Ne, ampak, kdor obliva, naj tudi sre- kuje befede; zhe ne, kerft ne velja. Zhe eden isrekuje befede, in eden obliva, refnize ne govori, ko pravi: Te kerfiim. Kdor obliva otroka, naj med oblivanjem ( ne prej ne pot¬ lej ) isrekuje befede: Jefi te kerfiim v’ ime¬ nu Ozhela, c Sina in fvetigci Duha. Kakfhin bodi kerfhvaviz ? Kerfhvaviz, ki ozhitno al v’fili kerfhuje: 1) Bodi v’gnadi boshji; zhe pa ni, naj ve¬ liko shaloft zhes fvoje grehe obudi; ker, zhe ravno delivza nevrednoft fvetiga kertla ne fla- bi, ni vender prav, de vernik deli sakrament v’ fmertuim grehu. 2) Mifel naj v’ ferzu ima, de hozhe ftoriti po volji katolfhke zerkve. 22 3) Naj svefto fpolnuje, kar je k’temu sa- kramentu polrebuiga. 4) Naj s’fofebnitn fpofhtvanjem deli fveti kerft, po kteriin je odpufheuje grehov iu ve¬ zimo svelizhanje. Je perpufheno kerftiti otroka, kteri je lil doma v’ fili kerfhen ? Zhe fe gotovo ve, de je bil otrok prav kerfhen, ni perpufheno ga vdrugizh kerliiti; temuzh fe fpolnujejo le nad njim drugi sapo- vedani opravki; zhe fe pa gotovo ne ve, de bi bil prav kerfhen , fe mora kerftiti s’ tim perftavkam: Ako nifi kerfhen, te kerftim v’imenu Gzheta, ( Sina in fvetiga Duha. Porodniki, kterih otrok je doma v’ fili kerfbeu , in ga potlej pofhlejo v’ zerkev , naj botram fkerbno narozhe duhOvninm povedati , de je otrok doma oblit bil , de duhoven ve kaj je ftoriti potreba. Zlie je otrok najden , kaj je ftoriti ? Ako je majhin otrok najden, in svediti ni mogozhe, zhe je, al ni kerfhen, fe mora ker¬ ftiti s’ tim perftavkam : Zhe nifi kerfhen, te kerftim v’ imenu Ozheta, ( Sina in fvetiga Duha. Porodniki grefhe,' ki fkrivaj oddado otro¬ ka, al ga kje pOpufte, in ne fkerbe de bi bil kerfhen, al bres kerfta umerje, al je vdru¬ gizh kerfhen. To flore savolj vboshtva, al de fvoj greh perkrijejo, al is drusiga konza, nimajo pa isgoVora per Bogu. 23 Ako fe^ne ve, zhe je otrok shiv dl mer- tev ; ali zhe navadne zhlovefhke podojeni¬ ma, kajije jloriti ? Ako je otrok refiiizhno mertev, ni per- pufheno ga kerfdti; zhe fe gotovo ne ve , al je shiv al mertev, fe mu mora fveti kerft de¬ liti, rekozh: Ako ji shiv, tekerftim . . . i.t.d. Zhe otrok nima navadne podobe zhlovefhke, fe mu fveti kerft deli, rekozh: Ako ji zhlo- vek, te kerftim . . . i.t.d. Zhe fe kake druge okolifhine pergode (ktere fo tukaj premifhljeno fpufhene) naj vpra- fhajo duliovniga; zhe ni mogozhe vprafhati duhovniga, naj vprafhajo kakiga inodrigazhlo- veka; zhe pa fila premora hitro kerftiti, naj po dobri vefti delajo. Od kerlta odralhenih. Kader je odrafhen umen zhlovek kerfla ka- tolfhke zerkve sheljen, kaj mu je jloriti? On mora perpravljen biti, kakor bo sdaj rezheno: 1) Mora is ferza skeleti fveti kerft pre¬ jeti, de ud Jesufov in zerkve poftane, in vezimo svelizhanje dofeshe. Mora sheleti in profiti de bi kerfhen bil is zhiftiga namena fvojo diifho svelizhati, ne pa is hiuavfhine al kakiga pofvetniga konza. Jesuf je Nikodemu rekel: Refnizhno , refnizhno ti povem: kdor ni prerojen is vode in fvetiga Duha, ne pri- 24 de v’ nebefliko kraljefivo. Jan. 3. 5. Kdor ni kerfhen, je pogubljenju podvershen; in naj toraj is liga nemena profi fveliga kerfta, de bo fvojo dufho svelizhal. 2} Mora vediti in verovati potrebne raso- dete refnize, de prav veruje, in ve kako flu- shiti Bogu. Ako bi ne veroval, al ne vedil kako flushiti Bogu, bi fveti kerft nepridno prejel. Apofteljui, in njih naftopniki To ljudi fkerbuo uzliili, in jih kerfhvali, de bi bili ve- dili kaj fo prejeli, in kerfhaufko shiveli. To je po Jesufovi sapovedi: Pojdite, in uzhite vfe narode ; in kerftite jih v’ imenu Ozheta, jSina in fvetiga Duha. Mat. 28.19. 3) Dolshen je tvoje grehe is ferza fovra- shiti, in terdno voljo imeti po naukih Jesufo- vih shiveti. Boshja sapoved je to, de fevfak perpravlja k’ rvetimu kerftu s’pravo pokoro. ( Sveti Peter je Judam rekel: ( Spokorite fe , in daj fe fledni kerfliti v’ imenu Jesuf'a Kri- jiufa v’ odpufhenje grehov, in befte prejeli dar fveliga Duha. Djan. Apoft. 2. 38. Boshja sapoved je tudi, de terdno voljo ima po vfih naukih Jesufovih shiveti; de fe refnizhno od¬ pove hudizhu , fvetu, in vfimu hudimu , de bo do konza ftanovitno flushil Bogu. ( Sveti Pavel je Rimljanam pifal: Ne vefie, de vfi, kteri fmo v’ Jesufu Kriflufu kerfheni, fmo v nje¬ govi f me rti ker fheni'? Pokopani fmo tedaj po kerftu v'fmert; de moramo , kakor je Je¬ suf v/ial od mertvih po zhafti Ozhetovi, ta¬ ko tudi mi v’ novim shivljenji hoditi. Rimi. 6.3-4. 25 Kako je katolfhka zerkev odrafliem k’fve- timu kerfiu perpravljala ? Apofteljni in njih naftopniki fo vfelej fker- beli, de fe liinavzi nifo pofilili v’zerkev, in de fo le tifte kerftili, kteri fo po gnadi fveti- ga Duha rasfvetljeni sheleli fveti kerft pre¬ jeti. Kdor je shelel kerfhen biti, je kTliko- fu fhel, in fvojo sheljo povedal: fhkof gaje fkerbno fprafhal, in ko je vidil de mu je ref- niza, ga je sapifal med novinze v’veri. Kteri fo bili k’ tVetimu kerftu namenjeni, fo pofebej hodili h’kerfhanfkimu nauku, fo tudi dolgo molili , in fe po mozhi pokorili. Duhovni fo sa-iije fofebno fkerbeli, jih neutrudama uzhili, de bi prav rasumeli, kaj je kerfhanfko shi- veti. in gorezhe molili sa-nje, de bi fe is fer- za fpreobernili. Ko fo duhovni vidili, de profhnjavzi kashejo in imajo gorezhnoft sa vfe dobro, fo to fvojimu flikofu povedali; fhkof jih je h’ kerftu namenil, de bi bili v’ odlozhe- nim zhafu kerfheui, in sato fo bili iscoljeni imenovani. Sakaj fo fhkof je in drugi duhovni toliko fkerbeli ? Sato, de fo v’katolfhko zerkev le tiffi prifhli, ktere je Bog klizal s’fvojo gnado. Dokler je zerkev perganjana bila je vfakfkerb- no premiflil, zhe je imel voljo al ne kerfhan¬ fko shiveti, in sa vero umreti ; in kdor fe je is preprizhanja fpreobernil, je tudi fveto sili-- vel. Kader je pa katolfhka vera per kraljih in mogozhnilt fveta v’ zhafti bila, fo hinavzi 2Q in drugi flabi ljudje filili v’ katolfhko zerkev; fhkofje in duhovni fo fzer gorezhe f ker beli ferza profhnjavzov fposnati , pa vender nifo , vfelej mogli , in tako fo fe liinavzi vrinili v’ zerkev. Kdaj fo lili kerfheni lifti, kteri fo po fkuf'lmji vredni najdeni bili? Kerfheni fo bili velikonozhno al bin- kufhtuo faboto. Ako je bilo nevarno odla- fhati fveti kerft savolj bolesni al preganja¬ nja , al drusiga, fo tudi v’ drusik zkafih ker- fkevali. Kakfhni fo lili odrafheni per fvetim ker- flu ? Ponishno fo prifhli k’fvetimu kerftu 1 , opo¬ minjani fo po duhovnik bili vfe rasodete ref- nize terdno verovati, in po sapovedik shive- ti , gorezhe hrepeneti po fvetim kerftu, de fo jim bili vfi grehi odpufheni. Odrafheni fo fzer botre imeli, pa fo ven¬ der farni profili, de bi bili kerfheni; farni fo fe hudizhu, in vfunu hudimu odpovedali ; in terdno obljubili po vfih sapovedih sbiveti. Ko fo kerfheni bili , fo belo oblazhilo oblekli v’ snamnje prejete nedolshnofti, sato fo belo oblazhilo nofili ofem dni po prejetim kerftu. ‘ Ravno sato fe perva nedelja po velikonozhi bela nedelja imenuje. 27 Od kerlta shelje in kervi. Je kerfl shelje dober, in v ’ svelizhanje sa - dofien ? Refnizhna shelja fveti kerft prejeti je prijetna in sadoftna Bogu, ako fx zhlovek persadene, in ne more fvetiga kerfta prejeti. Ako zlilovek s’ gnado fvetiga Duha veruje poglavitne katolfhke refnize, in tudi de je fveti kerft potreben , sheli ga prejeti, mu pa mogozhe ni, je isgovorjen. Tako fo terdno mifliii zerkveni ozhetje, fveti Avgufhtin, Am- brosh, Bernard, in drugi. To tudi Tridentfki sbor sadofti umevno uzki, de je zhlovek po osnanenji fvetiga evangelija med boshje otro¬ ke pernefen s’ kerftain, al s’ terdno obljubo ga prejeti. ( Sej.VI. Kaj je fhe, sraven prave shelje fveti kerfl prejeti , zhloveku potrebno ? Potrebno je fhe to , de ljubi Boga is vfe dnfhe, fvoje grehe savolj njega fovrashi, pra- vizhno shivi in sheljno zhaka in ifke perlosh- nofti kerft vode prejeti. Kaj je kerfl kervi ? Kerft kervi je , kader nekerfhen zhlovek sheli kerfhen biti, pa ne more, in fvojo kri in fvoje slavljenje sa Boga in vero da. Go¬ dilo fe je vezhkrat, de fo malikovavzi, vidi- jozhi ftanovitnoft, in zhudeshe Jesufovih mar- ternikov, s’gnado fvetiga Duha fposnali p ra- 28 viga Boga in odreflienika Jesufa, in fo bili umorjeni preden To kerfheni bili. Oni fo bili Vfvoji kervi kerfheni, in fo bili svelizhani, ker fo is ljubesni do Boga dali fvoje shivlje- nje sa vero. Zerkev to uzhi, in fveti Basili v’njenim imenu pravi: Eni fo fe vojfkovali , in umerli sa vero, ako ravno nifo kerfheni Vili; kerfheni fo pa bili v’ fvoji kervi. Od dobrot po fvetim kerftu dodeljenih. Kaj dobriga sadobimo per fvetim ker/lu? Veliko dobriga fe sadobi per fvetim kerftu: 1) Sadobimoodpufbenje poerbaniga greha, vfili drusih grehov, in vfik fhlrafeng. t So ref vfi grehi odpufheni per fvetim kerft u ? Per fvetim kerftu fo vfi grebi refnizhno odpufheni, to je, poerban greh, in vfi grehi pred kerftam ftorjeni, in ravno sato fo tudi odpufheue fhtrafenge po grehih saflushene. t Sveti Peter je djal: Dajte fe kerftiti v’ime¬ nu Jesufa Kriftufa v’ odpufhenje grehov. Djan. apoft. 2 38. V’ veri, ki fe med fveto maflio moli, fe rezhe: Verujem ker(i v’ od¬ pufhenje grehov. Ker fo per fvetim kerftu vfi grehi odpufheni, je tudi pogubljenje odpufhe- uo. Kaj bi kerfheniku pomagalo odpufbenje grehov, ako bi vezimo pogubljenje odpuflieuo 29 ne bilo ? Tridentfki sbor uzhi: V’ prerojenih po kerftu nizh ne fovrashi Bog, in nizh ni v’ njih kar hi jim pogubljenje saflushilo. t Sej.V. Je bil tudi Janesov kerjl v' odpufhenje grehov, in vezhniga pogubljenja ? Janesov kerft je bil le snanuije ponishva- nja in pokore, in ni imel obljube gnade bo- sbje, kakor kerft nove savese po Jesufu po- ftavljen in sapovedan. .Sveti Janes kerlinik je fam djal: Jefl vaf kerfkujem v’vodi k’ po¬ kori : on ( Jesuf ) pa, kteri sa menoj pri¬ dete mozhnejfhi od mene, vaf bo kerf Ži¬ val v’ f'vetim Duhu. Mat. 3.11. Sapifano je, de fveti Pavel je v’ineftoEfes prifhel, in ondi nafhel dvanajft uzhenzov v’Janesovim kerftu kerfhenih; uzliil jib je, in kerftil, de odpufhe- lije grehov sadobe, ker ga nifo per Janesovim kerftu sadobili. I)jan. ap. 19.1-7. ( So per fvetim kerftu vfi grehi bres vfe perprave in shalofti odpuflieni ? V’ majhnih olrozih je poerban greh in vezimo pogubljenje brešvfe perprave odpu- riieno, ker fo oni perprave nesmoshni ; odra- flieiii pa fo dolshni s’ fofebnim persadjanjem perpraviti fe , in fvoje grehe fovrashiti. .Sveti Peter je Judam rekel: ( Spokorite fe, in daj fe fledni kerftiti. Djan. apoft. 2. 28. Katolfhki zerkvi je navadno prav fkerbno perpravljati odrafhene kTvetimu kerftu, de sakrament, iii pofvezhujozko gnado prejmejo. 30 ( So tudi zhafne fhtrafenge per fvetim ker- fiu odpufhene ? Tudi fo , vonder pa naturne flabofti, dufhne in telefue nadloge , per fvetim ker- ftu nifo isbrifane. Preprizhani fino, de hu¬ do posbeljenje, nadloge, kolesnim fmert ofta¬ nejo po fvetim kerliu. Zhemu te flabofti oftanejo ? Oftanejo one v’vojfkovanje in v’vezbi sa- flushenje. Bolesni, nadloge, in druge telefue fhtrafenge oftanejo po fvetim kerftu, de fveta ne ljubimo, de fe pokorimo, fvoje mifli ima¬ mo v’nebefih, in li s’poterpeshljivoftjo nabe- ramo dobro saflushenje per Bogu. Apofteljni fo verne fkerbno uzhili, de moramo po veli - zih nadlogah v’ kraljeflvo boshje priti. Djan. apoft. 14. 21. Dufhne nadloge , temota, hudo posheljenje ,in drugo oftanejo, de fe ponifhuje- ino, is ferza profitno, fe vojfkujemo, in o bil— nifhi plazhilo prejmemo. Dufhna in telefna fpa- zhnoft ni greli, ako va-njo ne dovolimo, am¬ pak je pufhena v’vojfkovanje , kakor Tri- dentfki sbor uzlii, rekozh: Ta fveti sbor f'poš- na , de hudo posheljenje oftane v’ voj f kova¬ nje , ktero ni flikodljivo ti/l im , kteri s’ gna- do Jesufovo va-nj ne pervolijo. ( Sej. V. 2j Per fvetim kerftu sadobiino pofvezkujozho gnado boshjo. Kaj pofvezhujozha gnada boshja, ki jo zhlovek per fvetim kerftu prejme, njemu dobriga (tori ? Ona ga prerodi, ponovi, opravkih in po- 31 fveti, deje otrok boshji, in erb nebefhkiga kraljeftva. £ Sveti Pavel je fpreobernjenim Ko- rinzhanam pifal: Oprani /te, pofvezheni /le, opravizheni (te v ’ imenu Gofpoda nafhi (ja Je- sufa Kri/iufa. I. Kor. 6.11. Je velika la gnada ? Nesapopadljiva je leta miloft, ker fmo po pofvezhujozhi gnadi is otrok jese, In pogu¬ bljenja o (roži boshji in erbi nebefhkiga kra- ljeftva. Prejeli nifmo te nefkonzhne dobrote po fvojim saflusbenji, teniuzh po nesaflusheni milotii boshji, kakor fveli Pavel govori: Naf je (Bog), ne is del pr avize , ktere fmo /lo¬ vili, ampak po fvojim ufmiljenji svelizhal s’ kopvo prerojenja in ponavljanja fvetiga Duha, de fmo po njegovi gnadi opravi¬ zheni erbi po upanji vez/miga shivljenja. Tit. 3. 5-7. 3) Po f. kerftu fmo otrozi boshji , udje Je- sufovi, in prebivalfhe fvetiga Duha. Kaj pomeni, de fmo po f vet im kerftu otro¬ zi boshji ? To pomeni, de Bog ima po prejetim ker- ftu lepo dopadenje nad nami, ker nam je vfe grehe dobrotljivoodpuftil, in de pojdemo v’nje- govo kraljefivo, ako sadobljene pravizhnofti ne sgubimo. ( Sveti Pavel pravi: ( Sam (fveti) Duh nafhimu duhu prizhuje , de fmo otro¬ zi boshji. Ako fmo pa otrozi, fmo tudi erbi. Rimi. 8. 16-17. Nafka narvezhi zhaft in frezha 32 je ta, de fe imenujemo in fnio otrozi boshji, otrozi kralja nebef in sendje; to pa naf per¬ ganja po sadobljeni vifokolii fveto shiveti. Kaj pomeni, de fnio po fvetim kerftu udje Jesufovi ? To pomeni de fino saflushenja njegove fmerli deleshui, de po njem, tvojim pogla¬ varji, imamo duhovno slavljenje , de fino g’njim sdrusheni, in on s’nami. ( Sveti Paul pravi: Ne vefie, de fo vafhe telefa udje Je¬ sufovi? I. Kor. 6. 15. Zhe fo nafhe telefa udje Jesufovi, fo veliko bolj nafhe dufhe po njem pofvezhene, in s’ njim sdrushene. To naf perganja po Jesufu Kriftufu, fvojiinu po¬ glavarju, fpodobno shiveti, de ne bomo oltud- ni udje fvete glave, in de saverslieui ne bo¬ mo. ( Sveti Paul sopet pravi: Grehu jle od¬ merit, shivite Bogu v’ Kriftufu Jesufu. Rimi. 6 . 11 . Kaj pometli de fmo po fvetim kerftu pre- hivulfhe fvetiga Buka? To pomeni , de je gnada fvetiga Duha v’kerfheniku, dokler je ne sgubi s’velikim greham. ^veti Paul je Koriuzhanam pifal: Ne ve ji e , de ji e tempelj boshji, in Duh bo¬ shji v’vaf prebiva? ( tšvet je tempelj, in to fte vi. I. Kor. 3. 16-17. To naf perganja sve- fto ohraniti gnado fvetiga Duha, de dufliue lepote ne sgubimo, in saversheni ne bomo. Kdor is fvojiga ferza is-shene fvetiga Duha, is-shene shivljenje fvojiga shivljenja, ker bres 33 njega ni vezhniga slavljenja v’nebelih. jSveti Paul pravi: Hudo mafhvanje safluski on, kteri Duhu jfnade nezhafi flori. Hebr. 10. 29. Dolshnolti po Ivetim kerftu naloshene. Ktere dolslmofli fo po fvet im kerflu na - loshene ? Te: 1) Katolfhko vero obraniti. 2) Hudizhu in vfanu hudima vftavljati fe. 3J Vfe sapovedi is ljubesni do Boga fpol- novati. 4) Po Jesufu Kriftufu shiveti. Sukaj mora krifljan katolfhko vero okra - niti ? Sato, ker je per ivetim kerftu obljubil, in ker bres vere svelizhan ne bo. Vlak je bil pred kerftam vprafhan : Kaj skelifh od zerlcve boshje ? Odgovoril je fam, al po bo¬ trih : Vero. Duhoven ga je dalje vprafhal: Kaj ti da vera ? Odgovoril je : Vezimo shiv- ljen je. Refnizhnoje to, de je vera potrebna v’ vezimo svelizhanje, in de bres nje fe ne pride v’vezimo svelizhanje. ( SvetiPaul pravi: Bres vere je nemogozlie dopafli Bogu. Hebr. 10. 38. Ker je tedaj nemogozlie bres vere dopafli Bogu, je dolslmoft v’ katolfhki veri oftati. UL 3 34 i Kriftjan je dolshen vero katolfhke zerkve v’ vfi zhiftofti ftaftovitno ohraniti, de ne veruje lie vezli ne manj, ampak terdno veruje vfe, kar je Bog rasodel, in katolflika zerkev uzlii. Zhe zhifte vere nima, ne dopadeBogu, in ne ho svelizhan. Dolshen je tudi fveto vero, al verne ref nize ferzhno fposnati v’potrebi, in fe fvoje vere ne fine framovati v’ prizho hudob¬ nih al sanizhvavzov. Dolshen je tudi sapopa- dik dobriga in hudiga po volji boshji imeti, de je refnizhno hudo kar Bog prepoveduje, in refnizlmo dobro kar Bog sapoveduje. Volja boshja je po sapovedih rasodeta, in kdor dru- gazhi mifli, soper rasodeto voljo boshjo mifli, in nima zhifte vere. Malo krilijanov mifli so¬ per verne refnize, ni jih pa malo de fpridijo sapovedi, in pravijo: Lasli ni greh, al nezhi- ftoft je majhna flaboft, al kaj drusiga taziga. Tako eni miflijo in govore soper sapovedi, ker one bersdajo njih hudo posheljenje, kteriga fo fushni, in ga premagovati nozhejo. De bo katolflika vera svelizhavna, bodi ne le zhifta, ampak tudi delavna. Verovati vfe , kar je Bog rasodel, in v’ tej veri oftati, je potrebno, potrebno je pa tudi po rasodeti veri sloveti. ^veti Paul pravi: Eni govore , de Boga fposnajo , s’ deli pd ta je f ker fo nagnufni , in k’ nobenima dobrima delu per- pravni. Tit. 1. 16. t Sveti Jakob tudi pravi: Kaj vam bo pomagalo, bratje j žhe kdo ve¬ ro ima, oko dobrih del nima ? 2. 14. Kdor veruje, in po veri ne sliivi, bo teshje po¬ korjen. 35 Sakaj mora kriftjan hudizhu, in vfimu hu¬ dima vfiavljati fe ? Sato, ker je on per fvetim kerftn oblju¬ bil, ker je dolshen odpovedali fe hudizhu, boShjiga, in vfiga dobriga fovrashnikii. Vfak, preden je kerfhen , je vprafhan: t Se o d po¬ te f h hudizhu ? Odgovori Tam, al po botrih : Odpovem fe. Ravno tako obljubi: Vfimu nje¬ govima d jan ju , in napuhu fe odpovedati. Nilizhe ne more biti bres gofpodarja, ker je ftvar ; ftvarnik in gofpod vlih je Bog j kterimu je vfak dolshen fluShiti. Gofpodarja fi isvoliti kakorfhniga hozheiiio, iie fmemo, in tudi dvema gofpodama flushiti , kteha fta eden dfusimu ilafproii $ ne moremo. Hudizli je fovrašhnik boshji, vfih ljudi, in tfiga do¬ briga ; kdor ljubi, hvali, al ftori kar on uzlii, in snjim potegne ,je soper Boga, fvojiga ftvar- nika in gofpoda. Nilizhe hudizlia ne ljubi, veliko kriftjailov ga pa radi poflufhajo, ker on uzlii fvojimu hudiniu posheljenju ftrezhi. Yfi kriftjani fd fe Odpovedali hudizhu, in ve - 1 liko is njih mu je pokornih, in fo Savolj tiga djanfki lashniki, kar je grefhna iiesveftoba; ( Sveti Bonaventura jim pravi: Hudizhu fie fe per fvetim her/tU odpovedali, pa hodite ven- der a« njim ? Kaj fe pravi, vfe šapovedi is tj obesni do Boga fpolnovati ? To hozhe fezhi, de fino dolshni ljubiti Boga is vfe dufhe, ljubiti in fpolnovati vfe njegove šapovedi is ljubesni do njega. Zlilo - 1 3 * 36 vek je po fvelim kerfiu eaflushenja Jesufove kervi vdeleshen, opravizhen je in pofvezhen, de*prejeto pravizhnoft ohrani, in v’ nebefa pri¬ de. Ta uesapopadljiva miloft boslija je nafhe ljubesni vredna; ljubimo tedaj Boga, bodimo mu is ljubesni pokorni, ker je ravno v’tim vfa pravizhnoft sapopadena, in tako bomo frezhni vekomaj. Preden je zhlovek kerfhen mu je rezhe- no : Ljubi gofpoda fvojiga Boga is vfiga ferza, is vfe duflie in mozhi. Ta je perva in nar vekfhi sapoved, ker bres ljubesni je nemogozhe flushiti Bogu, ona je sazhetik iu konez vfiga dobriga saflushenja. Ljubesenje sraven med Bogam in krifijanam, in kdor ne ljubi Boga, rasdere to potrebno saveso , fe lozlii od njega, in je saftonj kerfhen. Kdor ne ljubi Boga, ne ljubi, ampak sanizhuje nje¬ gove fvete sapovedi, ker fpolnovanje pofla- ve je Ijubesen. Rimi. 13. 10. ( Sveti Paul rav¬ no tako sa tiga voljo sapove : Vfe, karkoli delate, ftorite v’imenu Gofpoda Jesufa. Kolof. 3. 17. Kaj fe pravi po Jesufa Kriftufu shiveti? To fe pravi mifliti, govoriti, in delati po sgledih in naukih Jesufovih. Dolshni fino Je- sufovo shivljenje in nauke, to je , Ijubesen, krotkoft , pokorfhino , pokorjenje , poterpesh- Ijivoft, m vfe drugo v’ ferzu nofiti, de po tim shivimo, in ravno to je velika dolshnoft po fvetim kerfiu naloshena. ^veti Paul pravi: Kriftuf Jesuf je dal febe sanaf, de binaf 3 7 ref Ml od vfe krivize, in febi ozhiflil Ijud- jivo, ktero bi njemu dopadlo. Tit. 2.14. Kdor po Jesufu shivi, je pravizlien, in bo svelizhan; kdor pa mn podobno ne shivi ? je krivizhen, in bo pogubljen. ( Sveti Paul so¬ pel pravi: Ktere je Bog p rev idil ( de bodo svelizhani ) , je tudi prej odlozhil, de bi po¬ dobi njegoviga c Sinu enaki bili. Rimi. 8. 29. ( So vfi kriftjani dolshni po Jesufu shi - celi ? Vfi fo dolshni, bogati in ubogi, mladi in ftari, in vfi drugi, ker fo po naturi njegovi podloshni , in ker fo mu svetlobo obljubili. ( Sveti ( Sperat, ko je bil savoij vere Jesufove pred neverniga oblaftnika poklizan, de bi fe veri odpovedal, mu je v’fvojim in tovarfhev imenu ferzhno odgovoril: Od tifliga dne, ko fino bili po fvelim kerftu pofvezheni, fino fe hudizhu odpovedali, in fino sa Jesufam hodili; njemu bomo svefli vfelej , in bomo vefelo utnerli savoij njega. Ravno tako fo vfi kriftjani dolshni po Jesufu shiveti, in vfe raji terpeti, ko njega rasshaliti. Odrafheni verni fo dolshni fpolnovali, kar fo botri nameft njih per fvetim kerftu ob¬ ljubili , ker nifo drusiga obljubili kot to, kar je vfaka umna livar fvojimu ( Stvarniku in Odre- fheniku dolshua; ni tedaj isgovora sa njih nepokorfhino. Ali fpoln ujejo vfi kriftjani kar fo per fve¬ tim kerftu obljubili ? Malo jih je, de fpolnujejo, kar fo per 38 fvetim kerfln obljubili. - ( Sveti Paul je fpreo- bernjenim Filipauam pifal: Veliko jih je, kte- ri, kar jim vam vezli krat povedal, (s da j pa tudi s’ folsami povem ) shive ko fovrashniki krislia Kriftufoviga; kterih konez je pogu¬ bljenje. Fil. 3.18-19, Kaj bi pa fveti Paul rekel, ako bi sdajue kriftjaue vid.il ? Veliko kriftjanov je, ki prav ne vedo refuizhniga kerfhanftva, in toraj shive, ko bi kerfheni ne bili, t Sveti Paul jih fvari, rekozh: O vi nes¬ pametni ! kdo vaf je sapeljal, de ref nizi nifie pokorni pred, kterih ozhmi je bil Jesuf shivo popifan ? Gal. 3. 1. ( Sveti Avgufhtin refnizhno fvari fleherniga hudobniga kriftjana, rekozh: Kdor po Krijiufu ne, shivi, fekri- ftjan lashnivo imenuje. Sukaj fe tedaj ime¬ nuje f h , kar nifi ? Zhe fi kriftjan, shivi kerfhanfko. Od kod je, de malo kriftjanov po oblju¬ bah fvetiga kerfla shivi? Is hudiga posheljenja je to. Hudizh , vfiga dobriga fovrashnik, je perfejal luliko v’ ferze pervih poroduikov, v’ kterih fmo vli grefhili ; ta pa obroduje obilni fad veliko gre¬ hov. Hudo posheljenje'oftane po kerftu v’voj- fkovanje, in tiftim ni fhkodljivo, ki fe ferzhno premagujejo, veliko pa jih je hudimu poshe- Ijenju pokornih, is tiga fo grehi in grehov pohujfhanje , in tako fo tudi kerfhanfke de- shele s’ vfiin hudim napolnjene. Nafhe hude zhafe je fveti Paul prevedil, in fvojimu Ijubi- mu uzhenzu Timoteju pifal: Vedi , de bodo 39 v’ poflednjih dnevih nevarni zhafi: ker bodo ljudje febe ljubili, lakomni, bahazlii, na- pahnjeni, preklinjavzi, ftarifliem nepokor¬ ni , nehvaleshni, hudobni, neufmiljeni, ne¬ pokorni, opravljivi, nezhifti, in bodo bolj ljubili fladnofti, kakor Boga. Tim. 3.1-4. Kaj je kriftjanam ftoriti, de po Jesufu Kriftufu shive ? De kriftjanj po Tvojim poklizu , iu Tvoji viTokofti KnftuTu podobno shive, naj njega, nebefhkiga uzhenika, premiTlijo, in naj ga vedno profijo obilne gnade , s’ Idero premagu¬ jejo Tvojo nat orno Tpazhnoft. Ni kerThanfke pravizhnofti v’naT, zlie po pravizhnim JesuTn ne shivimo ; ni pravizhnofti bres vedniga pre¬ magovanja, in ni premagovanja bres pomozhi gnade boshje. VTa modroft je prav Tposnati JesuTa KriftuTa, vTa pravizhnofti al Tvetoft je po njeni shiveti, in vli naj gorezhe profijo, de jo s’ poinozhjo gnade boshje doTesliejo. .Sveti Jakob pravi: Kdor modrofii potrebu¬ je , naj profi Boga, /tleri vfhn obilno daje. 1. 5. ( So kriftjani dolshni premifliti in po¬ navljati, kar fo per fvetim kerftu oblju¬ bili? Dolshni To, de Te zhe dalje bolj vne¬ majo Bogu svefto Tlushiti, Veliko kriftjanov to posabi , in Tpomnijo Te lede To rojeni in ker- fheni v’ dan Tvojjga godu, de pojedino na¬ pravijo. 40 Kdaj fe f podobi ponoviti, kar fino per fvetim ker f tu obljubili? Ponovili obljube per fvetim kerftu ftorje- ne, fino dolslmi; lete pa ponoviti fe nar bolj fpodobi: 1) Kinalo ko v’16to rasfodka pridemo. 2J Pred fveto birmo. 3) V’ dan fvojiga godu. 4) Pred fpovedjo in obhajilam, 5) Velikonozhno in biukufhtno faboto. 6) V’ zhafu fkufhnjave. 7 J Vezhkrat v’slavljenji, in fofebno v’ne¬ varni bolesni, Kako fe ponovi, kar f mo per fvetim ker- flu obljubili ? Tako: Verujem v’Boga Ozheta, ( Sina in fvetiga Duha. Verujem v’ Jesufa Kriftufa ^Sina Boshjiga, Boga in zhloveka fkupaj , kte- ri je zhlovefhki rod s’ fvojo fmertjo odrefhil. Verujem vfe, kar je Bog rasodel, Jesufuzhil, in katolfhka zerkev uzlii. Sahvalim Ozheta, ( Sina in fvetiga Duha, v’ kterih imenu fim ker- fheu bil, savolj vfih prejetih dobrot, kterih fim nevreden. Is ferza me grevajo vfi moji grehi s’kterimi fim ufmiljeniga Boga rasshalil; in fe v’ novizh odpovem hudizhu, vfim greham, in vfimu napeljevauju v’ grehe. Terdno ob¬ ljubim s’pomozhjo gnade boslije po kerfhan- fko shiveti, vfe raji terpeti in sgubiti , ko vero sapuftiti, al kako sapoved preftopiti. O r 41 ufmiljeui Bog ! poferdi me s’ fvojo mogozhno gnado, in ftori me fvojiga sveftiga flushab- nika , de dofeshem, kar li mi dobrotljivo ob- ljubil. Amen. Od botrov. AH je flara navada v' katolfhki zerkvi , de fo botri ? 4 $tara navada je to, kakor prizhuje Ter- lulian, fveti Avgufhtin in drugi, V’ zhafu apo- fteljnov To oni , ki fo fe is Judov in neverzov fpreobernili, bres botrov kerfheni bili; potlej pa , ko je vezli vernikov bilo , je zerkev sa- povedala, de naj botri bodo per majhnih, iit per odrafhenib, ki f. kerft al f. birmo prej¬ mejo. Sukaj zerkev sapoveduje de morajo botri biti ? Zerkev is vezli dobrih namenov to sapo¬ veduje: fofebno pa, 1 j De botri nefejo, al fpremijo njega, kteri je k’ fvetimu kerftu namenjen. 2) De duhovnimu povedo, kakofhno bo nje¬ govo ime ; zhe je bil al ne doma oblit, in na- mefti njega odgovarjajo, ako fam ne more. 3j De fo prizke prejetiga kerfta. 4) De sa njegovo dufho gorezhe fkerbe. 42 Kakofhni morajo botri biti ? Zerkev sapoveduje, de fo botri tiga fve- tiga opravila vredni , to je, 1) De fo katolfhke vere, ker ljudje krive vere fo nevredni vdeleshiti fe fvetih fkrivnoft , in fo neperpravni po naukih zerkve odgovarja¬ ti in fkerbeti sa svelizhanje njih, ktere fo v’kerft dershali. 2 j De fo v’ katolfhki veri dobro uzheni, ker dresih uzhiti ne morejo, ako fo nevedni. 3) De fo she birmani, in prejeli popolna- moft kerfhanfkiga shivljenja, de bodo druge vterjevali v’ veri in v’ vfim dobrim. 4) De fo kerfhanfkiga poboshniga shivlje¬ nja , ker krivizhniki , pija.uzi, preklinjevav- gi, zerkvi nfepokorni, in drugi ozhitni grefh- niki fo nevredni in neperpravni v’ prizho zerkve obljubiti, de bodo sa dresih svelizhanje fker- beii, žhe ša fvoje svelizhanje ne fkerbe. Ka¬ ko bodo botri namefti otroka odgovorili: jSe odpovem hudizhu, njegovimu djanju in napu¬ hu , ako mu oni flushijo ? 5) .Spodobi fe tudi, de nifo botri premla¬ di , ker farni vojvoda potrebujejo ; al prefta- ri, ker morde tvoje duhovne otroke prehitro sapufte; al predelezh doma, al nesnaniga je- sika, de morejo fvoje duhovne otroke uzhiti , in jih po poti pravizhnofti voditi, Kaltofhne dolshnofti imajo botri do tih, ktere fo v’ ker ji dershali? Dolshni fo pomagali, de fo po kerfhanfko srejeui; 43 1) Dolshni fo jih fofebno ljubiti, ker To njih duhovni ozhetje , al matere. 2) 4 Skerbeti morajo, de Topo kerfhanfko srejeni, in de obljube svefto rpolnujejo. 3 J Dolslmi fo sa-nje moliti, jih v’potrebi fvariti, in jim dober sgled dajati, de poboshno shive. jšo vfi botri dolshni to spnlnovati ? To jih po okolifhinah vezh al manj veslie, iZlie fo porodniki fkerbni sa Tvoje otroke, in fi persadenejo jih po kerfhanfko srediti, fo botram njih dolshnofti polajfhane; ako pa tifti, ktere fo v’kerft dershali, porodnikov nimajo , al jih nefkerbne , al neuzhene imajo , fo botri doishni fi persadjati Tvoje dolshnofti po mozhi fpolnovati. Kaj fo porodniki botram fvojih otrok dol¬ shni ? Dolshni fo jih fofebno ljubiti, ker fo oni pomagavzi v’ kerfhanfkim srejeuji njih otrok, Kaj je v fak fvojim botram dolshen? Vfak je dolshen fvoje botre fofebno Iju-> biti, fpofhtovati, bogati, in sa nje moliti, 44 Molitve in opravki per deljenji fvetiga kerfta popifani in ruslugani. O p o m h a. Dobro in koriftno je majhno raslaganje opravkov fvetiga kerfta, de kriffjaui vedo ka- kofkni fo bili pred kerftatn, in kaj fo po prejetim kerfta, Jesuf Kriftuf je sapovedal kerfiivati s’ naturno vodo. in s’ boshjo befedo v’ odpufJienje grehov. Sapovedal je s’ vodo kerfiivati v’ imenu Ozheta, ( Sina in fvetiga Duha; fveta zerkev je pa molitev in opravke perftavila, de vfi vedo, kaj dobriga po fve- tim kerftu prejmejo. Dobro je tedaj vfe to kratko raslagati, de bo Jesuf hvaljen, kteri je fveti kerft poftavil. Motri pernefo otroka k’ fvelim kerftu, in s’ njim skakajo pred zerkvenimi vratmi. * Zerkev, al bosbja veslia je podoba ka- tolfiike kerfhanfke zerkve , in toraj botri ne gredo va-njo s’otrokam, ampak sunaj zerkve zhakajo, ker on va-njo ne fine , dok¬ ler kerfhen ni, ker je v’grehu. S’fvetim kerftam le fe pride v’katolfhko zerkev, in v’ nebefhko kraljeftvo ; kdor kerfhen ni, ni ud zerkve, odlozhen je od nje, in ne pri¬ de v’ nebefhko kraljeftvo , kteriga je bo- shja veslia podoba. To preprizha, de je tudi otrok kerfhaufkih porodnikov, otrok jese in niafhvanja, preden je kerfhen. * 45 Duhoven vprafha botre, kteri fo otroka pred zerkev perneflii Kako bo ime timu otroku ? Botri odgovore: Jakob. Otrok vernih , al flabovernih porodnikov k’fvetimu kerfiu namenjen dobi ime po ka¬ kim fvetniku, in fe mu ne fme dati prašno al nizhemurno ime. — Zhloveku je ime dano is dveh namenov: pervizh sato de fe ljudje raslozhijo; drugizh, de kriftjan fkerb- no sliivi po fvetniku, kteriga ime ima; in ravno to mifli zerkev. * Duhoven vprafha: Jakob , kaj shelifh od zerkve boshje ? Botri namefli otroka odgovore : Vero. Duhoven dalej vprafha i Kaj ti da vera? Botri odgovore : Vezimo slavljenje. * Duhoven vprafha: Kaj shelifh od zerkve hostije ? de on fam, al po botrih rasodene fvojo sheljo fveti kerft prejeti. To tudi ka- she mifel katolfhke zerkve , de ona nikogar ne fili, ampak de hozhe radovoljne kriftja- ne imeti. Kdor je tedaj sunaj katolfhke zerkve, naj profi va-njo , de fe uzlii pryv verovati, in de po zhifti veri prejme vezhno slavljenje. * 46 Duhoven mu rezhe: Ako hozhefh v’shivljenje iti, fpolnuj sapo- vedi. Ljubi gofpoda fvojiga iftoga is vfiga fvojiga ferza, is vfe fvoje dufhe, in is vfe Tvoje pameti; in Tvojiga blishniga ko Tebe. # Te befede To fofebno poduzkne. Duhoven mu v’ imenu zerkve rezhe: Ako hozhefh v’ shivljenje iti, fpolnuj sapovedi. She- lifh vero katolfhke zerkve , ker bres nje ne bofh svelizhan; tvoja shelja je dobra, ker v’ katolfhki zerkvi le je prava vera v’ ve¬ zimo svelizhanje ; vera Tama pa ni sadoAi, temuzh, treba je de Tpolnujefh sapovedi, kterili sapopadik je ta: Ljubi Boga is vle dufhe, in ljubi blishniga kakor Tebe. * Duhoven dahne trikrat v’ ohlizhje otro¬ ka , in rezhe : Pojdi is njega, nezhifti duh, ili daj proftor fvetimu Duhu. v- Duhoven dahne trikrat v’ otrokovo oblizhje, de pofnema Kriftufa, kter, je po Tvojim vfta- jenji k’ Tvojim apoTteljnam prifhel, in jim rekel: Prejmite fvetipa Duha. Jan. 20. 22. Duhoven v’Jesufovi oblafti sapove hudizhu prozh iti, in dati proftor fvetimu Duhu, ker hudizh in Tveti Duh ne moreta biti fkupaj v’ zhloveku. Hudizh je nezhifti duh imeno¬ van , ker je v’grehu, in v’ grehu vterjeu. Mafhnikove befede, s’kterimi sapove hu¬ dizhu is zhloveka iti, de on po fvetiin ker- ftu prejme gnado fvetiga Duha, preprizha- 47 jo de je nekerfhen zblovek v’ oblafii hudi- zhevi. * Duhoven potlej sasnamnja otroka s’ fve- tim krisham na zhelu in na perjih, re- kozh : Prejmi snamnje fvetiga krisha na zhelu j*, iu lia ferzu *j*, vsami s’njim vero nebefhkih sa- poved, in shivi tako, de bofb tempel bosliji biti samogel. Duhoven je prej sapovedal hudizhu prozh iti, in dati profior fvetimu Duhu; sdaj pa sasnamnja zldoveka k’fvetimu kerfiu name- njeniga s’krisham na zhelu in na perfih, de s’tim kashe veliko mozh krisha Jesufoviga, kteriga safluslienje premaga hudizha. Du¬ hoven sasnamnja otroka na zhelu s’ fvetim krisham, de fe ne bo framovalJesufain nje¬ govih sapoved. Sasnamnja ga tudi s’fvetim krisham na perfih , de ljubi sapovedi boshje, in de je prebivalfhe fvetiga Duha: iu ravno savolj tiga moli tako: * Molimo. Profimo te, Gofpod, milofiljivo uflifhi nafhe profhnje , in tiga isvoljeniga Jakoba s’ vtifnjenjem fvetiga krisha sasnamnjaniga sTlanovitno mozhjo obrani, de perve nauke tvoje vifoke zbafli ohrani, in s’ fpolnovanjem tvojih sapoved v’zhaft prerojenja priti saflushi. Po Kriftufu Gefpodu nafhim. Amen. 48 Duhovem potlej poloshi fvojo roko na gla¬ vo otrokovo , in moli: Vfigamogozhni vezlini Bog, Ozlie gofpoda liafhiga Jesufa Kriftufa , miloftljivo poglej le- tiga fvojiga flushabnika Jakoba, kteriga fi dobrotljivo poklizal k’ pervim liaukaul vere: is- sheni is njega vfo flepoto ferza; rastergaj vfe fatanove saderge, s’klerimi je svesau bil; odpri mu, Gofpod, vrata Tvoje milofti, de bode s’ snamnjeiu tvoje modrofti napolnjen, bres fmradu vlili budili sbelj, in po prijetnim duhu tvojih fapoved vefel v’tvoji zerkvi tebi flusbil, in vfaki dan ( v’ dobrim ) raliel. Po tiftim Kriftufu Gofpodu nafhim. Amen. #■ Duhoven poloshi fvojo roko na otrokovo glavo, in to kashe, de je Bogu pofvezhen, in de ga bo Bog obvaroval s’ fvojo mo- gozhno gnado. Dokler duhoven dershi fvo¬ jo roko nad otrokam, moli sa-nj, de bi po prejetim kerftu shivel Bogu v’ zhaft. * Duhoven dene otroku v' ufta enmalo pofve- zhene f bli, rekozh : Jakob, vsemi fol modrofti: fprava naj ti bo v’ vezimo slavljenje. * 4 Sol pomeni inodroft, ktera je nar potreb- nifhi dar. ( Sol flori jedi prijetne in dobre, in inodroft flori nafhe dela vfhezhne Bogu. t Sol flori jedi prijetne in dobre , in fol v’ufta dana pomeni slieljo zerkve, de bi Bog dal kerfheniku vefelje do rasodetih refniz , kte- re fo flabimu zhloveku grenke, ako on ne 49 pomaga. ( SoI ohrani rnefd, de fe ne ufinra- di, in ravno salo zerkev profi, de bi Bog kerfheniga zldoveka s’Tvojo gnado ohranil bres greha. * Duhoven potlej rezlie : Mir bodi s’teboj. f Slushabnik odgovori i In s’tvojim duham. Molimo. Bog nafhih ozhetov, Bog tlvarnik vTe refnize , ponishno te profimo, de Te iniloTtlji- vo osrefh na tiga fvojiga Tlushabnika Jakoba, in de njega, ki sdaj leto pervo paTho folx okufi , ne puftiTh dalej lakoto terpeti, de bi ne bil s’nebeThko jedjo nafiten, ampak de bo vfelej V duhu gorezh, v’ upanji vefel, in tvoji- inu imenu vedno flushil. Perpelji GoTpod, h’kop vi noviga prerojenja, de bo s’tvojimi vernimi vezimo plazhilo tvojih obljub saTlushil. Po Kriftufu Gofpodu nafliiin. Amen. Sarotim te, nezhifti duh, v’imenu Ozke- ta -J*, in ( Sina *[*, in Tvetiga Duha j*, de greTh, in pobeguefh is letiga Tlushabnika boshjiga Ja¬ koba, ti preklet obTojen, ker on ti sapove, kteri je s’ nogami po morji hodil, in Petru , ko Te je topiti sazhel, Tvojo deTniZO pomolil. jSposnaj tedaj, preklet lmdizh, Tvoje obToje- nje , in daj zbaTt shivimu in reTnizhnimu Bo¬ gu, daj zhaTt JesuTu KriTtufu njegovimu jSinu, in Tvetimu Duhu : in pojdi is letiga Tlushabnika boshjiga Jakoba, ker njega je Tebi Bog in Sil. ' 4 50 gofpod nafhJesuf Kriftuf k’fvoji gnadi, k’po- fvezhenju, in ftudenzu kerfta miloftljivo po- klizal. * Duhoven sarotuje hudizha, in mu v’imenu Ozlieta, ,Sina in fvetiga Duha sapoveduje is zhloveka iti kfvetirnu kerftu namenjeni- ga; to prizhuje de vfaki zhlovek, in tudi majhin otrok je pred kerftam v’oblafti hu- dizhevi savolj poerbaniga greha. * Duhoven sasnamnja otroka na zhelu s’kri¬ škem , r e kozli: In letega snamnja fvetiga krisha , ktero mi njegovimu zitelu damo , fe ti, preklet hu- dizh, ne predersni nikoli ofkruuiti. Po tiftim Kriftufu gofpodu nafhim. Amen. Duhoven poloshi roko na glavo otrokovo, in rezke : Tvojo vezhno in liar pravizhnifhi miloft pro- fim, fveti Gofpod, vfigamogozhni Ozhe , ve- zlini Bog, sazhetnik fvetlobe in refuize, nad tim tvojim flushabnikam Jakobam , de njega s’ fvitlobo fvoje modrofti rasfvetlifh; ozhifti in pofveti ga; daj mu pravo uzhenoft, de bo vreden gnade tvojiga kerfta , de ohrani ftano- vitno upanje, ravni fvet in fveto uzhenoft. Po Kriftufu Gofpodu nafhim. Amen. Duhoven poloshi konez fhtole na Otroka, in ga pelje v’ zet kev, rekozh : Jakob, pojdi v’tempelj boshji, de imafh del s’Kriftufam v’vezhno slavljenje. Amen. 51 * Rezheno je sli e bilo, de je zerkev podoba katolflike zerkve, in nebefhkiga kraljeftva. Ker je otrok po botrih profil Jesufovo vero, ga duhoven pelje v’zerkev, v’snamnje, de fe po veri pride v’ nebefhko kraljeftvo. Du¬ hoven poloshi konez fhtole na otroka; fhto- la pa pomeni oblaft, ktero je Jesuf fvoji zerkvi dal fprejernati vfe ljudi, kteri is fer- za shele v’ katolfhko zerkev po fvetiin ker- ftu priti. * Ko fo v’ zerkev prifhti, duhoven glafno govori apoftoljfko vero , in botri su njim : Verujem v’ Boga Ozkela vfigamogozhni- ga i. t. d. Tudi Ozhe nafh, til Grofpodovo molitev, in botri sa njim namejii otroka: Ozhe nafh, kteri fi v’ nebefih. i. t. d. * Otrok je po botrih profil vero katolfhke zerkve; [zbe je odrafhen, famprofi); sa tiga voljo duhoven glafno moli apoftolfko vero, de mu pove in rasodeue poglavitne refuize , ktere katolfhka zerkev veruje. Bo¬ tri, namefti otroka klezhe molijo sa du¬ hovnim, de fkashejo fpofhlovanje veri ka¬ tolfhke zerkve. Botri glafno, al vfaj ume¬ vno molijo , de rasodevajo fvojo vero. Otia- nik je to ftare navade. Duhovni fo odra- fheue , ki fo sheleli v’ zerkev priti, fkeih- no uzliili, in oni fo katolfhke refuize ozhit- no fposnali v’ zerkvi, preden fo kerfheni bili. Ako je sdaj kak odrafhen zhlovek 52 kerfhen, mora ravno tako pred kerflam ozliitno rasodeti kar veruje. Po apoftolfki veri fe Ozhe nafh moli, to pa v’siiamiije j de, kdor terdno veruje, sa- upljivo klizlie v’Boga, rekozli: Ozhe nafti, in ga saupljivo proti, ker je vernik otrok bos liji. * Preden je otrok kerfhen, duhoven govori to sarotenje: Sarotim te , vef nezhifti duh , v’ imenu Bo¬ ga Ozheta vfigainogozhniga -j-, in v’imenu Je- sufa Kriftufa >Sinu njegoviga, gofpoda in fod- nika naftiiga *j*, in v’ mozhi fvetiga Duha j*, de grefli is lete boslije podobe Jakoba, kle- riga je nafti Gofpod v’ fvoj fveti tempelj mi- loftljivo poklizal, de bo prebivalftie shiviga Boga, in de fveti Dnh v’njem prebiva. Po tiftim Kriftufu gofpodu nafhim , kteri bo pri- fhel foditi shive in mertve , in fvet s’ ognjem. Amen. Duhoven fe s ’ flino fvojih ufl dotakne ufhef otrokovih, rekozli: Epliata, to je: Odprite fe. Potlej fe nofniz dotakne, rekozli: K.’prije(nimu duhu. Ti pa hudizh pobegni, ker fe bo fodba boslija perblishala. Zldovek je po fpazheni naturi gluh in mu- taft, in toraj ne fliflii, ne ume in ne go¬ vori boslijiga, ako ga Bog ne osdravi s’fvo- jo gnado. On je podoben zldoveku gluhi- 53 mu in mutaftimu, kteriga je Jesuf s’ flino fvojili uft, in s’fvojo vfigamdgozhno befedo osdravil. Mar. 7. 32-35. Glufliez ne flifhi, kar drugi govore, in govoriti ne ve; du¬ hoven fe toraj njegovih ufhef dotakne , re- kozli: Odprite fe; in potlej njegovih nof- niz, rekozh: K’ prijetnima duhu , de bi on s’ pomozhjo gnade fvetiga Duha rad po- flufhal boshje nauke, in de bi mu oni pri¬ jetno difhali al dopadljivi bili. Duhoven sapove hudizhu pobegniti is njega, ker fe ho fodba boshja perblishala, to je , de bo permorau njega sapuftili , ker bo kmalo kerfhen, in de ho po kerftu prebivalfhe fve¬ tiga Duha. * Duhoven potlej vprafha h’kerftu name- njenitja, rekozh: Jakob , fe odpovefh hudizhu ? Botri namefli otroka odgovore: Odpovem fe. Duhoven : ^ In vfirau njegovimu djanju? Botri : Odpovem fe. Duhoven: In vfimu njegovimu napuhu? Botri : Odpovem fe. Kar zldovek, k’ fvetimu kerftu namenjen, 54 fain, al po botrih obljubi , odpovedati fe hudizhu, vfiinu njegovimu djanju in napuhu, je obljubiti in fpolnovati dolshen. Vfak je dolshen, naj obljubi al ne obljubi, odpo¬ vedati fe hudizhu boshjiga in vfiga dobriga rovrashniku ; in je dolshen flushiti vfigamo- gozhnimu Bogu, fvojimu ufiniljenimu ftvar- niku. Botri fzer namefti otroka obljubijo pa je vender vfak kriftjan dolshen po tih ob¬ ljubah shiveti, ker ni drusiga po fvojili bo¬ trih obljubil ko to, kar je Bogu dolshen, in, zhe po tih obljubah ne shivi, ne bosve- lizhau. * Duhoven pomozhi pavz v’ olje katehume - nov ali novinzov v’veri imenovano, in pomashe otroka na perfih, in medple- zhatni v’podobi kris/ia, rekozh: Te pomashem jv s’oljem svelizhanja, v’kri- ftufu | Jesufu gofpodu uafhim, de imafh ve¬ zimo shivljenje. Amen. '* Sveto mašilo, s’ kterim duhoven pomashe otroka na perfih in med plezhaini, pomeni gnado, ktero Jesuf dajetiftim, ki fe njego¬ vimu jarmu podvershejo , de ga poterpeshlji- vo in ferzlmo nofijo. V’ ftarih zhafih fo fe tekarji, in uni, ki fo fe v’ograji fkufhali, masali, de fo bili gibzhuifhi; ravno tako Jesuf fvoje vojfhake mashe s’ inasilam fvo- je gnade, de fo uruifhi, in fovrashnikam odidejo. # 55 Duhoven potlej vprafha: Jakob, verujefh v’ Boga Ozheta vfigamogo- zhuiga ftvaruika nebef iu semlje ? Odgovori fmn, al po botrih : Verujem. Duhoven: Verujefh v’ Jesufa Kriftufa ( Sinu njegoviga edi- niga, kteri je rojen bil, in je terpel ? Odgovori: Verujem. Duhoven: Verujefh v’ fveliga Duha, fveto katolfhko zer- key, gmajno fvetuikov, odpufhenje grehov, in vezimo shivljenje? Odgovori: Verujem. * Ako ravno je zhlovek, h’ kerftu namenjen, fam al po botrih profil vero katolfhke zer- kve, in je potlej fposnal poglavitne refnize v’ Apoftolfki veri sapopadene , ga duhoven, predenje kerfhen, vender fpet vprafha, de ve njegovo zhifto sheljo po fveti veri, in njego¬ vo lianovitnoft v’ nji. To tudi pomeni veliko fkerb vfe duhovfhine, in de fo oni profh- njavze natanko fkufili, zhe refnizluio al hinavfko shele v’zerkev boshjo.' :;: ' Duhoven potlej vprafha: Jakob , hozhefh kerfhen biti ? Odgovori fam, al po botrih: Hozliem. 56 * Duhoven ga fpet vprafha, zhe sheli kerfta, ker zerkev nikogar ne fili fe veri podvre- zhi, al fe dati kerftiti, ampak, zhe po gna- di fvetiga Duha preprizhan, sheli in hozhe.* Duhoven ga kerfti , rekozh: Jakob, jeft te kerftim v’imenu Ozheta y, in ( Sina j, in fvetiga Duha *j*. Amen, Duhoven pomozhi pavz, v' fveto krismo , in pomashe dete verh glave v’ podobi krisha, rekozh; Tfigamogozhni Bog, Ozhe gofpoda nafhiga Jesufa Kri (tufa, kteri te je prerodil js vode, in fvetiga Duha, in ti vfe grehe odpuftil, on naj te pomashe s’Krismo svelizhanjaj- v’tihim Kriftufu Jesufu gofpodu uafhim v’ vezimo slav¬ ljenje. Amen. Duhoven rezhe: Mir tebi, ( Slushabnik odgovori: In s’ tvojim duham. * Krisma pomeni Kriftufa, Kriftuf pa poma- sanza, ker on je sgolj fvetoft, in isvir vfe fvelofti sa tihe, klere je odlozhil v’ vezhno slavljenje. Kerfhen zhlovek je tedaj po- fvezhen, ker je Jesufove fvetofti vdeleshen, de fveto shivi v’ vezhno slavljenje. Duho¬ ven mu potlej rezhe : Mir tebi, in prav, ker fo mu vfi grehi odpufheni, je s’ Jesnfam sdrushen, in pojde v’ vezhni mir , zhe ne od¬ pade s’ velikim greham. . 57 Duhoven dene Velo ruto na otroka, re- kozh: Vsemi belo oblazhilo, ktero lieomadeshano peruesi pred rodili ftol gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa de dofeshefh vezimo shivljenje. Amen. # Bela ruta pomeni gnado, nedolslmoft in fvetoft po fvetiin kerftu prejeto. Duhoven ga opomni, de naj prejeto gnado ohrani; ako ne , bo fodniku, Jesufu Kriftufu, od¬ govor dajal. Bela ruta, ktero duhoven de¬ ne na otroka, pomeni tudi belo oblazhilo , v’ kteriga fo oblekli odrafhene po prejetim kerftu, kteriga fo ofem dni nofili. Velko, al velikouozhno faboto kerfheni, fo belo oblazhilo do perve nedelje po velikonozhi nofili, in ravno sa tiga voljo fe Bela nedelja imenuje. * Duhoven njemu al botram poda g o rez h o fvezho, rekozh: Vsemi gorezho fvezho, in ohrani bres ma- desha fvoj kerft; fpolnuj sapovedi boshje, de kader bo Gofpod k’ sheuitvanju prifhel, mo- refh njemu naproti iti s’ vfimi fvetniki v’ nebe- fhki kraljevi bifhi, in pridefh v’ vezhno shivlje- nje, de shivifh vekomaj. Amen. * Gorezha fvezha veliko rezili pomeni. Ona pomeni Jesufa Kriftufa, kteri je luzh fveta. Pomeni nafho sliivo vero v’ Jesufa Kriftufa ( Siua Boshjiga. Pomeni ljubesen do Boga, ker je ljubesen ognju permerjena. Pomeni vfe nafhe dobre dela, ktere fo is, ljubesni do Boga. Vfe rezheno fe v’ tih befedah sa- 58 popade: Po veri Jesufovi shiveti is Iju- besni do njega. Gorezlia fvezha je kriftjanu per fvetim kerftu podana, in mu bo podana v’ sadnji uri, de s’tim prizhuje, de hozhe v’fveti veri umreti, ktera mu je bila per fvetim ker¬ ftu s’ pofvezhujozho gnado vlita. Prav je to, zhe je fpolnoval boshje sapovedi, in ko otrok fvetlobe shivel, ker pojde v’ve¬ zimo luzh. Duhoven mu na sadnje rezhe: Jakob, pojdi v’miru, in Gofpod bodi s’te¬ boj. * Te kratke befede obilni nauk sapopadejo. Duhoven ga klizhe po imenu, de fkerbneje poflufha, kar mu povedati bozlie, in mu potlej rezhe : Pojdi v’ miru. To je, pre¬ mini, kaj fi bil pred kerftam, in kakfhin fi po kerftu: fovrashnik boshji fi bil, sdaj pa otrok boshji, in erb liebefhkiga kraljeftva ; mir fi dofegel, pojdi v’ miru, in ga obrani s’sveftim fpoluovanjem boshjih sapoved, de pojdefb v’ vezhni mir. Duhoven mu tudi rezhe: Gofpod bodi s’teboj. To je, dofe¬ gel fi mir, bres boshje pomozhi pa ga ne morefh obraniti; is ferza ti tedaj vofhim, de bo Bog s’ teboj, in ti pomaga s’ fvojo gnado ohraniti prejeto pravizlmoft. Bodi tu¬ di ti s’ Bogam, profi ga sa gnado, svefto mu flushi, in ga ne sapufti, de ga bofh vshival vekomaj. Amen, to je, naj fe ti godi, ka- 59 kor fini rekel, de pridefli v’ vezimo sve- lizhanje. Od sakramenta Ivete birme. Kaj je, iii de je refnizhen sakrameut. Kaj je fveta birma ? jSveta birma je sakrament nove savese, s’kterim kriftjan s’ pokladanjein fhkofovih rok, s’ boshjo befedo, in s’ fvetiin masilam prejme gnado, de Tvojo vero ferzhno fkasuje, in Te mofliko vojfkuje soper dnfhne fovrashnike. Firma al birma je is latinfke befede, in po¬ meni vterditi al vterjevati; ta sakrament bi Te tedaj prav sakrament vterjenja imenoval. K zhim fta sakrament [vete birme in fve- ti(ja ker/la raslozhena ? Timu vprafhanju Tveti papesb Melkiad od¬ govori , rekozh: P er fvelim ker fta fveti Duh daje pravizhnof al fvetofi, p er fveti birmi pa daje gnade popolnamofi : v’ f velim kerfu fmo prerojeni, per fveti birmi fmo vterje¬ ni v’ voj [kovanje : v’kerfu fmo ozliifheni , v’ fveti birmi sadobimo možh: per fvetim kerftu fmo odbrani v’ vojafhtvo , in per fve¬ ti birmi fmo s’ oroshjem ofkerbljeni, de fe voj [kujemo ? Je fveta birma refnizhen sakrament ? ker naf Jesuf neisrezheuo ljubi. m 2y Vfigamogozlmoft Jefufova naf preprizha. P ofve til je on per sadnji vezherji kruh in vi¬ no, rekozh: To je moje telo: Ta je moja kri, in sgodilo fe je, kar je govoril, ker je njegova befeda vfigamogozhna. Rekel je lu- di: ( Storite to v’moj fpomiti, de njegovi Piaflmiki ponavljajo zhudesh, kteriga je on fioril. ( Sveti Janes kerftnik je Judam rekel: Bog is tih kamnov lolika obudi otroke> Mat. 3.9. jSatan, ki je Jesufa fkufhal, mu je re¬ kel : Ako fi c Sin boshji, rezi j de to kame¬ nje kruh bode. Mat. 4. 3. Jesuf je v’ Kani Ga¬ lileji fpreobernil vodo v’vino. Jam 2. Ti* iii vfi drugi zhudeshi Jesufovi prizlmjejo , de je on vfigainogozhen, in podpirajo hafho fla** boft. 3) Boshja befeda prizhiije * de je Jesuf refnizhno prizbijozli v’ tim fvelim sakramentu. Jesuf je Judam rekel: Jeft jim kruh shivlje- nja. Vafhi ozhetje fo v’ pufliavi mano jedli in fo umerii. Ta je kruh, kteri is neb ef pri¬ de; de , kdor ba njega jedel -, ne umerje ; Kruh , kteriga bom jeft dal je moje mefoi Judje fo fe nad Jesufoviini befedami pohujfhali in godernjali, on je pa fvoje befede perterdil, rekozh: Refnizhno, refnizhno vam povem: Ako ne bojte jedli meja firm zhlovekoviga, in pili njegove kervi, he bojte imeli shivlje- nja v’ febi. Jan. 6. 48-54. Vfi apofteljni fo to verovali in uzhili $ in po njih je vfa katol- fhka zerkev v’ tej veri ftanoviina. .Sveti Paul je bil pošneje poklizanv’apoftolftvo , pa je vero¬ val in uzhil kar drugi, rekozh: Jeft fim pd 84 Go f podu prejel, kar fini mm tudi srozhil, de je' Gof-pod Jesuf to nos h, v’kteri je bil sdan , kruh vsel, sahvalil, raslomil, in re¬ kel: Vs umite, in jejte ; To je moje telo, f ktero bo sa vaf dano (v’ f mer tj; to fiorite v’ moj f potnim Ravno tako tudi kelh po vezherji, rekozh: Ta kelh je novi teftament v’moji kervi; to fiorite v’moj f pomiri, ko- likorkrat bote pili. Kteri koli tedaj bo ne¬ vredno ta kruh jedel, al kelh Gofpodovi pil ; bo kriv nad telefam, in kervjo Gofpo- dovo. 11. 23 -27. K’ poterjenji te katolfhke refnize je ve¬ liko zhudeshev najditi v’zerkvenim popifova- nji, kterili bo tukaj en farn prepifan. V’ me- fiu Florenzu na Laflikim v’letu 1230 je 30 ga dne grudna , ftar mafhnik v’ zerkvi fvetiga Arn- brosha mafheval, je pa ( fe ne ve kako, al is fofebniga perpufhenja bosbjiga j, nekaj kapliz Jesufove kervi v’ keJliu otialo. Drugi dan je ravno on ondi mafheval, in nafhel Je- sufovo fveto kri, ktera je tudi ozliern podobo kervi imela, in je oftermel; zbes majhno je inefu podobna portala. Korarji, ko fo vidili inafhmka v’velizim ftraliu, fo perftopili , vidili kaj de je , ofterineli, in kelh odnefli. V’ le¬ tu 1257 je fhkof Gofred al Gotifred v’Flo- renz prifhel, in ravno tako nafhel, kakor je praviti flifhal. jSldenili fo zhaftito prozefijo imeti, vfe mefto je bilo v’ prozetii, in molilo Jesufa v’ tim fvetim sakramentu. Kaj katolfhka zerkev od Spremenjen j a kruha in vina veruje in uzhi ? Katolfhka zerkev veruje iu uzhi, kar bo sdaj rezheniga: 1) De fe per pofvezhenji po befedi Jesu- fovi kruh in vino fpremeni v’telo in kri Jesu- fovo, in de je Jesuf v’ tim sakrameutu po bo- shji in zhlovefhki naturi refnizhno prizhijozh. — Defiravno kruh iu vino tudi po pofvezhe- nji imata pervo kruh ne vino. podobo, vender ni vezli ne 2) De v’podobi kruha iu vina je vef Jesuf Kriftuf. V’podobi kruha je tedaj ne le telo Jesufovo, temuzh tudi njegova kri; v’podobi vina ni le Jesufova kri, ampak je tudi njego¬ vo telo, ker v’vfaki podobi, in tudi fhe tako majhni drobtinizi al kaplizi tih podob , je vef Jesuf Kriftuf, Bog in zhlovek, s’dufho iu te- lefam, s’kervjo in mefam. 3) De verni kriftjan, kteri majhno podobo kruha prejme, in mafhnik , ki veliko podobo prejme, in fe tudi v’podobi vina obhaja, ena¬ ko prejmeta, Jesufa Krittufa, Boga in zhlo- veka. 4) De pravizhni iu grefhniki per fveiini obhajilu Jesufa Kriftufa refnizhno prejmejo; ta raslozhik je le med njimi, de pravizhni prejmejo Jesufa in njegovo guado, grefhniki prejmejo Jesufa, ne pa njegove gnade. 5) De Jesuf Kriftuf tako dolgo v’podobah kruha iu vina prizhijozh oftane , dokler po- 80 dobe ne minete; v’ zbloveku pa oTtane s’ Tvojo gnado, dokler Tmerlno ne grefhi, SaKaj je Jesuf ta f. sabrament E oftavil, in kaj dobriga po oshnimu prejemavzu Itori. Sakaj je Jesuf Krifluf sakrament fvoji- ga telefa in kervi poflavil ? Poftavil ga j® i§ vezli ljubesnivih name¬ nov , in fofebno, 1) De fe ponavlja njegova kervava dari¬ tev na krishi, in de vedni fpomin obhajamo njegove ljubesni in Tmerti, kakor je on Tam sapovedal, rekozh: To delajte v* moj fpo¬ min. Luk. 22.19. 2) De nam s’ tim fvetim sakramentam daje duhovno jed, nafhim dufham v’prid, de gna¬ do in mozh dobivamo, frezhuo popotujemo, in pridemo v’vezimo svelizhanje, On Tam je djal: Moje mefo je ref jed , in moja kri je ref pitje. Kdor je moje mefo in pije mojo kri , ima vezimo shivljenje. Jan. 6. 55. 3) De nam daje vedno prizlievanje Tvoje velike ljubesni, in de naTje poprijasnil s’Tvo¬ jim nebeThkim Ozhetam. JesuT, dober pa- ftir , nam daje Tvoje telo v’jed, in kri v’pitje po kterih Trno s’ njim sdrusheni, in Trno toraj tudi sdrusheni s’ nebeThkim Ozhetam. 4} Deje on s’Tvojo zerkevjo do konza (ve¬ ta , ne le s’ Tvojo gnado, temuzk tudi s’ Tvojo 87 refnizhno prizhuoftjo. On fam je tako govo¬ ril; ( Sirot vaf ne bom sapujiil. Jan. 14.18. Kaj dobriga ta fveti sakrament dufhi flo¬ ri , ktera ga vredno prejme ? Ta fveti sakrament veliko dobriga ftori dufhi, ki ga vredno prejme: 1) Vredno obhajilo sdrushi krifljana s’Je- sufam, in s’drusimi vernimi. Jesuf fam je go¬ voril od te ljubesnive savese, ktero ima s’ujim on, ki ga vredno prejme , rekozh: Kdor je moje mefo iti pije mojo kri, oflatie v’ meni, in jeft v’njem. Kakor je mene shivi Ozhe po fiat, in jeft shivim savolj Ozheta, tako bo tudi on , kteri mene je, shivel savolj me¬ ne. Jan. 6. 57-58. Hudobnik tudi prejme Je- sufa per fvetim obhajilu, pa nima s’ njim sa¬ vese ljubesni; pravizhnik je pa s’ njim sdru- shen s’saveso ljubesni, in blagor mu je. — Vredno obhajilo sdrushi verne med feboj, de fo ene mifli v’fvojim poglavarji, Jesufu Rri- ftufu. jSveti Paul pravi: Eno telo fmo, defi- ravno naf je veliko, ker fmo vfi eniga po- fvezheniga kruha deleslmi. I. Kor. 10. 17. Snainnje pa te savese med verniki in Jesufam, je, zhe ohranijo edinoft duha'v’savesi miru, ker fo eno telo , in en duh v’ Jesuf u Kriftu- fu. Efes. 4. 3-4. Tedaj hudobno shivljenje, jesa , raspertija in drugo tako preprizha, de kdor je v’tim sapopaden, nima savese ljube¬ sni ne s’Jesufam, ne s’ drusimi kriftjani. 2J Vredno obhajilo povifha pervo gnado. Povifhanje guade boshje po vrednim obhajilu 88 je pa vezhi al manji po velikofti gnade, v’kte- ri fe vernik prej snajde, in po vezhi al manji perpravljanji k’ fvetimu obhajilu. Greh tudi savolj nevreduiga obhajila je vezhi al manj po poprejfhni nevrednofti, v’kteri vernik prej¬ me fveto refhnje Telo. Jesuf ne gre saftonj k’ dufhi. Ko je Jesuf fhel v’ hifho Lazarja, Marte in Marije, in fpreobernjeniga Zaheja, jih je sTvojo miloftjo obifkal; ko je pa fhel v’hi- fho nevofhljivih Farisejev, fo oni nepobolj- fhani oftali. — Povifhanje gnade boshje po \ vrednim obhajilu ftori, de kriftjan ima obil- nifhi dar shive vere, terdniga upanja in gorezhe ljubesni; perpravnifhi je on toraj fkufhnjave premagovati, in fiushiti Bogu is vfe dufhe. 3) Vredno obhajilo pomanjfhuje hudo po- \ sheljenje. Hudo posheijenje oftane fhe v’ver- niku, kteri je vredno prejel Jesufa v’tim sa- kramentu, mozhneji je pa on v’ duhu savolj fofebne gnade, ktero je prejel, in veliko la- shej premaguje fvoje flabofti. ; Sveti Bernard pravi: Sakrament Jesufoviga telefa brani verniku v’grehe dovoliti. Žlie eni fmed vaf lashej premagujejo fkufhnjave, jeso, ne- vofliljivoft, in druge grehe, naj bodo hva- leshni telefu in kervi Gofpodovi, ker mozh sakramenta fe rasodeva v’ njih. Drugi ozha- ki ravno tako govore. 43 Vredno obhajilo je safiava zhaflitljivi- ga vftajenja. Kdor Jesufa Kriftufa vredno prejme , v’tim fvetim sakramentu, obilno gna- do prejme, je s’ Jesufam s’ saveso ljubesni fklenjen, in zhe oftane ftauoviten v’ dobrim, 89 bo po podobi Jesufa zhaftitljfvo vftal. Jesuf fam obljubi to: rekozh: Kdor je moje mefo, in pije mojo kri, ima vezimo shivljenje, in jeft ga bom poflednji dan obudil, jan. 6. 55. Od dolshnolti f. relhnje Telo prejeti. Je vernim sapovedano fveto refhnje Telo prejeti ? Jesuf Kriftuf sapoveduje umnim kriftja— nam ga prejeti. On fam je rekel: Refnizhno, refnizhno vam povem: Ako ne bofte jedli moji) a mefa , in pili moje kervi, ne bo fte shivljenja v’febi imeli. Jan. 6.54. Kdor no- zbe biti Jesufu pokoren, nima shivljenja v’fe¬ bi, nima duhovniga shivljenja, in ne pride v’vezimo svelizhanje, kerGofpodovo sapoved sanizhuje. Sukaj je Jesuf to sapovedal? Sapovedal je to is ljubesni do nafhih dufh, de fino s’njim sdrusheni, in veliko dru- sih gnad prejmemo. Sakrament fvetiga Tele- fa je dufhui kruh, in kakor bi bili Israelzi v’ pufhavi pomerli, ako bi ne bili mane jedli, tako bi verni na dufhi umerli , ako bi ne hodi sakramenta Jesufoviga telefa prejemati. Molitev, boshja befeda in drugo je dufhui kruh, pa ima malo mozhi, zhe nafha dufha 90 sdravja ne okranuje e’ nebefhkim jedilam fve- tiga refhniga Telefa, ^Sveti Ziprijan prav go¬ vori : Kdor fe od boshje mise lozhi, fe od . vezhniga shivljenja lozhi, ker bres gnadt tiga fvetiga sakramenta pefha. Je sakrament Jesufoviga telefa fleherni- mu verniku v’ svelizhanje potreben ? Sakrament Jesufoviga telefa ni fleher- nimu verniku v’ svelizhanje potreben, kdor ga pa vender nozhe prejeti, ne bo sveJizhan, ker Jesufovo sapoved, in namenjene gnade sanizhuje , to je pa vezkniga pokorjenja vre¬ dno. Majhna flaroft isgovori, ker otrozi, ki rasfodka fhe nimajo, nifo sapovedi podver- sheni. Nefpamet per odrafhenih vernih isgo¬ vori, ker fo oni perprave nemoshni, in fo majhnim otrokain enaki. Nemogozhofl isgo¬ vori , to je, zhe bolesen vbrani fveto refhnje Telo prejeti, al fe vernik v'desheli snajde, kjer katolfhkih duhovnov ni, al kaj drusiga taziga. — Kdor je refnizhno isgovorjen, ne greflii, dolshen je pa vfaj skeleti. V kteri flarofi fo otrozi dolslmi pervo fveto obhajilo opraviti ? Timu vprafhanju ni mogozhe natanko odgovoriti, temuzh je potrebno premifliti oko- lifhine, v’ kterihfo oni. Otrozi fo dolslmi per¬ vo fveto obhajilo opraviti kadar ftaroft rasfod¬ ka imajo, al kader dobro in hudo rasfodijo, al raslozkijo. Porodniki in duhovni nar lashej 91 vedo zhaf, v’kterim bi otrozi perdopili k’per- vimu obhajilu. Navadno je, de fo otrozi okoli enajftiga leta lohka perpravni fveto refhnje Telo prejeti; ker pa nifo vfi enakiga uma, uka in poboshnofti, je potrebno preminiti, de fe prav perpravijo , in fkerbeti de fveto refh¬ nje Telo vredno prejmejo. Kdor is lenobe odlafha to dolsknoft fpoluiti, grefki, ker je Jesufu nepokoren. Kdaj je umnim odrafhenim vernim sa~ povedana fveto refhnje Telo prejemati ? Sapovedal je Jesuf ta sakrainent prejeti, pa ni raslozhno povedal kdaj al kolikokrat ga prejeti; temuzh je to fvoji zerkvi puftil, in ukasal jo bogati. Kdaj je umnim vernim po sapovedi zer- kve sapovedano fveto refhnje Telo prejeti? Zerkev sheli in perporozha, de verni vezhkrat v’ letu perftopajo k’ fvetimu obhajilu , sapove pa, de vfak umen kriftjan nar manj enkrat v’ letu prejme fveto refhnje telo. Pervi verni nifo bili te zerkvene sapovedi potrebni, in fo pogofto prejemali ta fveti sakrament, ker fo bili gorezhe dufhe, in fvetiga slavljenja; poboshni verni ga fhe sdaj vezhkrat prejema¬ jo , hudobni pa fkoraj skele, de bi te sapo¬ vedi ne bilo. V kterim zhafu je vfak umen kriftjan po zerkveni sapovedi dolshen k’ boshji miši per- ftopili ? O velikonozhi, ker je Jesuf ravno o ve- 92 likonozhi ta fveti eakrament poftavil, terpel, umeri iu vftal. c So verni izgovorjeni, ki Jesufoviga tele- fa ne prejmejo, ker fe nevredne fhtejejo ? Zhe fe nevredne fhtejejo , al fo ref ne¬ vredni fvetiga obhajila, fe morajo fkerbuo perpravljati, fvoje slavljenje boljfhati, fpo- vednika bogati, iu po prejeti odvesi upljivo ' perltopiti k’ boshji miši. Eni fposnajo fvojo nevrednoft, iu pravijo: Bolji je, de ne grem j k’fvetimu obhajilu, ko de bi ga nevredno prejel; to je pa hinavfka pouishnoft, ako fi ne persadenejo perpraviti fe. Perpravljeni , nifo, in fe perpraviti nozhejo ; kako fo tedaj isgovorjeui? Kdor fe is ljubesni do greha ] boljfhati nozhe , in fe boshje mise sdershi, • ker je radv’grehih, je Jesufu nepokoren: in kdor ga nevredno prejme, hudo grefhi. Po¬ vabljene k’vezherji je hifhni gofpod saver- gel, ker nifo hotli priti (Luk. 14. 24.); in j obfojeu je bil tifti, ki je bres fvatovfkiga ob- lazhila, bres ljubesni, prifhel. Mat.22.12. Od dulhniga in telefniga per- pravljanja k’fvetimu obhajilu. Je dolshnofl perpravljati fe k’ fvetimu ob* /tajil u ? Dolshnofl; je , ker v’tim fvetim sakramen- tu je Jesuf Kriftuf po bosliji in zhlovefhki na¬ turi. ( Sveti Paul pravi: Naj fkufi zhovekfam 93 febe: in tako naj je od tiga kruha, in pi¬ je od kelha. Sakaj kdor je, al pije nevred¬ no , fodbo febi je , in pije , ker ne raslo- zhi telefa Gofpodoviga. I. Kor. 12. 28-29. Kdor pofvezheniga kakor posemeljfkiga kruha neperpravljen je, ,ne raslozhi Gofpodoviga te¬ leta, in fi fodbo je; kdor ga pa perpravljen je, ima vezimo shivijenje. Kriftjan, ki le malo premifli Jesufovo fvetoft in fvojo flabolt, lobka ve, de je dolshen fe k’ boshji miši per- pravljati. Kolikero je perpravljanje k’ fvetimu ob¬ hajilu? Perpravljanje k’fvetimu obhajilu je dvoj¬ no, dufhno in telefno. Perpravljanje dufhe je tudi dvojno, daljno in blishno. V* zliim je daljno perpravljanje dufhno ? Daljno perpravljanje dufhno fe v’tim sa- popade : 1) Deje kriftjan v’gnadi boshji. 2) De fhe zlo majhuiga greha ne ljubi. 3j De is ljubesni sheli Jesufa prejeti. Kaj je to, de je kriftjan v’gnadi boshji? To pomeni, de je bres veliziga greha, de je s’Jesufam sdrushen, de je pravizhen in per- jalel boshji. Pravizhnoft ai fvetoft je potreb¬ na, ker, zhe perjatel boshji ni, ne fine Jesu- fa prejeti, in ga hudo shali. Bogu je od¬ krito, zhloveku pa je perkrito, zhe je, al zhe ni vreden, vender enim kriftjanam poni- 94 slihoft, enim pa flepota brani fpOsnati fe. Kriftjan ni pravizhen, ker fe pravizhniga fhte- je, in ni isgovorjen, ako je odveso bres po- trebniga poboljfhanja prejel, ampak je pravi¬ zhen, zhe je ref opravizheu per Bogu. Ni tifti, kteri fam febe hvali, poterjen, am¬ pak tijii, kteriga Bog hvali. Kor. 10. 17 . Kaj je to, de majhniga greha ne ljubi ? To pomeni, de kriftjan fovrashi tudi maj¬ hne grehe, in jih s’vfo fkerbjo odpravlja, d.e je od njih zhedalje bolj proft. Kdor je v’ fm.ert- iiim grehu obhajan, Jesufa nevredno hfrejine; kdor pa majhne grehe ljubi, in je v’ ljubesni do njih obhajan, malo al riizh gtnade ne prej¬ me. Vfak, in tudi narbolji kriOjan, ima kake flabofti; zhe fi pa refiiizhuo persadeva bolj- fhati fe, in jih fovrashi, ne ljubi majhniga greha, iti mu je fveto obhajilo v’veliko po- mozh , de fveteje sliivv 5 kriftjan pa $ ki fe pre¬ magovati nozhe, refnvzhno ljubi fvoje flabofti, in mu fveto obhajilo malo al nizh ne pomaga. Tedaj : Kdor je pravizhen, naj bo fhe pra- vizhnifhi; in kdor je fvet, naj bo fhe f've¬ tejfhi. t Skriv. ras.22.11. Kaj pomeni to, de krifljan is ljubesni sheli Jesufa prejeti ? To hozfie rezili, deje vernik dolshen po fvetim obhajilu hrepeneti, in de fe š’Jesu- fam sdru/shiti sheli is ljubesni do njega. Ve¬ liko knftjanov sheli k’ fvetimu obhajilu is na- Vade, al savolj drusih, al savolj prašnika, al 95 savolj odpufUka, al is drusih namenov, ne pa is zhifte ljubesni do Jesufa. ( Sveti Avgufhlin jim pravi: t Sveta lakota je potrebna do tiga nebefhkiga pofvezheniga kruha. Sveti Janes Krisoftom vam vernim rezhe : Nikoli s’ mla- zhnim f erzam, temuzh vfelej v’ljubesni go- rezhi pojdite k’ boshji miši. Sukaj fe sgoraj popifano perpravljanje daljno imenuje ? Sato, ker je vfaki kriftjan dolshen smi- raj tako shiveti, veliko bolj pa, kader k’fve- timu obhajilu gre. Vfak je smiraj dolshen v’ gnadi boshji biti, vfe Tvoje grehe Tovra- sliiti, in po Jesufu hrepeneti: zhe tako shivi, in ga bolesen naglo potlazhi, bo vredno pre¬ jel popotnizo v’ frezhno vezhnoft, ako ravno fe v’ bolesni malo more perpraviti ; kdor pa naglo sboli, in ni bil prej perpravljen, teshko, de Te bo v’ bolesni prav perpravil. F 7 zhirn je blishno perpravljanje k’ fveli- mu obhajilu ? Blishno perpravljanje kTvetimu obhajilu je v’ tim sapopadeno , de kriftjan , preden je obhajan, obudi vero, upanje, ljubesen, fo- vrashtvo v’ grehe, terdno voljo ne vezli gre- fhiti, ponishnoft, hvaleshnoft, in de premifh- ljuje Jesufovo terplenje in fmert. Vero obuditi pred fvetim obhajilam je obhajanzu grosno pOmagljivo * de veliko fpofh- tovanje ima do Jesufa Kriftufa , ponishuje fe ^ ga moli, hvali in profi. Vera fe lokka obudi . 96 tako : Preljubi svelizhar, in go f pod, Jesuf Kriftuf! jianovitno verujem, de fe ti v’ tim fvetim zakramentu po boshji in zhlovefhki naturi snajdefh prizhijozh ; ker fi ti to go¬ voril, tvoja befeda pa je refnizhna. Tepo- nishno profim, oshivt mojo vero, in poma¬ gaj mi, de te vredno prejmem, de te po fmerti odkritiga vshivam. Upanje obuditi pred fvetim obhajilam je prav dobro, de kriftjau saupljivo pertiopi k’ boshji miši, ktere zlo angelji nifo popolna- nia vredni. Upanje fe tako obudi: Ljubesni- vi Jesuf! ki fi is sgolj dobrote ta fveti sa- krmnent fvetiga telefa in kervi poftavil, sa- nefem fe v’ tvojo nefkonzhno milojt, de mi bo v’ vezimo svelizhanje. Ljubesen naj kriftjan obudi pred fvetim obhajilam, ker je to sakraineat ljubesni, in ga je Jesuf is ljubesni poftavil, nafhim dufliam v’duhovno jed, de fo mozhne, in mu svefto flushijo., Ljubesen fe pred fvetim obhajilam obudi tako: Ufmiljeni Jesuf, kralj vezlme zhafti, kteriga te angelji trepataje molijo, sakaj fi voljen in sheljen k’ meni, fvojimu nevrednimu flushabniku priti? Tvoja ne - suflushena ljubesen flori to, ker is nefkon- zime milofii v’mojo dufho s/teli f h. Vnemi mojo mlazhno dufho , de v’ tvoji ljubesni gori, in de te zhedalje bolj in bolj ljubi. JSovrashtvo zhes grebe , in terdno voljo ne vezli grefhiti naj kriftjan obudi preden je obhajan, ker z+he bolj fovrashi fvoje grehe, in jih opuftili kozhe , perpravnifhi je vredno prejeti fveto refhiije Telo. jSovrafhtvo zli e,s grehe, in boljfhanje grefhniga slavljenja je potrebna perprava k’ odvesi, pa tudi naj pred obhajilara ponovi grevihgo in voljo ne vezli grefhiti. Zerkveili flushabnik v’ obhajanzov imenu ozliitno fposna Tvoje sadolshenje in ne- vrednoft ; oni tudi naj ftore to, rekozh: Do¬ brotljivi (j o fpod Jesuf! slo me peske, de jim nehvcdeshno (/refkil v’ tebe, in te hudobno russhaUt, ki ji me s’ [rojimi dobrotami na - polnil , in ji volen k’ meni , nevrednima hlapzu priti. Terdno obljubim, de ji bom s’ pomozhjo tvoje gnade fkerbnO persadjut varovati fe vjiga karkoli le skali, in delati kar ti dopaile, de ti svefto fluskini vfelej, in nigdar tvoje gnade ne sgubim. Ponisknoji je vfelej, fofebno pa pred fve- iim obhajilam potrebna, kep fe tudi Jesuf ne- fkouzhno ponishuje v’tim fvetim sakramentu, in mu toraj le ponishne dufhe dopadejo, Kdor premifli vifokoft Jesufovo , in fvojo niskoft, fe rad in Iolika ponishuje, in is ferza sa mafhni- kam po befedah ftotnika ponishno mifli, in re- zhe: Go f pod , nijim vreden, de grefh pod mojo ftreho, rezi pa le s’befedo, in bo moja dujka osdravljena. Mafhnik trikrat rezhe to, ker ponishnolii ni nikoli prevezh , in kdor fe obilnifhi ponishuje, je dopadljivifhi Jesufm Kriftjan naj tako mifli, in rezhe pred fvetim obhajilam: O Jesuf, kralj vezivne zhajii, in go f pod tiebef in semlje, vef trepezhem, ker jim k’ tvoji boskji miši namenjen, in ker bom prejel tebe, kterigu angelji trepetaje molijo / UL 7 98 osdravi ti s’ f'vojo gnado mojo flabo dufho, de te bom prejel v’ f voj e svelizhanje. Hvaleshnofi je tudi potrebna , in fofebno per fvetim obhajilu, ker to je dar zhes vfe darove, in sapopade darovavza vfiga dobriga. Hvaleshnofi; fe tako obudi: TJ f miljeni Jesuf, od kod je to meni, de pridefh v’moje ferze? Jefi, tvoj nesvefli flmhahnik , jim vezhniga pogubljenja vreden, natnefli tiga upam de fi mi grehe odpujiil, in de ravno v’ prizhe- vanje uftniljeniga odpufhenja in ljubesnive fprave mi sdaj dajefh fvoje fveto ref linje Telo. Hvaljena bodi tvoja nefkonzhna mi- loft, o Gofpod, in daj mi vedno hvaleslini- tnu bili tebi, de te s’vfimi is volj enimi hvalim vekomaj v’nebefih. Ter plen je in fmert Jesuf'ovo pred fve- tim obhajilam preminiti je nar bolj perloshno, ker je ta fveti sakrament fpotnin njegove frnerti. Jesuf fain je to sapovedal, ko je fvojiin uzhenzarn fvoje telo in kri dal, re- kozli: e iStorile to v’ moj fpomin. Vernik naj pred fvelim obhajilam hvaleshno mifli in go¬ vori tako : EdinOrojeni t Sin bosliji , ti fi fe is ljubesni do mene vzhlovezhil, de fi na krishi umeri', kar fi mojiga vsel, fi sa-rne v’fmert dal, in s’velikim zhudeshem mi dafh E jed fvoje telo sa-me krishano , in mi dafh v ’ pitje fvojo kri sa-me prelito, de ne posabim tebe , fvojiga uftniljeniga Go f poda, de me pofvetifh , in , s’ feboj sdrushifh. Sah- valim le, Ijubesnivi odrefhenik, in prej- 99 »nem te is upanja da bom saflushenja tvoje fmerti deleshen vekomaj. Kdor fe tako ne perpravlja k’fvetimu ob¬ hajilu , ali ga bo tnorde nevredno $ ul ne- pridno prejel ? To miniti je preterdo, in ni prav; naj fe pa vender vfak persadeue po sapopadku tih naukov perpravljati fe; al vfaj naj po veri premifhljuje fvetoft in vifokoft Jesufovo, in fvojo nevreduoft; is liga bo pa fpofhtovanje, ponishevanje , shaloft, hvaleshnofc, in drugo, Kdor brati sna, naj fe fvetih bukev pofluslii, kjer bo obilno naukov nafliel k’ prejemanju fvetiga obhajila. Kako bodi krifjan, ki fe je k’ fvethnu ob¬ hajilu namenil, na telefu perpravljen ? Kriftjan k’fvetimu obhajilu namenjen; bo¬ di na telefu tako perpravljen: 1) Mora biti tefh od polnozhi. 2) Zliedno, jta poniskno oblezheii; Kaj pomeni tefh bili ? To pomeni, de je kriftjan, k’ fvetimu ob¬ hajilu namenjen, dolshen tefh biti od polno¬ zhi do ure, ko k’fvetimu obhajilu perftopi, de ni nizh jedel al pil; to fe pa naturni polt ime¬ nuje. Bolniki, ki bres telefne fhkode ne mo¬ rejo tefh biti; al ,• zhe nekdo naglo sboli po vshivanji jedi al pijazhe, fmejo obhajani biti, in fo isgovorjeui. Bolnik, ki lohka odlafha jefti 100 al piti pred fvetira obhajilam, je dolshen po- zhakati. 4 Spodobi fe tudi, de fe kriftjan, vfaj ene ure pred obhajilam sdersln tobak shgati al kaditi; in fbe bolji, zhe fe od polnOzhi do fvetiga obhajila sdershi. — jSpodobi fe tudi to pred fpovedjo, de ni fpovedniku s’ fvojo fmerdljivo fapo nadleshen. Kdo je sapovedal na tefhe prejeti fveto ref li¬ nje Telo ? Sapovedala je to katolfhka zerkev sa- volj nerodueshev, de bi fe kaka nezhaft ne sgodila timu fvetimu sakramentu. "Vtim ver¬ nim je snano, de je Jesuf s’ fvojimi uzhenzi velikonozhuo jagnje jedel, potlej poftavil ta Tveti sakrament, in fvojim uzhenzain dal fvo- je fveto Telo jefti, in fvojo fveto kri piti. V’ zhafu apofteljnov fo verni po Jesufovim sgledu vkupaj malo vezherjali, in potlej pre¬ jeli fveto refhnje telo ; ta vezherja fe je ve- zherja ljubesni imenovala , ker fo premoslmi kriftjani jemali uboge k’fvoji-misi; ni pa bilo vfe prav , in savolj nesmere nekterih verni¬ kov , jim je fveti Paul fvarezhe pifal. I. Kor. 11.20-21. Zhe she v’zhafu apofteljnov ni vfe prav bilo, kako pa bi bilo lohka potlej ? Kavno sato je zerkev nat urni poli sapovedala od poluozhi do fvetiga obhajila, ako je mo- gozhe bres flikode fvojiga telefa tefli biti. Kaj fe pravi zliedno pa ponishno oble- zhen biti ? To pomeni , de kriftjan k’fvetimu obhaji- 101 lu namenjen ne fme nizhemurno,, in veliko manj pohujThijivo, in tudi ne nemarno al ne- zhedno oblezhen biti, ampak zhedim, fpo- dobno in ponishno, de s’ Tvojim oblazhilam, in s’ v tim Tvojim telefain kashe TpoThtovanje, in ponishnoft ko perftopi k’ boshji miši. Ne- marnoTt je soperna, nizhemurnoft pa je oftud- na; in fveti Thkof Karl Uoromej je vfim du- liovnim Tvoje fhkoiije prepovedal zldoveka pohujfldjivo oblezheniga obhajati. Ubogi., ki zhedniga oblazhila nimajo, niTo savolj liga odftavljeni , de bi ne fmeli k’ boshji miši per- ftopiti; opravizheni pa tudi niTo, ako Te is tir- ga prasniga isgovora ne perpravljajo k’ boshji jnisi. KaKo fe per Ivetim obhajilu sa- dershati, in Kaj potlej ftoriti. Kako naj kriftjan perftopi k'boshji miši? Kriftjan, ki k’boshji miši perftopi, naj ponovi in obudi v’Tvojim Terzu vero, upanje, Jjube- sen iti ponishnoft, in naj to tudi po unajnim kashe, de v’tih Tvetih miflilt gre, poklekne, in zhaka Tvojiga uTmiljeniga odreThenika, Ku¬ ga in zldoveka prejeti. Kako naj fe on sadershi, ko (ja mafhnik obhaja , in ko je she obhajan ? Sadershi naj Te, kakor bo sdaj rezheno: Kader fe mafhaik k’ njemu oberne , iu v’ ro- 102 ki fveto ref ha j e Telo dershi, rekozh: Glejte jagnje hostije, ki grehe freta odjemlje, naj on fpoflitljivo pogleda fveto hokjo, in naj po- nishno moli Jesufa Krikufa prizhijozhiga. Mafhnik v’imenu fleherniga obhajanza trikrat ponishno rezhe: Go f pod! ni/im vreden, de grefh pod mojo firelio , ampak rezi le s’he- fedo, in bo moja dufha ozdravljena ; obha- janz naj fe gioboko ponishuje, ker ref ni vreden Jesufa Kriftufa prejeti. Befede fo to ponishniga kotnika Jesufu rezhene , ktere fo mu tolikanj dopadle, sato naj fe po njegovo vfak ponisha, de Jesufa dopade. Mafhnik tri¬ krat enako pravi, ker ponishnofti ni nikoli prevezh, in zhe fe obhajanz obilnifhi po¬ nishuje , vrednifki prejme sakrameut Jesufo- yiga telefa. Kader mu mafhnik. poda fveto hokjo, naj obhajanz povsdigue fvojo glavo, de ga mafhnik lohka obhaja, uka naj zhedno od¬ pre, jesik nafpodnji shnabel poloshi, ins’vkm fpofhtovanjem prejme fveto refhoje Telo. Ob- liajanz naj ne nagne fvoje glave, naj ne tre¬ peta s’jesikam, in naj ne prejme fvete hokje s’ shnabli : ampak naj pozhaka, de mu mafii- nik fveto holtjo na jesik poloshi, in potlej fhe le ufta ftifne, glavo nagne, in savshije., Obhajanz ne fine nalafh fvete hoftje poder- sliati v’ uftih, in ne fpodobi fe je svezhiti j ako fe pa fveta hokja uft prime, je ne fine s’ perftain odlozhiti, ampak s’ jesikam , de je prezej savshije; okoli pol ure zhafa ne fme pljuvati. 103 Kaj naj obhajanz po fvetim obhajilu flori? Obhajanz naj fe v’ duhovni prid fkerbno poflushi zhafa fvetiga obhajila, ker takrat lohka dobiva velike dobrote. Ko je obhajan , gre v’mirno inefto , in naj moli in premifhlju- je kakor bo sdaj rezheno: 1) Shivo vero naj obudi, de je Jesufa, fvojiga gofpoda, Boga in zldoveka prejel; naj ga ponishno moli, ker je on ref vfiga fpofhtovanja vreden. 2 j ( Sladko upanje naj obudi, de mu je do¬ brotljivi Jesuf obilne darove pernefil, ker je is sgolj ufmiljenja v’njegovo f in ozhitni grehi veliko kriftjanov preprizhajo, de je refnizhno , kar je fveti Paul od vernikov govoril: Veliko jih je, kteri shi- ve ko fovrashniki kriška Kriftuf'ovija, kle¬ rik kones je pogubljenje. Filip. 3. 1S-19. Kako fe nar los/iej sgodi, de verni po nevredno prejmejo fveto ref huje telo? Sgodi fe nar loshej is flepe vefti. Malo jih je tolikanj predersuih, de bi nalafJi sa- molzhali greh iia fpovdi, al de bi neodvesaui 1.06 perftopili k’ boshji miši; vezhi del nevrednih obhajil je tedaj is Tlepe vefti, al de kriftjan Tvoje nevrednofti ne fposna. Veliko jih je, kteri vediti nozhejo v* zhiin je kerThauTka pra- vizhnoft, in jim mar ni vediti kako po ker- fhanfko shiveti; ni jih malo po hinavfhini, napuhu, Iakomnofti, in d ruši m posheljenju sa- peljanih; ni jih malo tudi, de v’ fposnanih grehih nepoboljfhaui otianejo, in Te render Thtejejo odvese vredni , in saupljivo perftopi- jo k’ Tvetiin obhajilu, ker To Te Tvojih grehov Tpovedali. Is tih in drusih smot To nevredne obhajila, ktere pa nimajo isgovora per Bogu. Je nevredno obhajilo velik greh ? Nevredno obhajilo je rel velik greh, Je- suTu KriftuTu hudo nezhali fturi. ^Sveti Paul tako pravi: Kdorkoli bo nevredno ta kruh je¬ del, al kelh Gofpodov pil, bo kriv nad te¬ le fam, in kervjo Gofpodovo. I. Kor. 11. 27. ( Sveti Thkof Ziprijan te beTede raslaga tako: Kdor nevredno prejme Jesufa, je kriv nad njegovim telef am , in njegovo kervjo, ka¬ kor de bi Jesufa umorilin njegovo kri prelil. Kakfhniga pokorjenja je kriftjan vreden, ki fveto ref huje telo prejme nevredno? t Sveti Paul odgovori , rekozh: Kdor je al pije nevredno, fodbo (pogubljenja) febi je in pije, ker ne raslozhi telefa Gofpodo- viga. Sa liga voljo je med vami veliko fla- bih in bolnih, in jih veliko fpi. I. Kor. 11. 10 7 29-30. Befede fvetiga apofteljna preprizhajo, de nevredno obhajilo saflusbi vezhno pogubl je¬ nje , in de nekteri kriftjani fo tudi tukaj vidno pokorjeni. ( Sveti Ziprijan prizliuje, de nek¬ teri predersni kriftjani fo po prejetim obhajilu per boshji miši naglo umerli. ( Sveti Paul sopet govori: Kdor Mojsefovo poftavo preftopi, mora bres vfe milojii na dve al tri prizhe umreti; koliko hujfhi mafhevanje , miflite, saflu-ski, kdor jSina boshjiga potapta , in kri teflamenta, po kteri je bil pofvezhen, ognufi. Hebr. 10.28-29. Navadna fhtrafenga po nevrednim obhajilu je dufhna flepota, kte- ra je filno flraflina, in lolika vodi v’ pogu¬ bljenje. Ali je mor/ozke sadobiti odpufhenje te ve¬ like pregrehe ? Bogu je vfe mogozhe, je nefkonzliuo mi— loftljiv, in lolika da gnado, s’ktero fe nar Imdobuiflii grefhnik fpokori, in fe svelizlia. Ker je velika pregreha, po nevredno pre¬ jeti f'veto refhnje telo kaj je tedaj ftorili? ; Sveti Paul pove, kaj de je fioriti, re- kozli: Naj fkufi zhlovek febe, in tako naj je od f iga kruha, in pije od kelha. I. Kor. 11-28. VTak naj fkerbno premifli fvoje slav¬ ljenje , in kar lmdiga najde, naj odpravi in fe fpokori, preden k’ boshji miši perftopi. Kdor fe fpokoriti nozhe, je fvetiga obhajila nevreden, in ga po nevredno prejme. Ne mo- 108 rele mise Gof'podove, in mise hudizhem de~ leshni hiti. Al bomo Gof poda drashili ? I. 1. Kor. 10. 21-22. Kdor s’ grefhnim slu vije- - njem flushi Imdizhu, kako je Gofpodove mi- se vreden ? Gofpoda sanizlmje in drashi; in toraj naj To prej refuizbuo fpokori, in potlej le naj saupljivo perftopi k’ bo.sli ji miši. Kaj je n e pridno obhajilo ? Nepriduo obhajilo je lifto, per kterim ma¬ lo perpravljeu kriftjan nizli a! malo gnade bo- slije prejme. Is zhefa je nepridno obhajilo ? Nepriduo obhajilo je is mnogih rezili; is oftankov she odpufhenih velizih grehov, kle¬ rik oftankov fi kriftjan ne persadene odpra¬ viti; is majhnih grehov, klerih fe sapufiiti liozhe; is flabe perprave k' fvetiinu obhajilu; is vfiga, kar pomanjfha ljubeseu in poboshnoft do Boga. Je nepridno obhajilo fhkodljivo? Nepriduo obhajilu ni krifijanu pogubno, pa mu je vender fhkodljivo, ker gnade ne prejme, kakorfhno bi prejel, ako bi s’gore- zho perpravo prejel fveto obhajilo; nepridno obhajilo je fhkodljivo tudi salo, ker kriftjana nezhutno perpravlja v’ nevredno. ( Sve(i Ja- nes Krifoftoin ravno sato flehernimu krifijanu rezhe: S’ porezhim ferzam vfelej pojdi k fce¬ lima obhajilu. 109 Ali ve leriftjan, zhe fveto ref h nje telo bres fadu prejme ? Skrito je to, ker enim lenoba, enim pa ponislinoft brani vediti, kakfhna de je njih dufha, kako perpravljena prejme fveto refh- uj.e telo, in koliko deje vneta v’bosbji flu- sftbl. Yfak naj gorezhe fkerbi svelio fiu- shiti Bogu, fkerbno perpravljati fe k’ fveti- jnn obhajilu , in zhedalje svelieje fpolnovati Sapovedi, de pravo kerfhanfko upanje . ima , vender fam Bog ve refnizlnio kakfhna je du¬ fba, zhe gnado prejme , kakfhno prejme , zhe v’ dobrim flabi al rafte. Kaj je kripjanam pariti , de f vetiga ob¬ hajila bres fadu ne prejmejo ? Vfi verni kriftjani naj fkerbe pridno per¬ pravljati fe k’fvetimu obhajilu, kakor bo sdaj rezheno: 1) Naj 11 persadenejo ofianke prejfhnih grehov, to je, flabofti po grehih pufhene sa¬ tirah , in premagovati vfako hudo poshelje- nje, de bodo zhedalje boljfhi. 2) Naj fi gorezhe persadenejo varovati fe majhnih grehov, in vfakdanjih flaboft; fofeb- no pa premagovati nar sapeljivifbi flaboft, ktera jim je narhuje nadleshna ; ta vedna fkerb jih bo perpeljala v’veliko fvetoft. 3j Naj bodo fvojimu modrimu fpovedniku is ferza pokorni ; in zhe fo , naj upajo v’bo- shjo miloft, de ne bodo bres dufhniga fadu obhajani. 110 Od pogoltniga in duhovniga obhajila. Je dobro h’ bosliji miši pogofto perfio - pati ? Dobro in pomagljivo je to, ako fe kri- ftjan fkerbno perpravlja, ker fveto refluije telo daje obilno gnado, s’gnado pa mozh, terdnoft in ftanovitnoft. Vfim je snauo, defo pervi verni pogofto perftopali k’ boshji miši, ker fo fploli pravizhno shiveli, in fo per tim fvetiin sakrainenlu dobivali mozh fveteje shi- veti. Ta nauk je refnizhen, vender raslage potrebuje. 1) Kdor poboshno sliivi, naj pogofto per- fiopa k’ bosliji miši, ker je njegova duflia per- pravljena, in bo zhedalje fvetejfhi. ^Sveti Avgufhtin poterdi to, rekozh: Zhe fi bres Ijubesni do greha, in pravizhno shivifh, ti je dobro pogofto prejeti Jesufa v’tim f. sa- /cramen tu . 2) Kdor ni toliko unet v’bosliji flushbi, mu je bolji bolj poredko prejemati fveto refh- nje telo; fkerbeti je pa dolsheu s’ vfim per- sadjanjem fvoje shivljenje boljfiiati , de bo bolj pogofto hodil k’ fvetimu obhajilu. ( Sveti Avgufhtin pravi: Ta [reti sakrament je jed mozhnih, velik bodi vfvelofti, in fmefh po- gofio obhajan biti. 3j Kdor hudobno sliivi, ne fine k’ bosliji miši perftopiti; temuzh naj fe prej s’ refni- Jshuo pokoro , ozhilii. ( Sveti Janes Krisoftom 111 govori tako: Eni savolj imenitniga prašni¬ ka , al odpuflika, al drusiga fvetiga zhafa filijo k’boshji miši ; prašnik pa, al odpu- ftik , al fveti zhaf vredno/H ne da, ampak refnizhna fvetofl. Zhe (ie fveti, hodite po- gofto k’ fvetimu obhajilu ; a ko fveti ni/te , nikoli. Ravno tako drugi uzheniki pravijo. Iti ne bilo morde bolji, de bi kdor je fla- beji, bolj pogofto obhajan bil, in s’tim do¬ bival mozh fveteje shiveti? Bolji bi ne bilo, ampak flabeji. jSveti Isidor pravi: Kdor hudo shivi, ni ozhifhen, ampak omadeshevan s'fvetrni obhajilom. Pre¬ rok Jeremija je Judovfkimu Jjudftvu rekel: Bo mar pofvezheno mefo tebi odvselo tvoje hudobije ? 11.15. Ravno tako je rezili, de fveto refhnje tolo ne odjemlje hudobije, am¬ pak perdeva k’ iiudobii, zbe fe v’ velikim gre¬ hu prejme. ,Sveto refhnje telo je jed sdravih dufh, in kakor je mozhna posemeljfka jed bolehnima al bolnimu fhkodljiva, sdravimu pa pomag- Ijiva, ravno tako je fveto refhnje telo. Bol¬ nik naj prej jemlje v’ fe sdravila, de bolesen odpravi , in potlej Je naj je, kar sdravi jedo ; ravno tako bolna dufha naj fe prej osdravi s’ pokoro, in potlej le naj sftupljivo perftopa k’ boshji miši. Kdo nar bolj ve, kako pogofto perfiopati k’ boshji miši ? Moder fpovednik, komur kriftjau fvoje 112 mifli, iu slavljenje rasodeva, nar lashej ve rasfoditi; po njegovim fvetu naj on flori , iu bo prav. Kaj je duhovno obhajilo ? Duhovno obhajilo je ferzhna shelja poJe- sufu v’sakramentu njegoviga fvetiga telefa, in po njegovi guadi. Kdor is ferza skeli Je- sufa v’tim fvetim sakramentu prejeti, de fe s’njim sdrushi, de obilno guado prejme, de je njegoviga duha poln, in de mu gorkeje fluslii, on je v'duhu obhajan. Je duhovno obhajilo v’ prid ? Duhovno obhajilo je dobro in potrebno; ker, kdor is ferza ne sheli Jesufa, njegove gnade, in njegoviga duha prejeti, kako ga bo v’tim fvetim sakramentu vredno prejel ? t Sveli Avguflitin pravi: t Sveta lakota je po¬ trebna do tipa nebeflikiga kruha. Kdor ga ni is ljubesni lazhen, ni perpravljen ga refni- zhno prejeti. Kdaj je potrebno al dobro , de kriftjan fveto sheljo ima do tipa fvetipa sakramen- ta ? Vzhafi je kriftjan dolshen, vzhafi je prav ' de ima refnizhuo sheljo do sakramenta Jesu- foviga telefa. 1) Dolshen je, kader fe k’fvetimu obhaji¬ lu nameni ; ker, ko fe perpravlja fveto refli- nje telo prejeti , ga mora tudi skeleti. 113 2) Bolslien je tudi veliko sheljo imeti po sakramentu telefa Jesufoviga, kader je v’ne¬ varni bolesni, in mu bolesen ubrani fveto ob¬ hajilo prejeti; kaderkoli je po beshji al zer- kveni sapovedi ga prejeti dolshen, in ne more. 3) Dobro je ferzhno slieljo imeti po tim fvetim sakramentu , al fe v’duhu obhajati per fveti mafhi, al kader drugi verni gredo k’fve- timu obhajila , in V drusiii perloshuoliih, ker je to v’ dutijiui dobizhik. Od popotnize. Sukaj fe sakrament Jesufoviga telefa po¬ polnima imenuje . Sato, ker ga je Jesuf nam popotnikarn, sapuftil, in ga prejemati sapovedal, de fre- zhno pridemo v’nebefhko kraljeftvo. Judje fo fhtirdefet let jedli mano v’pufhavi, de bi ne opefhali, ampak prifiili v’Kananfko deshelo, kte- ro jim je billlog obljubil; ravno tako mivshi- vaino telo Jesufovo , de ne opefhamo, in de pri- demo v’ nebefa. Sakrament fvetiga refhniga telefa je tedaj sdravim in bolnim vernim po- potniza. Je doisimoft fveto obhajilo prejeti v’ne¬ varni bolesni ? Dolshnoft je , ker je vernik tifii žhaf fil- iio potreben gnade in mozhi tiga fvetiga sa- kranienta, de dufluie favraslniike premaga , in pride v’ nebela. UL 8 114 Nilizhe ne fme proftovoljno odlafhati do sadnje ure s’ tim sakramentani ofkerbeti Te, de ga morde neperpravljen ne prejme , al bres njega ne umerje. Zhe Te bolnik prevezh sa- nafJia v’ Tvojo mozh, in neumno odlafha, naj ga domazhi in prijatli ljubesnivo opominjajo k’ dopolnjenji te fvete dolshnofti. Neufmilje- no ljubesen bi bila bolnika pufliati v’lashni- vim upanji, kader Te lolika ve, de je njegova kolesen nevarna. JSo tudi otrozi dolshni popotnizo prejeti ? Dolshni To , ako rasfodik, in sadofti pod- tizhenja imajo. Ker imajo pa otrozi manj ras- umnofti od edrafhenih vernikov, naj domazhi obilniThi fkerbe sa-nje , de Te k’ fvetiin sakra- mentam perpravljajo, in de jih vredno prejme¬ jo v’ vezimo svelizhanje. t Se fme ozhiten greflinik obhajati ? Zhe greflinik sboli, Ideriga slavljenje je pohujfhljivo bilo, in ga ozhitno obshaluje, in je tudi voljen dano pohujfhanje po mozhi po¬ praviti , in Tvojo krivizo poravnati, xe fme , in je dolshnoft ga obhajati, in mu druge sakra- mente deliti; zhe pa on tiga nozhe ftoriti, ni nobeniga sakramenta vreden, in de v’ Tvojih grehih umerje, je Tam kriv. Ako krifijan nevarno sboli, ki je ene dni prej per fvetim obhajilu bil, ali je dolshen sopel prejeli f veto obhajilo ? Dolshen je, de popotnizo prejm e. Zhe 115 je bolnik v’nevarni, bolesni obhajan bil, in . Jemalo ne umerje , je pa vender v’ n e varno tli , naj sopet pofhlje po duhovniga, de ga obhaja, Kaj je vernim jioriti, ko duhoven gre bolnika obhajali ? Verni, bersh ko svon saflifhijo, naj pri¬ dejo v’ zerkev , ako jim je mogozhe , de mo¬ lijo Jesufa, ga fpremijo, in sa bolniga brata al feftro profijo. Zhe mafhnik fkosi vaf al memo vafi s’ fvetim refhnjini telefam gre, naj mu verni naproti gredo, ga molijo in spremijo. Hvale vredno je to , de verni s’ luzhjo gredo Jesufu naproti, in mu v’zhaft pojejo. Verni, ki sa fvetim refhnjini telefam do hifhe bolni¬ kove gredo, naj molijo sa-nj, de frete sakra- mente vredno prejme, in tudi sa-fe, de bodo fveto refllnje telo vredno prejemali, in de ga, fofebno v’sadnji bolesni v’frezhuo popotnizo v’vefe!o vezhnoft prejmejo. ^ofedje in prijatli, ki fveto reflinje telo v’hifJio verniga brata al verne feftre fpremi- jo, naj ne motijo bolnika bersh po prejetih sakraiuentih s’ nepotrebnim al neperloshnim govorjenjem, ker bolnik ima tifti zhaf drugo potrebno opravilo , to je , tiga drasiga zhafa poflusliiti fe v’ fvoje obiluifhi pofvezhenje in svelizkanje. * 8 116 Od ofra fvete malhe. Od ofrov fplok. Kaj befeda ofer al daritev pomeni ? Ofer al daritev pomeni kaj dobriga in dopadljiviga darili Bogu, to pa v’ fposuanje njegove viflii oblafii nad nami, al v’ sahvalo prejetih dobrot. Ofer al daritev pomeni tudi vfe dobre del* , molitev, poft, pokorjenje , pomozh v’povifhanje unajne zliafti boshje, in drugo tako. Navadno je rezili: Bodi to Bo¬ gu v'zhajl; ofram al dar im to gofpod Bogu. Ali dopade Bogu, kar mu v’ zhajl da¬ vimo ? Dopade mu, zhe fte dve rezki vkupaj, to je, dober dar, in dobro ferze. 1) Potrebno je to, deje dar dober, al de je, kar darimo Bogu, njemu vfliezh. Ne fpo- dobi fe kaj nevredniga, al oftudniga, al so- perniga zhloveku dati, ker bi bil on s’flabiin daram sanizhevan in rasshaljen ; veliko maju fe fpodobi vfigamogozhnimu Bogu kaj flabiga in neufhezliiga darili. Modri jSirah pravi: Kdor od krivizhniga blagu dari, tiga ofer je nezhifl. 34. 21. 2) Dobro ferze je tudi potrebno; dobro ferze je pa v’zhloveku , zhe on boshje zhalti ifhe. Dober dar is dobriga ferza je ufhezh Bogu, in dober dar is kudobniga ferza mu je 117 soperu. Hudobni Kajn je semije perdelke da¬ roval Bogu, Bog pa Te ni oserl na njegove dari. Nedolshni Abel, njegov brat, je is fvoje zhede daroval Bogu , in on je njegove dari dopadljivo pogledal. I. Mojs. 4. 3-5. Ali je dolshnoft darovati Bogu ? Dolshnoft je , de s’ darmi fposuauio nje¬ govo oblaft in miloft. Bog je gofpod in deli- viz vfiga kar imamo , in mi tudi fmo njego¬ vi ; prav je tedaj de s’ darovanjem fkasujemo Tvojo pokorfhino in hvaleshnoft. Darovati Bo¬ gu , al mu s’darmi Tkasovati pokorfhino in hva- leshuoft , je v’poftavi nature sapovedano, in to raj To mu Kajn, Abel, Noe, Abraham, Job in drugi, dobri in hudi ljudje darovali. Kaj fo ljudje od ftvarjenja fveta do Je - sufa darovali Bogu ? Darovali fomushivino, olje, kadilo, sili¬ lo , in druge perdelke semije, ker kaj boljiga imeli nifo. Kdo je darovati fmel od ftvarjenja fveta do Jesufa Kriftufa ? Od ftvarjenja fveta do Mojsefa fo Bogu * darovati fmeli hifhni ozhetje, pervorojenzi in drugi; od Mojsefa do Jesufa Kriftufa fo bili Aaron in njegovi mlajfhi is rodu Levi odbra¬ ni in pofvezheni, de bi darovali Bogu, drugi pa nifo fmeli. 118 Koliktere ofre fo Judje po loshjim uka- su imeli ? Njih ofri fo bili trojni, to je: 1) Shganofer, kterije tako imenovan, ker je vef dar sgorel v’zhaft vfigamogozhniga Bo¬ ga. Nar popolnifhi daritev je to, ker je bila v’zhifto fposnauja boshje vifokofti in oblafti nad vfim. 2) Daritev sa greh, de bi fe Bog ufmilil, odjmftil greh , in saflusheno hudo odvernil. Dar v’ odpufhenje grehov fo na dva dela ras- delili: nekoliko fo foshgali Bogu v’ zhaft; ne¬ koliko pa fo duhovni jedli $ ljudje pa, sakte- rih grehe je darovan bil, nifo fmeli jefti, Zhe je bila daritev sa pregrefhenje duhovnov in vfiga ljudftva , ga nihzhe ni fine! pokufiti. 3) Mirna daritev fe je imenovala, ki je bi¬ la Bogu v’ sahvalo. Ta dar fo na tri dele ras- delili; nekaj fo foshgali v’zhaft Bogu, nekaj fo duhovni, in nekaj fo drugi hvaleshuo vshi- vali. ( So bili ti ofri dopadljivi Bogu ? Ti ofri fo bili dopadljivi Bogu, ako fo is dobriga ferza bili, ker jih je odbral, in febi darovati ukasal. Dopadljivi fo bili Bogu fo-! febno sa to, ker fo pomenili kervavo daritev Jesufovo na krislii, in nekervavo daritev fve¬ te inafke. 119 V ? katolIhki zerkvi je imenitnifhi ofer, to je, fveta malha, in kaj je fveta malha. Koliko zhafa fo bili darovi flare savese prijetni Bogu ? Bili fo dopadljivi Bogu do Jesufa Kriftu- fa, kteri je per saduji vezherji popoluifiii da¬ ritev fvete mafhe poftavil. Bog po preroku Malahiju tako govori: Je(l nimam nad vami (Judi) dopadenja ; in daru ne bom is va- fhih rok vsel. Sukaj od fonzhniga is-hoda do sa-hoda bo moje ime veliko med narodi: in povfod fo bo ofrovalo, in zhifti ofer da¬ roval mojima imenu , ker moje ime bo ve¬ liko med narodi. 1.10-11. Prerok Malahija v’ Gofpodovim imenu pravi tedaj , de bodo ftari ofri overslieni, in de bo med fpreobernjenimi na¬ rodi, kteri fmo mi, imenitnifhi ofer, ki bo vfhezh Bogu, in to je ofer fvete mafhe. Kaj je fveta mafha ? jSveta mafha je nekervav ofer nove sa¬ vese, vedni fpomin, in vedno ponavljanje ker- vaviga ofra, kteriga je Jesuf Kriftuf na fve- tim krishi sa nafhe odrefhenje opravil. Kdaj in kako je Jesuf ofer fvete mafhe poftavil ? Poftavil je ofer al daritev fvete mafhe per sadnji vezherji, ko je kruli in vino pofve- til, in premenil v’f voj e telo iu fvojo kri, iu 120 oboje dal Tvojim uzhenzam. Ker pa apo- fteljni nifo smiraj shiveli , je njim in njih naftopnikam do konza Tveta dal oblah to po¬ navljati, rekozh: To ftorite v’ moj fpomili. Luk. 22. 19. Bahaj fe fveta, mafha ofer imenu jel Sato, ker Te Bogu refnizkno daruje pra¬ vo telo in prava kri Jesufa Kriftufa v'podo¬ bah kruha in vina. Sukaj fe fveta mafha nekervavi ofer ime¬ nuje ? Sato, ker per fveti maflii ni kri preli¬ ta , kakor je na krishi prelita bila, kader fe je Jesuf daroval Ozlietu v’vfiga fveta odrefhe- nje. Sakaj fe fveta mafha ofer nove savese imenuje ? Sato, ker To vfi ofri ftare savese over- sbeni, ta pa poftavljen, in vfim vernim pu- fhen po Jesufu Kriftufu, poglavarji katolflike zerkve, Sakaj fe fveta mafha imenuje vedni f po¬ miri kervavige ofra Jesuf'oviga? Sato, ker fe per fveti mafhi vedni fpo- min obhaja Jesufove Ijubesni in fmerti. Kruh in vino fta pofebej pofvezhena in fpremenje- na , kar pomeni de je Jesufova kri is njego- viga telefa ftekia, in de je pn is Ijubesni do naf refnizhno umeri. 121 Bahaj fe fveta mafha imenuje vedno po¬ navljanje kervaciga ofra Jesufoviga na kri- shu ? Sato, ker fe refnizhno ponavlja Jesufo- va finert, in daritev na krishi v’ nafhe odre- fhenje. Jesuf je febe sa naf uebeflikimu Ozhe- tu daroval na krishi, in on fe tudi per fveti mafhi daruje nebefhkimu Ozhetu, de ftno nje¬ gove fmerti deleshni, in po njenim saflushenji svelizhaui. Kdo opravlja ofer fvete mafhe ? Nevidno ga Jesuf Kritluf opravlja, ker on febe daruje nebefhkimu Ozhetu sa liaf; vidno pa ga opravljajo njegovi nameftniki, fhkofje in mafhniki, kterim je on to veliko oblati, dal, rekozk: To fiorite v’moj fpornin. Komu, saka] in sa koga je oFer Fvete mafhe. Komu je ofer fvete mafhe darovan ? Ofer fvete mafhe je darovan Bogu v’zha(l. Jesuf ponavlja per fveti mafhi kar je terpel na krishi v’ odrefhenje .vfiga fveta; nebefhki- mu Ozhetu fe je daroval, in tudi per fveti mafhi mu daruje fvoje telo in fvojo kri; ofer fvete mafhe je tedaj famimu Bogu darovan. 122 Ali je fveta mafha tudi Marii in dricsim fvetnikarn v’ zhafi darovana ? Jesuf Kriftuf fe Bog« daruje, in on je po mafhnikih le njemu darovan , ne pa Marii al drusiin fvetnikarn. Priprofti kriftjani ludi ve¬ do, de gofpod Jesuf ni njegovim fiushabnikam darovan. Navadno fe fzer rezhe: Marije ma¬ tere boshje , fvetiga Petra , al drusiga fvet- nika mafha, pa vender ni darovana njim, ampak Bogu. Marija in fvetniki fo per fveti maflii zhaftito imenovani, ofer fvete mafke pa je le Bogu darovan. Sukaj fe med fveto tnafho fpomin obhaja devize Marije, apofleljnov, marternikov in dr asih fvetnikov ? Navadno je to v’ katolfliki zerkvi sato : 1) De mi verni kriftjani devizo Marijo, in druge fvetnike , kteri fo bosbji in naflii pri- jatli, zhaftimo in povifhujemo. 2) De hvalimo , in sahvalimo ufmiljeniga Bo¬ ga , kteri jim je fvojo mogozhno gnado dal, in jih povifhal po Jesufu Kriftufu. 3j De fe mi njim perdrushimo v’ boshjo hva¬ lo , in de nam oni fprofijo, kar potrebujemo. Sakaj fe ofer fvate mafhe daruje ? Jesuf Kriftuf fe daruje, in je po mafhniku darovan per fveti maflii is vezh namenov, in fofebno, 1) De mi verni kriftjani vredno molimo vfi- gamogozhniga Boga. Njemu vfa hvala, zhaft in flava gre, ker je llvarnik in gofpodar vfili 123 in vfiga; mi ga vredno zhaftiti ne moremo, in mu toraj darujemo Jesufa Kriftufa, de on, boslije jagnje bres madesha vredno hvali Bo¬ ga , in de ga mi hvalimo po njem. 2) De ponavljamo fpomiu Jesufove Ijubes- ni in fmerti, ki jo je prelerpel de svelizha- n j e sadobimo. Ofer fvete mafhe, to je Jesu- fovo telo in kri , darujemo Bogu v’ hvalni fpomiu Jesufove fmerti, de fmo njeniga saflu- shenja deleshni. 3) De po Jesufu Kriflufu per Bogu fprofi- rao vfe potrebne dari, dufhne in telefue, fo- febno pa njegovo gnado , odpufhenje grehov, in vezimo svelizhanje. 4) De Boga sahvalimo savolj vfih nam da¬ nih dobrot. Dopadljivifhi ga hvaliti ni mogo- zhe, kakor zhe mi v’ sahvalo darujemo telo in kri Jesufa Kriftufa, do kteriga ima nebefh- ki Ozhe nar vezhi dopadenje. Sa koga je ofer fvete mafhe darovan Bo¬ gu? Ofer fvete mafhe je Bogu darovan sa shive in sa inertve , ker feJesufje na krishi ravno sa-nje daroval Bogu. Ofer fvete mafhe je sa shive, to je, sa vfe ljudi. Mafhnik, ko kelh dari Bogu : pra¬ vi: Ofrarno tebi, Gofpod, ltelh svelizha- n ja , tvojo miloft profijozhi, de gre pred oblizhje tvojiga boshjiga velizhaftva v’ pri¬ jetni duh sa nafhe, in sa svelizhanje v figa fveta. De fi je to refnizhuo, je vender fveta mafha fofebna daritev vernih , in sa verne 124 kriftjane, kteri fo nje deleshni po velikofti njih vere in Ijabesni. Ofer fvete maflie je sa mertve. Ne sa mertve verne, ki fo she v’ nebefih, ker oni nizh ne potrebujejo; in tudi ne sa dufhe , ki fo v’vezhni ogenj obfojene, ker jim refhenja ne bo, ampak sa mertve verne, kteri fo fe v’guadi boshji lozhili, in fe v’vizah pokore, ker fo pomozhi potrebni, de bi bili is viz re- fheni, in prenefeni v’nebefhko kraljeftvo. ^ve¬ ti Janes Krisoftom pravi: Apofieljni nifo ne- ;premifhijeno zapovedali meti fveto muf ho sa mertve moliti, ampak ker fo redili, de jim je v’ pornozh. Tridentfki sbor je soper krivoverze fklenil, de je fveta rnafha sa sla¬ ve in sa mertve. 4 Sej.XXII. Kdaj fe fofehno mafhuje sa mertve? Vfaka fveta mafha je sa shive in mertve, vender fe fofebno mafhuje sa verne mertve v’dan Jpomina vfih vernih dufh, v’dan fmerti al pokopa kakiga odrafheniga verniga , na tretji, al fedmi, al tridefeti dan , al letni fpo- miu iozhitve kakiga nafhih bratov al fefter. Zhe mafhnik mafhuje pofebej sa kako dufho , ali pomaga to drusim v’ Vikah ter- pezhim dufham ? Ofer fvete mafhe je sa shive in sa mert¬ ve , ne pa sa eniga al eno. Kader mafhnik fpomin opravi sa mertve, fofebno moli sa du¬ fho njemu perporozheno, al sa dufhe njemu perporozhene, in potlej pravi: Profrno te, 125 o Bog, de te, in vfe, kteri fo v’Kriflufu safpali denefh v’rne/io hladit, ImJii in mi¬ ru. Po ravno tim Kriftufu , gofpodu nafhim. To tudi preprizha, de ni nobena duflia po- sabljena v’vizah, kar neumneslii vzhali pra¬ vijo , ker zerkev moli sa vfe. Ali o fen fvete mafhe tedaj ni po volji tiftiga , ki f e mafhniku perporozhi, al na dufho le mafhniku fofebno perporozhe- no ? Zhe vernik febe al drusiga mafhniku fo¬ febno perporozhi, al mu kako ielefno pomozh daje, ni niaflia savolj liga le njegova, ker je daritev vfih, shivih in mertvih. Kdor febe al druge mafhniku fofebno perporozhi, al mu kako Ielefno pomozh savoljo liga da, ima sa- flushenje fvojiga ufmiljenja per Bogu , in (udi fofebni fpomin med fveto malho. Mafhui- ku je perpufheno jemati kako Ielefno po¬ mozh, de, ker on altarju flushi, fes’altarjem shivi ( I. Kor. 9.13.} , to pa vender ni v’pla- zhilo fvete mafhe. / Je ofer fvete mafhe farno fa dufhne dari ? Ofer fvete mafhe je profhnja sa dufhne in telefne dari, in de Bog dufhne in telefne nadloge odverne. Kdor fe pa mafhniku per¬ porozhi , al fain profi per fveti mafhi te- lefnih dobrot , naj sraven mifli; zhe je to v’ moje svelizhanje. 126 Je vernik vfelej uflifhan, sa kterigaim- flinik med freto muf ho pr o ji? Mafhnikov fpomiu med fveto maflio ima veliko rnozh per Bogu savolj Jesufa, in po Jesufu, vender ga Bog uflifhi po Tvoji pravi- zi, modrofti in miiofti. Nekleri le lelefnik do¬ brot profijo , al v’ fadnji bolesui odlozbijo ne¬ koliko Tvojiga preinoshenja , de Te sa njih du- Tho mafhuje, prej pa To bili terdi iu neufrni- ljeni, in morde vfe miiofti nevredni. Vlak naj Te tedaj s’dobrimi deli perporozbuje Bo¬ gu , in naj fkerbi po daritvi fvete mafhe pro¬ fiti gnado prave poboshnofti, in tako bo loh- ka uflifhan. Vfak bodi pravizheu in ufmiljen, in bo lohka ufmiljenje nafhel per Bogu. Od delov I. malhe, malhniko vih oblazhil, in jesika, v’kte- rim je f. malha brana. Koliko je delov fvete mafhe ? Delov fvete mafhe je veliko, poglavitni fo pa fhtirje, evangeli, darovanje, pofvezhe- vanje in obhajilo. Zerkev je sapovedala med fveto maflio evangeli brati, drugi trije, to je, darovanje, pofvezhevanje, in obhajilo fo po Jesufu poflavljeni. Kaj je rediti potrebno od fhirih pogla¬ vitnih delov fvete mafhe ? Vediti je potrebno kaj fo, zhemu fo in kaj 1 27 je miriiti in moliti, de fe vena fvete mafhe ude- leshijo. Kaj in od kod fo drugi opravki fvete mafhe ? Veliko opravkov je per fveti maflii, bra¬ nje, molitve, perporozhenje, krishi, pokle- kovanje in drugo 5 to je pa zerkev sapoveda- la, de verni prav umejo fveto mafho, je vi- foko zliafie , in fe je lashej vdeleshujejo. K timu namenu zerkev sapove, de fvezhe go¬ re med fveto mafho, de fo pofode poslazhe- ne, in de je mafhnik zhafiitljivo oblezben , ker to vernikov duflio povifhuje. ( So mafhniki poprejfhrtih zhafov ravno take oblazhila ko sdaj nofili per fveti tna- fhi ? V’ sazheiku fo fhkofje in mafhniki po hi- fliah in v’ navadnih oblazhilili mafhevali; ko je pa mogozhe bilo, fo napravili in odlozhili zhedne oblazhila sa unajno boshjo flushbo. Zerkvene oblazhila fo bile unim podobne, ki fo jih ljudje navadno nofili, zhedne fo pa bi¬ le, kakor fe per boshji flushbi fpodobi. Lju¬ dje fo fi fzhafama druge fhege ismifhljevali, in podobo fvojih oblazhil premenjevali, zer¬ kev pa ne, in malo premenjenja je potlej bi¬ lo. Ko je zerkev dofegla profioft, in ko fo fe bogatini in mogozhni veri podvergli, fo zer- kvam obilno darovali, in je zerkev unajno bo« shje zhallenje polepfhala. 128 Ktere oblazhila mafhnik oblezhe, ko fe mafhevat napravi, in kaj one pomenijo ? Mafhnik Te s’mnogimi oblazliili obležite, in mnogo pomenijo. Bela ruta, ki ero mafhnik dene na glavo, in jo bersli na rame fpufti, je salo , de fe nje¬ govo navadno oblazhilo okoli vratu ne vidi, in pomeni shelesno kapo, ktero fo vojfhaki imeli na glavi, dc fojo obvarovali. V’tim pomenku je fveti Paul Efesanam pifal: Vsamite she¬ lesno kapo ohranjenja. 6. 17. Mafhnik ta¬ krat moli: Deni, Gofpod, na mojo glavo kapo ohranjenja, de hudizhevo filo premagujem. Mafhna frajza je belo dolgo oblazhilo, in pomeni nedolshnoll, alfvetoft, od ktere more vfaki mafhnik napolnjen biti, de boshje fkriv- nofti vredno ponavlja. Kader jo mafhnik ob¬ lezhe , profi : Ozliifti me, o Gofpod, in of- nashi moje ferze, de v’ kervi jagnjelovi ve¬ zimo vefelje vshivam. Paf, s’ kterim fe mafhnik prepafhe, je potreben, de mafluio frajzo ftifne, in njo po fvoji velikofti fkrajfha. Paf po namenu zer- kve pomeni zhiliolt, ktera je narlepfhi fnash- noft Jesufovih nameftnikov. Jesuf pravi: Vafhe ledje bodi opafano (Luk. 12. 35.): godi fe pa to, pravi fveti Gregor papesh, zite nezhifto posheljenje premagujemo. Mafh-. nik, ko fe prepafhe, pravi: O paf hi me, Gofpod, s’ pafam zhifiofti, in ugafni v’mo¬ jih ledjih nezhifto posheljenje, de oflatie v’ metli zhednoji sdershnojU in zhifiofti. 129 ..Majhna fhtola na levi roki. Mafhniki in drugi duhovni fo v’ ftarih zliafih, ko fo boshjo flushbo opravljali, na levi roki imeli majhno ruto , s’ktero fo fi v’potrebi oblizhje in ozhi brifali, fpremenjena je bila fzhafama v’to, pa ima vender ftari pomenik, in pomeni ter- plenje in folse. .Mafhnik toraj , ko jo vsame , pravi: Vreden naj bom, Gofpod, nofiti bre¬ me jokanja in shalofti, de terplenja plazhi- io vefelo prejmem. e 8htola. V’ ftarih zhafdi je bila fhtola ob- lazhilo od glave do nog, ktero fo mogozhni ljudje nofdi, in fhtola ravno sa tiga voljo po¬ meni oblaft, in tudignado, nedolshuoft in fve- toft. Mafhnik , ko jo okoli vratu dene, profi: Poverili meni, Go f pod, oblazhilo nedolsh- nofii, ktero jim v’grehu p er vitja porodnika sgubil; in ako ravno nevreden k’tvoji fveti fkrivnofli perftopim, naj saflushim vender ve¬ zimo vefelje. Plajfh. V’ftarih zhafih fo flushabniki in reveshi timu podobno oblazhilo nofili; duhovni fo ga tudi nofili v’ snamnje de fo ponishni flushabniki boshji. Ker fo fe pa flushabniki in reveshi s’trudam shivili, ravno sa tiga voljo mafhni plajfh pomeni terplenje, in mafhnik ko ga oblezhe , rezhe : Go f pod, ki ji rekel: Moj jarm je fladek , in moje breme lahko; flori, de ga tako samorem nofiti, de tvojo gnado sadobim. Amen. 0 in. 130 K/ere farbe je zerkev sapovedala per da¬ ritvi fvete mafhe ? Petere farbe je sapovedala, belo, rude- zho, plavo, seleno in zherno. Bela farba pomeni nedolshnoft, zhiftoft, mir in vefelje, in sato je bela farba o veli- konozhi, o fvetim Teletu, v’ prašnikih devi¬ ze Marije, drusih deviz, in fposnovavzov vere. Rudezha pomeni Ijubesen, ker je ona ognju permerjena, in kervi, kterofo apofteljni, in marterniki prelili sa vero. Ona je o bin- kufhtnili prašnikih v’fpomin de je fveti Duh v’ podobi ognja v’ apotleljne prifhel ; tudi v’ prašnikih fvetih apofteljnov in marternikov. Plava in selena pomenite shaloft in po- korjenje. Plava je v’adventu, v’treh predpe- pelnizhnih, in v’poftnih nedeljah; tudi v’pro- zefijah fvetiga Marka in Krishoviga tedna, de fo verni opominjani fvoje grehe obshalo- vati, in fpokoriti fe. Selena pomeni fzer sha¬ loft, pa tudi upanje, in ona je v’nekterih ne¬ deljah med binkufhtmi in adventam sapove- dana, de verne opominja fpokoriti fe is upa¬ nja prihodniga plazhila. Zherna farba pomeni fofebno shaloft, in je toraj v’velikim petku savolj fpomina Je- sufove fmerti; v’fpominu vfili vernih dufh, v’ dnevu pokopa, in ko je kaki fofebni fpo- min po mertvih. — Ker zherna farba fofebno shaloft pomeni, zerkev prepove v’ nekterih vefelih dneh v’zhernijn plajfhu mafhevati. 131 V* kterim jesiku fe fveta mafha bere? 4 Sveta mafha fe v’latinfkiin jesiku fploh bere, ker je ta jesik vifokim fkrivnoftam nar perpravnifhi. Tridentfki sbor tako pravi: De ji ravno je fveta maflia vernima ljudjivu v’veliko poduzhenje , fe vender sbornim ozhe - tam prav ne sdi, de bi fe v’ snanirn jesiku mafhevalo. De pa ovze Jesufove nevedne ne ■oftanejo, fveti sbor duhovnim paftirjem sa- pove, de oni pogoji o , vzhafi ene f in vzliafi druge fkrivnojii fvete mafhe v’nedelj ih in prašnikih raslagajo. ( Sej. XXII. De bo shelja in sapoved fvetiga sbora do¬ polnjena, bo sdaj kratko raslaganje fvete mafhe v’ duhovno pafho verniga ljudftva perftavljeno. .SVETA MA.se A, kakor jo malhnik bere in kratko raslaganje. Mafknilt pred alt ar jam moli s’ flushabni- kam, kteri mu namejH verniga ljudftva odgovarja, ‘* V’ ftarih zhafih fo mafhniku vfi prizhijozhi verni odgovarjali, in s’njim molili. Lohka jim je bilo odgovarjati, ker fe je fveta ma¬ fha v’ snanirn jesiku brala; ker fe pa sdaj Vlatinfkim jesiku fveta mafha bere, je lju¬ dem nemogozbe odgovarjati, in toraj flu- shabuik nameft njih odgovarja.'* 133 Mafhnik preden perzhne moliti, fe suJcri- sha, rekozh: V’ imenu Ozheta iu 4 Sina *{* in fvetiga Duha. Amen. * Spodobi fe perzheti fveto mafho s’ fvetim krisham, ker fveta malha je fpomin in po- novljenje kervave daritve Jesufove na kri- shi ; mafhnik ravno sa tiga voljo med fve- to mafho sasnamnja velikokrat s’fvetim kri- sliem febe , dari in ljudftvo. ■—• Mafhnik perzhne fveto mafho v’ imenu Ozheta, ( Si- na in fvetiga Duha, to je, vfim trem per- fhonam v’ zhaft? s’ tim pa opomni verno ljud¬ ftvo, de naj ravno tako ftori. * Mafhnik pravi: 4 Stopil bom k’boshjimu altarju. f ,Slushabnik odgovori: Pred Boga, ki rasvefeluje mojo mladoft. Mafhnik moli: Pf. 43. 4 Sodi me, Bog, in rasfodi mojo rezil nad nefvetim narodam: refhi me od krivizhniga in sapeljiviga zhloveka. 4 i Slushabnik odgovori : Ker ti, Bog, fi moja mozh: sakaj fi me overgel, in sakaj shalofteu hodim, ko me fo- vrashnik nadleshuje ? Mafhnik: Pofhlji fvojo luzh in fvojo refnizo, de me peljete in perpeljete na s tvojo fveto goro in v’ tvoje /hotore. 133 Slushabnik: .Stopil bom k’ boshjimu altarju, pred Boga, Jd rasvefeluje mojo mladoft. Mafhnik: Hvalil te bom s’zitrami, Bog, moj Bog! Zhimu fi shalo lina moja dufha, in sakaj me motifh ? . Slushabnik: Upaj v’ Boga, ker fhe ga bom hvalil, on je moja pomozh in moj Bog. Mafhnik: Zhaft bodi Ozhetu, .Sinu in fvetimu Duhu. e Slmhabnik : Kakor mu je bilo v’sazhetku, sdaj in vfaki zbal', od vekomaj do vekomaj. Amen. Mafhnik : .Stopil bom k’boshjimu altarju. 'Slushabnik: Pred Boga, ki rasvefeluje mojo mladoft. Mafhnik: V’ Gofpodovim imenu je nafha pomozh. .Slushabnik : Kteri je kvaril nebo in semljo. * David je 42 1 ’ Pfalm sloshil, ko je bil po krivizlinim kralju .Saulu hudo preganjan; in ker on ni per I judeh nobene pomozhi na- fhel fe je k’ Bogu obernil, in ga profil mu pomagati. Obljubil je David, de bo vefelo hvalil Boga pred f krinjo savese , in fofebno zhe pride v’ njegovo prebivaliflie, to je, v’ nebefa. — Zerkev je sapovedala ta Pfalm 134 moliti in premifliti, de mafhnik in verni ima¬ jo vfe fvoje upanje v’ Boga, de jih bo po Jesufu refhil, in v’ nebefa prefeljeni bo¬ do. Ta Pfalm, ki fe pred fveto mafho mo¬ li, pokashe ftaro navado vernih, kteri fo pred fveto mafho peli. * Mafhnik ozhitno fposna fvojo nevrednofl, in fe ponishuje, rekozh: Ispovem fe Bogu vfigamogozhnimu, fveti Marii, vfelej devizi, fvetimu Mihaelu vifhimu angelju, fvetimu Janesu kerftniku , fvetima apofteljnama Petru in Paulu, vfiin fvetnikam, in vam, bratje, de firn grefhil veliko s’mifli- jo, befedo in djanjem, Kriv fim , kriv fim, fdno fim kriv. Toraj profim fveto Marijo, vfe¬ lej devizo, fvetiga Mihaela vifhiga angelja, fvetiga Janesa kerftnika , fveta apofteljna Pe¬ tra in Paula, vfe fvetnike in vaf, bratje , mo¬ liti sa-me per Gofpodu liafhim Bogu. Slushabnik : Ufniili fe te vfigamogozhni Bog, odpufti ti tvoje grehe, in perpelji te v’vezimo shivlje- nje. Mafhnik: Amen. Slushabnik v’ fvojim, in v’ imenu vernikov ozhitno fposna fvojo nevrednoft, in fe p erporozh a, rekozh: Ispovem fe Bogu vfigamogozhnimu, fveti Ma¬ rii , vfelej devizi, fvetimu Mihaelu vifhimu au- gelju, fvetimu Janesu Kerftniku, fvetimaapo- 135 (leljuama Petru in Paulu, vfirn fvetnikam in tebi, Ozhe, de fim veliko grefhil s’ miflijo, befedo in djanjem. Kriv fim, kriv tim, filno fini kriv. Toraj profnn fveto Marijo , vfelej devizo, fvetiga Mihaela vifhiga angelja, fve- tiga Janesa kerftnika , fveta apofteljna Petra in Paula, vfe fvetnike in tebe, Ozhe, moliti sa-me per Gofpodu nafkim Bogu. Mafhnik: Ufinili naj fe vaf vfigamogozhni Bog, odpu- fti vam vafhe grehe , in perpelji vaf v’ vezimo shivljenje. ( Slushabnik: Amen. Mafhnik: Miloft, odveso in odpufhenje nafhih grehov nam daj vfigamogozhni in ufmiljeui Bog. Slushabnik: Amen. * Vfakizhlovek je grefhnik, ker malo al ve¬ liko grefhimo vfi , in kdor mifli de ni grefh¬ nik, je lashnik. Ravno sa tiga voljo, ker je fposuanje fvojih grehov potrebno, de fe mi-y loft sadobi per Bogu, fe mafhnik in verni ponishujejo , de bi miloft dofegli. Tudi mafh¬ nik fe perporozhi Ijndftvu, in ljudftvo mafh- niku, de fe flori, kar je Bog per fvetimu Jakobu sapovedal: Povejte eden drusimu fvoje grehe, in molite eden sa drusiga, de bojte ohranjeni. 5. 16. V’ ftarim Rim- ljaiifkim ritualu fe najde, de je mafhnik 136 pred altarjem pokleknil, in fvojo nevrednoft ponislmo fposiial Cveto mafho brati; Venih zerkvah je bilo navadno , de fe je mafhnik k’prizliijozhim vernim obernil, fvojo nevred- iioft ozliitno fposnal, in fe jim perporozhil; verni pa fo ravno tako ftorili. — Ta nava¬ da uzlii in preprizha, de fe morajo vfi pred fveto mafho ponishevati in fvoje grehe ob- slialovati. Kdor fe per fveti mafhi v’lju- besni do greha snajde, ne moli, ampak sa- iiizhuje Jesufa, in je njegove milofti ne¬ vreden. Mafhnik potlej moli: Bog! obernil fe bofh k’nam, in nafoshivel. t Slushabnik odgovori : In vefelilo fe bo tvoje Ijndftvo v’tebi. Mafhnik: Gofpod , fkaslii nam fvojo miloft. ( Slushabnik : In dodeli nam fvoje svelizhanje. Mafhnik : Gofpod, uflifhi mojo molitev. ( Šlushabnik: In naj pride pred te moje vpitje. Mafhnik: Gofpod s’ vami. ( Slushabnik: In s’ tvojim duham. Mafhnik k’ alt ar ju grede rezhe : M o l i m o. Odvsemi nam j profitno Gofpod, nafhe pre- 13 7 grehe, de bomo vredni ftopiti s’ zhifto dufho v’ fvetifhe. Po Jesufu Kriftufu gofpodu na- fliim. Amen. Mafhnik altar kufhne, in reshe: Profimo le, Gofpod, po saflushenji tvojih fveinikov, kterili fvetinje fo tukaj,'in C po saflushenji) vfih fveinikov, de miloftljivo od¬ pihnili vfe moje grehe. Amen. & Altar pomeni Kriftufa, in mafhnik ga ku¬ fhne , de Jesufu fkashe Ijubesen in fpofh- tovanje. Y : ali a rji fo fvetinje fveinikov , to je pa v’ prizhevanje, de fo fvelniki sdru- sheni s’Jesufam , in de v’njem pozhivajo. Mafhnik profi Jesufa, de mu po saflushe¬ nji fveinikov vfe grehe odpufti , ker Jesuf ima dopadenje nad fvojimi fvelniki, in ker ga oni prolijo, de nam nafhe grehe odpu- jti. — De fe v’vfaki altar devajo fvetinje je oftanik ftare navade vernih kriftjanov, de fo oni na grob eh fvetik marternikov altarje sidali , in na njih mafhevali. * Mafhnik gre na levo ftran altar ja, in ondi bere nektere befede, in to fe imenuje Introit al Perflop. * Introit je is fvetiga pifma vset, in je fko- vaj per vfaki mafhi drugi. To kratko be¬ rilo fe Introit al Perftop imenuje, ker fo v’ftarih zhafih eniga al vezh pfahnov peli , kader je fhkof al mafhnik perpravljal fe k’ altarju perftopili. Mafhnik {topi na fredo altar ja , inrezhe: Kirie eleison — Gofpod ufmili fe naf. 38 ( Slushabnik: Kirie eleison — Gofpod, ufrnili fe naf. Mafhnik: Kirie eleisou — Gofpod, ufmili fe naf t Slushabnik: Kriile eleifon — Krifte, ufmili fe naf. Mafhnik: Krifte eleison —• Krifte, ufmili fe naf. JSlushabnik: Krifte eleison — Krifte, ufmili fe naf. Mafhnik: Kirie eleison — Gofpod, ufmili fe naf. 'Slushabnik: Kirie eleison •—• Gofpod, ufmili fe naf. Mafhnik : Kirie eleison — Gofpod, ufmili fe naf. % Kirie eleison in Krifte eleison fo befede gerfhkiga jesika, in pomenijo, kar je sgo- raj sapifano. To je kratka, pa gorezha profhnja k’ Bogu , de fe duliovfhine in ljudftva ufmili; molili fo verni tako per fveti ma- fhi, in per vfaki ozliitni bosliji fluskbi. Sdaj fe to devetkrat rezhe, al poje, v’ ftarih zhafih pa ni bilo odlozheniga fbtevila, am¬ pak fo s’ milim glafain peli, dokler ni flikof al drugi duhovnam jenjeti ukasal. * Mafhnik moli, al sapo jo Gloria: Zliaft Bogu po vifhavah, in mir ljudem do¬ bre volje. Hvalimo te, zhaftiino te, moli¬ mo te, povifkujemo te, hvaleshni fmo ti sa- 131 ) volj tvoje velike zhafti. Gofpod Bog, kralj nebefhki, Bog vfigamogozkni Ozke: Gofpod Jesuf Kriftuf, edino rojeni t Sin, Gofpod Bog, jagnje boshje, ( Sin Ozlieta, kteri odjemljefh grebe fveta, fprejmi nafbo profhnjo, kteri fe- aifh na defnizi Ozlieta, ufmili fe naf. Ker fam ti fi fvet, fam ti Gofpod, ti fani nar vifhi, Jesuf Kriftuf s’ fvetim Duham vred v’ zhafti Bega Ozbeta. Amen. % Perzhetik te lepe vifoke pefmi je bilo petje angeljev ob Jesufovim rojftvu: Zhaft Bo¬ gu, po vifliavah in mir ljudem, kteri fo dobre volje : drugo pa je zerkev perftavila, vfim trem perfhonam fvete Trojize v’ zhaft. — VTtarih zbafih fo to pefem le boshizhni dan o polnozhi peli; potlej fo jo tudi v’ve- lizih prašnikih; sdaj je per vfaki mafhi sa- povedana, ako ni mafhnik v’plavim al vzher- nim plajfhu. Y’ Rimljanfki zerkvi je bila navada, de fe je mafhnik k’ljudem ober- nil, in sapel Gloria, de je pofnemal an- gelje, kteri fo paftirjam veliko vefelje os- nanili, in jih uzhili hvaliti Boga, ki jim je dal Odrefhenika. * Mafhnik fe proti ljudem oberne , in rezke : Gofpod s’vami. filushabnik odgovori: In s’ tvojim duham. * Lepo posdravljenje in vofhenjeje to: Gof¬ pod s’ vami, ker nizh boljiga ni od tiga. 140 Poboshni ftare savese fo navado imeli eden drusiga tako posdravljati (Rut. 2. 4. ): in tudi per kriftjanih je to navadno bilo; ta navada pa je le oftala per fveti mafhi. — Ljudlivo po flushabniku odgovori: In s’ tva¬ jini duham, de hvaleshnoft fkashe , in mafhuika enako frezlio vofhi. * Mafhnik glafno rezhe al sapoje Ore- mus, to je, Molimo ; potlej moli al poje molitev al molitve, kakor je serkveni dan. * Mafhnik glafno rezhe al sapoje Oremus, to je: Molimo, de prizhijozhe verne opom¬ ni, de naj s’njim molijo vfigamogozhniga in ufmiljeniga Boga. — Molitev fe tako fkle- ne : Po Jemfu Kriflufu gofpodu naf/tim, ker po njegovim saflushenji le upamo fpro- fiti gnado. Verno ljudftvo al flushabuik odgovori: Amen, de fe s’ mafhnikam sdrushi, in sheli prejeti, kar je on v’ imenu vfik profil. ' ;: ' c Mafhnik bere al poje lifl. * Lift fe imenuje berilo is ftariga al noviga teftameuta, ki ga mafhnik po molitvi bere al poje ; to berilo pa je fkoraj per vfaki mafhi drugo. jSIushabnik po branji nameft ljudftva odgovori : Deo grutias — Hvala Bogu, ker je ref dolshnoft sahvaliti Boga sa vfak fvet nauk. V’ fedajnih mafhah je fploh kratki lift; prej pa je dolgo branje bilo, in fo v’srni¬ nim jesiku brali. Brali fo tudi verniinu Ijud- ftvu djanje marternikov, al pifma fvelili 141 ozhakov, al kakiga imenifniga fhkofa, ka¬ kor fo duliovni previdili, de je vernim v’ du- . kovno paflio. Mafhnik po liftu nekaj bere, kar fe po latinfko Graduale imenuje. # Duhoven je vernimu ljudftvu bral na pri- shnizi, pod njo pa fo bile gredi, na klerik fo drugi po branji pfahne, al drugo is fve- tiga pifma peli, in savolj liga fe lo kralko berilo Graduale imenuje. * Mafhnik v’ fredo oltarja ftopi, in pre¬ den bere al poje evangeli, perklonjen profi: Ozhifti moje ferze in moje ufta, vfigaino- gozlini Bog, kleri fl ufta preroka Isaija ozhi- ftil s’ ognjenim oglam; tako ine ozhifti s’fvojo nesaflusbeno miloftjo , de Ivoj fveti evangeli vredno osnanujem. Po Jesufu Krillufu gofpo- du nafkim. Amen. Skegnaj me, Gofpod. Gofpod bodi v’mojim ferzu in v’ mojih uftih, de vredno in fpodobno osnanujem nje¬ govi evangeli. Amen. Mafhnik ftopi na defno {Iran, in re¬ zke : Gofpod s’ vami. t Slushabnik odgovori: In s’tvojim duham. Mafhnik sakrisha fveti evangeli in fe- be, rekozh : Befede fvetiga evangelija po fpifku fveliga I. 142 f .Slushabnik: Zhaft bodi tebi, Gofpod. Mnfhnik bere fveti evangeli, kakorfhni- ga brati lifti dan zerkev ukashe, in go brar nji ga kufhne, reltozh: Sbrifane naj bodo s’ evangeljfkimi befedami nafhe pregrehe. ( Slushabnik odgovori : Hvala tebi, Krifte. * Maflmiku je sapovedano pred branjem fve- tiga evangelija ponishno profiti Bega, de naj ga dobrotljivo ozhifti s’ Tvojo gnado, de njegov evangeli vredno osnanuje. Vfim ver¬ nim je to v’nauk, de naj tudi oni gorezhe profijo , de bi jim evangeljfke refnize v’ ferze flile, in de bi po njih shiveli. Per- vi kriftjani To Te bukvam fvetiga evangelija globoko perklanjali , in jih ponishno zhaftili, preden To jih v’ roke vseli in brali, ker To befedo Jesufovo refnizhuo fpofhtovali. Med branjem fvetiga evangelija vfi pri- zhijozhi verni ftoje, to je pa vsnamnje, de To voljni in perpravijeni vfe fioriti, kar jim Jesuf sapoveduje. Dolshnoft je ferzhno voljo imeti vfe fvoje mifli in dela ravnati po fvetiin evangelii, ker ni drugazhi sveli- zhanja. Mafhnik po branji fveti evangeli kufhne, v’snamnje perferzhue Ijubesni do Jesufa in do njegove befede. Kriftjani fiarili zhafov fo ravno to navado imeli, in prav, ker fo 143 nauki Jesufovi, po kterih fe ve kako v’ne¬ bela priti, vfe Ijubesni vredni. jSlushabnik, po branji fvetiga evangelija, namelli ljudftva odgovori: Hvala tebi Kri¬ jte, ker fino ref dol,simi hvaliti JesufaKri- ftufa, ki nam je s’ fvetiini nauki fvetlobo pernefil, in naf uzkil kako shiveti de bi svelhzhani bili. * Majhnih jopi na jredo altarja, in mo¬ li vero, oko jo zerkev ti ji dan moliti sa- pove: Verujem v’eniga famiga Boga, Ozheta vfigamogozhniga, ltvarnika nebel" in semlje, vfih vidnih in nevidnih rezili. In v’eniga Gof- poda Jesufa Kriftufa, ( Sinu boslijiga edino ro- jeniga, kteri je rojen is Ozheta od vekomaj, kteri je Bog od Boga, luzh od luzhi, pravi Bog od praviga Boga, kteri je rojen in ne ftorjen , kteri je s’ Ozbetam vred eniga bitftva, po kterim je vfe ftorjeno, kteri je savoljo naf ljudi, in savoljo nafhiga svelizhanja is nebef prifhel (tukaj fe s’ defnim kolenam poklekne), in je po fvetirn Duhu is Marije devize mefo na-fevsel, in fe vzhlovezhil. Tudi krishan bil sa naf, pod Ponzjam Pilatam terpel in po¬ kopan bil. Tretji dan pa je vftal od fmerti po pifmih. ( Shel je v’ nebefa. Na defnizi fedi Ozheta, in bo fpet prifhel s’ zhafijo fodit shi- ve in mertve : njegoviga kraljeftva ne bo' ko- nez. Verujem v’ fvetiga Duha, Gofpoda in oshivljavza, kteri fe is Ozheta in 4 Sina is-haja. Kteriga s’ Ozbetam in ( Sinam vred enako mo- 144 limo in zhaftimo: kterije po prerokih govoril. Verujem eno, fveto, katolfhko in apofloljfko zerkev. Verujem en kerft v’ odpufhenje gre¬ hov. Verujem vftajenje mertvih. In prihodno shivljenje. Amen. # Per veri fe perzhne fveta mafha vernikov. Pridiga je bila v’ftarih zhafih bersh po bra¬ nji fvetiga evangelija, klera navada je The sdaj v’ nekterih zerkvali: per branji in per pridigi je vfim , neverzam , krivoverzam in vernim ozhitnim grefhnikam perpufheno biti; po pridigi pa fo mogli is zerkve iti, in po njih odhodu fe je fhe le mafha vernih per- zhela. Veliko zhafa fo med fveto mafho molili le apoftoljfko vero; ker fo pa krivoverzi lashnivo uzhili, de Kriftuf ni pravi Bog, je zerkev bolj natanko raslagala, kar je vfelej verovala in uzhila, de je Jesuf Kriftuf pra¬ vi Bog in pravi zhlovek. Vera, y’ kteri je to bolj natanko raslagano, fe sdaj med fveto mafho moli. * Mafhnik - fe proti ljudem oberne, in rezhe: Gofpod s’vami. ( Slushabnik namefti ljudftva odgovori: In s’tvojim duham. Molimo, reslie mafhnilc, in potlej nekaj maliga is fvetiga pifma bere, kar fe ofertori, to je darovanje imenuje. 145 * Darovanje fe imenuje, ker fo kriftjani prej- fhnih zhafov mnoge rezili darovali, kruh in vino sa fveto mafho in obhajilo vernih: da¬ rovali fo tudi olje, fvezhe, kadilo, denar in drugo, in to sraven altarja pokladali. To je bilo vfako nedeljo in prašnik; ozhitni grefhnikipa, ki nifo k’ fvetimu obhajilu Ime¬ li, nifo darovali, ker njih darovi nifo bili fprejeti. Darovanje je bilo tedaj dvojno; to je, darovanje verniga ljudftva , in darovanje maflmika. Duhovni fo odlozhili nekaj kru¬ ha in vina sa fveto mafho in obhajilo ver¬ nikov, kar je pa kruha in vina od vezh bilo, in tudi olje, fvezhe, kadilo, denar in drugo je bilo duhovnim, zerkvi in ubogim v’prid. Ker darovanje verniga ljudftva ni kmalo minilo, foined njim pfalme peli, nameft kte- rih mafhnik per fedajnih mafhah kratko be¬ re is fvetiga pifina, de fpomin prejfkne na¬ vade oftaue. Mafhnik je odlozhen kruh in vino daro¬ val Bogu, in ravno to fe darovanje imenuje.'*' Mafhnik fkledizo v’ roke vsarne , in krtih duri Bogu, rekozh: Vsami fveti Ozhe , vfigamogozhni vezhni Bog, ta prezhifti dar, kteriga jeft, tvoj ne¬ vredni flushabnik, darim tebi, fvojimu shivi- mu in praviinu Bogu, sa fvoje bresflitevilne grehe, samere in sanikernofti, in sa vfe pri- zhijozhe, pa tudi sa vfe verne kriftjane, s!.i- III. 10 146 ve ininertve. Daj, de bo meni in njim v’sve- lizhanje, in vezimo slavljenje. Amen. Mafhnik ritje vina v’lcelit, kane neko¬ liko vode vmef, in moli: Bog, kleri fi zliloveka v’vifokofti zlmdno ftvaril, in ga , ko je grefliil, flie zliudnifhi prenovil; daj nam po fkrivnofli (e vode in ti- ga vina sdrushenim biti s’tiftiga boslijo naturo; ki fe je nafhe zhlovefhke nature miloftljivo vdeleshil, Jesuf Kriftuf, tvoj ( Sin , nafli Gof- pod, kteri b’ teboj sliiri in kraljuje v’edinofti fvetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. & Zerkvi je vfelej navadno bilo med vino ma¬ lo vode perliti, ker je to po Jesufn preje¬ la , kakor prizhujejo fveti Klemen, fveti Juftin marternik, fveti Ziprian, fveti Am- brosi in drugi. Zerkev to ftori, 1) de Je- sufa pofnema, kteri je enako ftoril, 2} de pomeni zhudno sdrusbenje boslije nature s’ zhlovefbko , 3) de pomeni zhudesh ko je Jesuf umeri, de fte kri in voda is njegove ftrani fble , ko ga je vojak sTulizo prebodih Mafhnik ftori krish nad vodo, nad vinam pa ne , ker voda pomeni verno ljudftvo s’Je- sufam sdrusbeno, in ono potrebuje sbegna: vino pa pomeni boslijo naturo Jesufovo, in ona sliegna ne potrebuje. Mafhnik ne ftori kriška nad vodo, kader je v’ zhernim oblezhen , in mafhuje fofebno sa mertve, ker dufhe vernih, ki fe v’vizah pokore, uifo v’ oblafti zerkve. * 147 Mafhnik licih dari, rehozh : Darimo ti, Gofpod, kelh svelizhanja, tvo¬ jo miloft profijozhi, de gre pred obliziije tvoji- ga hoshjiga velizhaftva v’ prijetni dar sa na- fhe in sa svelizhanje vfiga Iveid. Amen. Mafhnik fe perpot/ne, in moli: V’duhu ponishuofti, iu s’polertim ferzam flojimo pred teboj; fprejmi nafli dar, o Gof- pod! in naj fe preti tvojim oblizhjem tako dauf liafiia darilev godi, de ti bo prijetna, o Gof¬ pod Bog! Klizhc potlej v* fvetiga Duha, rehozh : Pridi pofvezhvaviz, vfigamogozhni vezhni Bog, in pofveti *j* te dari , perpravljeue tvoji- niu fvetimu imenu. * Mafhnik kruh in vino pofebej daruje, de pomeni fmert Jesufovo, to je , de je nje¬ gova kri ftekla is njegoviga telefa. 3iafh- nik klizlie v’ fvetiga Buha, in ga ponisbno profi perpravljeue dari pofvetiti, kar fe kma- lo godi s’Jesufovimi befedami nad kruham in vinam. jSveti Duh je profhen perprav- Ijene dari pofvetiti, ker Bog 4 Siu fe je v’ fvetim Duliu vzhlovezhil, je terpel in nmerl, in ravno te fkrivuolU fe ponavljajo per fveti mafhi. Mafhnik ftori kri sli nad kruham in vinam v’Snamenje de vfi darovi fvetiga Buha fo po saflushenji Jesufove fiherti. Prizliijožlii verni naj fe s’ mafhnikam sdru- šhijo , iu s’ njim darujejo kruh in vino ne- * 10 148 befhkimu Ozhetu, in profijo fvefiga Duha te dari pofvetiti. Naj pa tudi febe dado v’ dar Bogu, in naj profijo fvetiga Duha jih pofve¬ titi, de bodo prijeten dar. * Mafhnik fi umiva perfle, iti moli is 2 5 pfalma. Vnedolshnofli bom fvoje roke umil, in tvoj altar obdajal, o Gofpod! de poflufham glaf tvoje hvale, in osnauujem vfe tvoje zhu- deshe. Gofpod, ljubim lepoto tvoje liifhe, in prebivalfhe tvojiga velizhafiva. Ne pogubi mo¬ je dufhe shudobniki, o Bog! in ne umori me s’sheljnimi kervi, v’kterih rokah fo hudobije, in kterih defniza je polna podkupfhine. Jeli pa hozhem v’ fvoji nedolshnofii ofiati; refhi me , in ufmili fe me. Na pravi poti fioji mo¬ ja noga, v’ sberalfhih te bom hvalil, o Bog! Zhaft bodi Ozhetu, jSinu in fvetimu Duhu: kakor mu je bila v’sazhetku, sdaj in vfaki zliaf, od vekomaj do vekomaj. Amen. * Umivanje rok je bilo po darovanji duhov¬ nim ftarih zliafov potrebno, ker fo oni pre¬ jemali , lozhili in prenafhali mnoge dari ver¬ nikov, kruh, vino, kadilo, olje, fvezhe, denar in drugo. Umivanje rok sdaj ni po¬ trebno , oliane pa , de itaf domifli navade ftarih zhafov , in fofebno ker pomeni duflino zhiftoft, bres ktere ni mafhevati perpufhe- no- —• Prizhijozhi verni naj med umiva¬ njem mafhnikovih rok sdihujejo po dufhni zhifiolti, de fe, ker fo fodarovavzi, fvete maflie obilno vdeleshijo. * 149 Mafhnik fe v* fredi ultarja perkloni in ponishno rezhe : Vsemi , fveta Trojiza , to daritev , ktero ti darujemo v’ fpomiu terplenja, vftajenja in vnebohoda Jesufa Kriftufa gofpoda nafhiga, in v’ zhaft fvete Marije vfelej devize , fvetiga Janesa kerftiiika, fvetih apofteljnov Petra in Paula, njih in vfih fvetnikov. Naj bo njim v’ zhaft, nam pa v’ svelizhanje , in profijo naj v’nebefih sa naf, ki obhajamo njih fpoinin na semlji. Po ravno tim Kriftufu gofpodu nafhim. Amen. * Mafhnik je malo prej pofebej daroval kruh in vino Bogu, sdaj pa oboje daruje, al prejfhno darovanje ponavlja, in ponishno profi fveto Trojizo, de te dari ufmiljeno fprejme, ktere on in vfa zerkev daruje. To darovanje je narprej v’ fpoinin Jesufa Kriftufa, in vfih fkrivnoft nafhiga odrefhe- nja; tudi je v’ zhaft devize Marije in vfih fvetnikov. Daritev fvete inaflie Bogu faini- mn gre, vender fo Marija in fvetniki ime¬ novani, de fe jim, boshjim prijatlain, fpo- dobna zhaft fkashe, in de oni per Bogu profijo sa naf, in nam gnado fprofijo po Je- sufu Kriftufu. * Mafhnik kufhne oltar, inf e proti lju¬ dem oberne, rekozh: Molite, bratje, de bo moja in vafha dari¬ tev prijetna per Bogu , vfigamogozhnimu Ozlie- tu. 150 f Slushabnik v’ imenu vfih, odgovori: Vsame naj Gofpod la dar is tvojih rok v’ hva¬ lo in zhaft fvojiga imena, tudi v’prid nafk in vfe Tvoje zerkve. Mafhnik odgovori: Amen. * Mafhnik kufhne altar, kteri pomeni Jesufa Kriftufa, de mu ljubesen in fpofhtovanje fkashe, in Te bersh oberne jiroti prizhijo- zhim vernim , in jim rezhe: ! Molite bratje , de jih opomni gorezhe moliti, de bi fe da¬ ritve fvete mafhe vdeleshili. Mafhnik jim tudi rezhe, de bo moja in vafha daritev prijetna per Boga, viigamogozhnimu Ozhe- tu: in te befede prizhujejo, de fo tudi ver¬ ni fodarovavzi fvete mafhe, kar jih fhe bolj fpodbode gorezhe moliti. VTtarih zliafih, kader je mafhnik v’zher- nim plajfhu mafheval, fe je proti ljudem ober.nil, in jim rekel: Molite, bratje in fefine, de verne duflte, ki fe v’vizah, po¬ kore , v’ svelizhanje gredo . * Mafhnik potlej tiho moli molitve po nkasu zerkve , ktere navadno fklene : PO JESU ( SU KRI c STU t SU GO S PODU NA - JSHIM. Mafhnik povsditjne fflaf, rekozh : Od vekomaj do vekomaj. t Slushabnik: Amen. 151 Mafhnik : Gofpod s’vami. ,, Slushdbmk: Xa -s’tvojim duham. Mafhnik: Povzdigni (e fvoje ferza. ,, Slusliabnik: ,81110 jih k’ Bogu. Mafhnik : Hvalimo Gofpoda fvojiga Boga. ( Slushabnik: ,Spodobi fe , in dolshnoft je. Mafhnik: Ref je fpodobno ih dolshnoft, prav in dobro, de ti hvalo dajemo vfelej m povfod, fveti Gofpod , vfigamogozhni Ozhe , vezhni Bog, kteri fi s’ fvojim edinorojenim ,Sinam in fvelim Duham en Bog, en Gofpod, ne v’ edinofti ene perfhone, temuzh v’trojizi eniga bitftva. Kar pa po tvojim rasodenji verujemo od tvoje zha- iti, to bres vliga raslozhka od ,Sina tvojiga, to od fvetiga Duha miflimo: tako de v’pra¬ vim in vezliniin Bogu molimo tri refmzhne per¬ fhone in edino bitftvo in enako velizhaftvo. Kte- riga hvalijo angelji in vifhi angelji, kerubi in Serafi, ter ne jenjajo vfaki dan prepevati, in s’ sdrushenim glafam rezili: t Svet, fvet, fvet, Gofpod Rog, Sabaot. Polne fo rtebefa in semlja tvoje zhafti- Ko¬ šana po vif havah ! Bodi zhefhen , ki pri - 153 defh tf Gofpodovim imenu. Rosana po vi-, fhavah. * Ta pefem je refnizhno vifoka in lepa, kte- ro je zerkev sloshila Bogu v’zhaft, de bi fe verni sdrushili s’angelji, in s’njimi hva¬ lili vfigainogozhniga Boga. Ta vifoka pefem fe bere al poje v’ nedeljo fvete Trojize, in fkoraj vfako nedeljo zltes leto ; fzer ima fkoraj vfak velik prašnik fvojo , in vfih je enajft, kterih vfaka ima enak namen, hvaliti in povifhevati Boga. Verni naj fe s’duhovnim sdrushijo in hva¬ lijo Boga, kteriga angelji neprenehama mo¬ lijo. Mafhnik jih sa to opomni povifhati fvoje ferza, ker je fpodobno in dolshnoft hvaliti Boga. Zhe tiga ne ftore, fo lash- nivo odgovorili: ,Sino jih k’ Bogu povsdig- nili. * Mafhnik fe perklone in moli: Ponishna te tedaj profitno, neismerno ufini- Ijeni Ozhe, po Jesufu Kriftufu tvojimu ( $inu, Gofpodu nafhim , de ti dopadejo in pofvetifh te f ponudbe, te j* dari, te f zhifte fvete da¬ ritve, ktere ti darujemo slafti sa tvojo fveto katolfhko zerkev, de ji mir dafh, jo varu- jefh, jo v’ edinofti ohranifh in vladafh po vfnn fvetu: pa tudi sa tvojiga flushabnika nafhiga papesha (ime), in nafhiga fhkofa (ime), in nafhiga zefarja (ime) , in sa vfe, kteri fo prave povfotne apoftoljfke vere. * Mafhnik ftori krish nad kruhain in viuam, in velikokrat med fvetd mafho, ker je po- 153 fvezhenje kruha in vina po Jesufovi oblju¬ bi savolj njegovi ga saflushenja na krishi.—• Mafhnik imenuje kruli in vino zliifte in fve- te daritve, ker fo namenjene v’ pofvezhe- nje, in bodo kmalo pofvezheue po Jesufovi befedi. — Mafbnik daruje to Bogu sa vfo kaiolfhko al povfotno zerkev, fofebno pa imenuje vifhiga poglavarja vfe zerkve, rim- fkiga papesha, tudi fvojiga fhkofa in de- shelniga poglavarja, ker je fofebna dolsli- noft sa nje moliti, ker je njih poboshnoft vfim podloshnim v’ prid. Verni naj fpremljajo mifel in molitev ma- flinikovo, de miflijo in molijo po volji zer¬ kve. * c Spomin sa shive. jSpomni fe, o Gofpod! fvojih flushabni- Itov in flushabniz (imena), (tukaj mafhnik moli in perporozha Bogu nje, sa ktere fe je namenil fofebno profiti ) in vfih prizhijozhih, kterili vero fposnafh in poboshnoft vefh; sa ktere ti darujemo, al kteri ti darujejo ta hvalni dar sa-fe, in sa vfe fvojize v’ odre- fhenje fvojih dufh, de dofeshejo svelizhanje in varnoft, in ti pofhiljajo fvoje shelje, tebi vezhnimu, shivimu in pravimu Bogu. * Mafhnik tukaj fofebno perporozha Bogu ti- fte shive verne, kteri fo fe mu perporozliili in druge, sa ktere je on fofebno dolshen moliti. Perporozha Bogu tudi prizhijozhe verne , kteri fo s’njim in vfo zerkevjo s’shi- vo vero in pravo poboshnoftjo sdrusheui, 154 de jim Bog dodeli odpufhenje grehov, in po fmerti vezimo svelizhanje. To prizhuje, de verni, ki fo s’slavo ve¬ ro in pravo poboshnoftjo per fveti malhi, fofebne gnade lohka dofeshejo. Med ma- fiiinkovim fpominam , naj oni tudi molijo sa-fe, in sa tifte, kteriui. fd duhovne po- mozbi fofebuo dolshni. Mafhnik sopel moli'. .Sklenjeni f ti ga darujemo) s’ vfo drashbo izvoljenih, in njih fpomin obhajajozhi, narprej zhaftite vfelej devize Marije, matere nafhiga Boga in Gofpoda Jesufa Kijftufa ; pa tudi tvojih fvetih apofteljnov in maiternikov , Petra in Paula, Andreja, Jakoba, Janesa, Toma- sha , Jakoba , Filipa!, Jerneja , Matevsha, .Simona in Tadeja, Lina , Kleta , Klemena, Klifta, Kornelija, Ziprijana, Lorenza, Kri- sogona, Janesa in Paula, Kosma in Damija¬ na in vfih tvojih fvetnikov; daj nam po njih saflushenji in proflnijah, de bomo v’vlih re- ziieb s’ tvojo pomozhjo obvarovani. Po Jesufu Kriftufu Gorpodu nafhim. Amen. * Mafhnik je prej v’imenu zerkve profil sa papesha , fhkofa in deshelniga poglavarja, in sa vfe verne ; potlej tudi sa nektere nje¬ mu fofebno perporozhene; de bi pa losiiej uflifhan bil, klizhe v’ pomozh devizo Mari¬ jo in druge fvetuike, s’kterimi imajo shivi verni saveso in druslibo , de bi po njih profliujah obvarovani bili vfiga lnidiga , sa- voJjo saijusiienja Jesufoviga. * 155 Mafhnik dershi roke nad darovanim bru¬ ham in kelham, in moli: Profitno te tedaj , o Gofpod! fprejtni poto- laslieu ta dar, ki ti ga darujemo tvoji hlapzi in s’ nami vred vfa tvoja drushina; daj nam v’tvojim miru preživeti fvoje dni; refhi naf od vezjiniga pogubljenja, in daj nam med tvoje isvoljene fhtetim biti. Po K.rifiufu Gof- podu nafhim. Amen, * Kar mafhnik flori, de roke dershi nad daro¬ vanim kruliam in vinam, in moli, je vseto is navade ftare savese. Duhovni tiare savese, ako fo sa-fe darovali Bogu, fo prej nad da- ram roke dershali, in potlej daritev opra¬ vili. Zhe je bila daritev sa duhovfhino in ljudftvO, fo vifhi duhoven in ljudfiva pogla¬ varji dershali roke nad dararn preden je bil po duhovnih ofran Bogu. Zhe je kak zhlo- vek hotel sa-fe Bogu dnrovati, je prej ro¬ ke dershal nad dararn, in ga potlej duhov- nimu dal, de ga je ofral Bogu. Roke dershali nad namenjenim dararn po¬ meni, de zhlovek namenjeno rezlt namefii febe daje Bogu, kakor bi rekel: Gofpod! jeft fim fmerti vreden, in pogubljenju pod- verslien savolj fvojih grehov ; fprejtni do- . brotljivo majhin dar, ki ti ga is dobriga ferza dam , in tvojo nefkonzhuo rniloft pro¬ fita, de mi dobrotljivo pregledafh. Zerkev ravno to mifli. Mafhnik dershi roke nad darovanim kruliam in vinam, kteri darovi bodo kmalo fpremenjeui v’telo iu kri 156 Jesufovo, in profi nebefhkiga Ozlieta , de nam vfun pregleda savolj Jesufa, kleri je sa naf umeri na krislii, in kteriga daritvo mi ponavljamo , de bomo po nji pogubljenja obvarovani. * Mafhnik pofvezhuje kruh in vino. Daj, profimo te, o Bog! de bo ta dar vef pofvezhen j*, fprejet j*, poterjeu j*, refni- zhen in prijeten, de nam bo fpremeujen v’te¬ lo -j* in kri j* tvojiga preljubiga ( Sina , Gof- poda nafhiga Jesufa Kriftufa. Kteri je pred fvojim terplenjem ta dan kruh vsel v’fvoje fvete in zhaftite roke, in vsdig- nil ozli? v’nebo, k’tebi, fvojimu vfigamogo- zbniinu Ozhelu, te salivalil, ga pofvetil -j*, raslomil in dal fvojim uzhenzam , rekozh: Vsa- mite in jejte vfi od tiga: Sukaj to je moje telo. Mafhnik p er p ogne koleno telefu Jesu- fovimu, ga povsdigne, de ga verni vidijo in molijo, in potlej rexhe : Ravno tako je vsel po vezberji tudi ta prezbudni kelh v’fvoje fvete in zhaftite roke, te fpet sahvalil, ga pofvetil j, in dal fvojim uzhenzam, rekozh: Vsamite in pite vfi is njega, sakaj ta je kelh moje kervi, nove in vezhne savese (fkrivnoft vere j , kterci ho sa vaf in sa njih veliko prelita v’ odpu- fhenje grehov. Kolikorkrat hote to delali, ftorite v’moj fpornin. 157 Mafhnik p er p ogne koleno fveti kervi , Jcelh povsdigne, de ga verni vidijo, in mo¬ lijo f'veto kri Jesufovo. * Kadar maflniik. pofvezhuje kruh in vino, liga ne ftori v’Tvoj im al v’zerkve imenu, ampak v’ Jesufovim ; ker ravno* to ftori in govori kar je Jesuf ftoril in govoril. Kader pa mafhnik isrezhe Jesufove befede nad kruliam in vinam, fe fpremeni v’telo in kri Jesufovo , in potlej ni kruh in vino. Mafhnik po sgledu Jesufovim pofvezhuje pofebej kruh in pofebej vino, ker to po¬ meni , de je Jesufova kri is njegoviga telefa ftekla; fzer pa vera uzhi, deje pod podo¬ bo kruha telo iu kri Jesufova, in pod podo¬ bo vina kri in telo Jesufovo. Zhe pa ravno to pomeni Jesufovo fmert, ni vender mer- tev, teinuzh slavi Jesuf v’tim fvetim sakra- mentu. Povsdigovanje fvetiga telefa in fvete ker- vi Jesufove bersli po pofvezhevanji je zer- kev sapovedala: 1) I)e verni molijo Jesufa Kriftufa v’tim fvetim sakramentu. 2) De fe oni fpomnijo, deje bil Jesuf po-* vifhan na krish, in na njem umeri. Verni, ki fo per fveti mafhi prizhijozhi, naj fe pred pofvezhvanjem perpravljajo go- rezhe obhajati te velike fkrivnolii, in s’vne¬ to dufho moliti prizliijozhiga Jesufa; in naj ga gorezhe hvalijo , ki je sa naf hotel na fvetim krishi umreti. Per pofvezhvanji in 158 povsdigvauji naj ponishuo molijo Jesufa, iu naj ga nebefhkimu Ozhetu darujejo r’prid iu svelizhanje Tvojih dufh.* Mafhnik tako moli: Po tim povelji tedaj obhajamo, o Gof- pod! mi, tvoji hlapzi in tvoje fveto ljudftvo, fponiin fvetiga terplenja, od fmerti vtiajenja in zhaftitiga nebohoda ravno ^iga Kri (tufa, ( Sina tvojiga, Gotpoda nafhiga, in darujemo tvojimu prezhudnimu velizhaftvu od tvojih da¬ rov ta zhifti dar *j*, ta fveti j- dar, la bres- ntadeshni *J* dar, fveti kruh *j* vezhniga shiv- ljenja iu kelh *j* vezhniga svelizhanja. Miloftljivo poglej s’ potolashenim in milim ohlizhjem te dari, in jih fprejmi, kakor ti mi¬ loftljivo fprejel dari fvojiga hjapza, pravizhni- ga Abelna , in daritev nafhiga ozliaka Abra¬ hama, in pa fveto in bresmadeshno daritev, ktero ti je tvoj veliki duhoven Melkisedek daril. v- Mafhnik vezli knshev ftori nad fvetim te- lefani in fveto kervjo Jesufpvo, ne pa salo de bi hotel jili pofvetiti, teinuzh v’ snam- nje de fe na altarji ponavlja daritev Jesu- fova na krishi, in tudi, de vfe guade fo po gaflushenji fvetiga krisha. Zerkev s’poprefhiio profhnjo : Miloftljivo poglej i. t. d. ne profi, de bi Bog Jesufu ufmiljen bil, ampak de bi nam po njem fvo- jo miloft fkasal. Daritve bosbjih prijatlov, Abelna, Abrahama in Melhisedeka fo bile dopadljive Bogu, ker fo pomenile daritev 159 Jesofovo, in upamo toraj de po tej ime¬ nitni daritvi dofeshemo kar potrebujemo v’ svelizkanje. Mafhnilt fe globoko perklbne in moli: Ponishno te profimo, vfigamogozhni Bog, ukashi prenefti te dari po rokah fvojiga an- gelja na tvoj vifoki altar pred tvoje boshje velizhafivo, de bomo vfi , kar naf bo delesh- Jiib tiga altarja, in savshilo fveto telo j in fveto kri -j* tvojiga { Sina , napolnjeni s’ vfo nebefhko dobroto in gnado. Po ravno tim Krifiufu gofpodu nafhim. Amen. * Zerkev s’ to molitevjo profi Boga poflati eniga fvojih angeljov , de mu s’ nami in sa naf daruje Jesufa Krifiufa, in de bi bili la- shej uflifhani po njem. # t Spomin sa mertve ( Spomni fe tudi, o Gofpod! fvojili flu- sliabnikov in flushabniz, (imena j, (tukaj ma- flmik profi sa mertve, sa ktere fe je namenil fofebno moliti) , ki fo flili pred nami s’ snam- njern vere, in v’miru fpe. Profimo (e, o Gofpod! de te in vfe, kteri v’ Krifiufu pozhivajo miloftljivo vsamefli vkraj hladu, luzhi in miru. Po ravno tim Krifiufu Gofpodu nafhim. Amen. Zerkev je vfelej molila sa dufhe, ki fe v’ vizah pokore, de bodo refhene in pre- nefene v nebefhko kraljefivo ; molila je pa in moli fofebno per fveti mafhi, ker je nar loshej ufiifhana. Mafhnik moli fzer fofebno 16 Q sa dufhe njemu perporozhene, in sa nje, kteriin je fofebno dolshen pomagati , moli in profi pa tudi sa vfe druge. Zerkevmoli sa nje, de is ognjenih viz pridejo v’ kraj hladu, de is teme pridejo v’vezimo luzli, in de is terplenja pridejo v’ vezhui mir. — Verni naj ravno tako gorezhe molijo, in profijo Boga, de verne dufhe miloftljivo refhi is viz, in jih vsame v’fvoje kraljeftvo savolj saflushenja Gofpoda Jesufa. # Mafhnik fe udari na perfi, in moli: Tudi nam grefhnikam, fvojim flushabni- kam, ki v’tvoje veliko ufmiljenje upamo, daj delesh in drushbo s’tvojimi fvetimi apofteljni in marterniki: s’Janesam, jShtefanam, Mati¬ jam , Barnabam, Ignazjam , Alekfandrain, Mar- zelinam, Petram, s’Felizito, Perpetvo, Aga¬ to, Lužijo, Nesho, Zezilijo, Anaftasijo, in s’vfimi tvojimi fvetniki. Daj nam, profano te, ne po nafliim snflushenji, ampak po fvoji per- sanefljivofti v’ njih drushbo priti. Po Kriftufu Gofpodu nafhim. Po kterim ( Kriftufu ) ti , o Gofpod! vfelej te dobrote vfe ftvarifh, pofvetifh *j* oshivifh j* blagoflovifh *j* in jih nam podelifh. Po njemu j* in s’njim j* in v’njem j* fe tebi Bogu *j* vfigamogozhnimu, v’edinofti fvetiga f Duha vfa zhaft in hvala godi. # Mafhnik je prej v’imenu zerkve molil sa verne dufhe, de bi jih Bog refhil is viz; potlej glafno rezhe : Tudi nam grefhnikam, in fe takrat na perfi udari , de fvojo nolraj- 161 no shaloft zlies grehe rasodene, febi in dru¬ gim miloft fprofi, de bi prifhli v’ drushbo fvelnikov. Mafhnik persdigne nekoliko kelh s’fne¬ to hoftjo vred, in rezke glafno : Od vekomaj do vekomaj. ■ t Slushabnik odgovori: Amen. * Te befede: Od vekomaj do vekomaj fo s’ poprejflinimi sdrushene, de bi fe Bogu vfa zhaft in hvala godila od vekomaj do vekomaj. Ker je pa Jesuf Krifiuf uzhil prav zhaftiti Boga, in tudi uzhil ga prav molili, sato * ’ i Mafhnik moli Go fpodovo molitev , in opomni verne s’ njim moliti, rekozli: Molimo. Po sapovedi Svelizharja opomi¬ njani, in po nauku boslijim poduzheni fi upamo rezki: Ozhe nafh, kteri fi v’ nebelih. Pofvezhe- no bodi tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje kralje- ftvo. Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebefih tako na semlji. Daj nam danf nafh vfakdanji kruh. In odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo fvojim dolshnikam. In naf ne vpelji v’fkufhnjavo. ( Slushabnik rezke: Temuzh ref hi naf od hudiga. Mafhnik: Amen. UL n 162 Refliinaf, profimo, o Gofpod ! odvfihsle- gov pretezhenih, fidanjih in prihodnih, in na profhnjo fvete, zhaftite, vfelej devize in bo- shje matere Marije , Tvojih fvetih apofteljnov Petra iii Paula, Andreja in vlili Tvetnikov daj ufmiljeno mir v’nafhih dneh, de bomo s’po- mozhjo tvoje milofti podperaui vfelej od gre¬ ha, in vfiga nepokoja obvarovani. Po ravno tim Jesufu KriTtufu ( Sinu tvojim, kteri s’ te¬ boj shivi in kraljuje v’ edinofti fvetiga Duha Bog. Mafhnik moli Gofpodovo molitev Ozhenafh, ker ona naf uzhi sa zhaft boshjo fkerbeti, in fi profiti kar potrebujemo , de Bogu v’ zhaft shivimo in Te svelizhamo. Gofpodovo moli¬ tev To tudi prej per fveti mafili molili, ker je tifti zhaf nar bolj perloshno profiti in fprofiti kar potrebujemo, in slafti ki profimo v’ prizho darjeniga telefa , in darjene kervi Gofpoda Jesufa Kriftufa. Mafhnik, preden moli Gofpodovo molitev, pravi: Po sapovedi Svelizkarja opomi¬ njani, in po nauku bosa jim poduzheni fi upamo rezki: Ozke nafh , ker bi fe nih- zhe ne predersnil Bogu rezhi Ozhe, ako bi ne bil Jesuf uzhil in sapovedal. Mafhnik v’imenu vfe zerkve po Ozhe na- fhi moli in profi de bi bili refheni prete¬ zhenih , fidanjih in prihodnih slegov: pretezheni slegi fo nafhi grehi in pokorje- nje , ki ga nam safluslnjo; fidanji slegi fo fkufhnjave, pohujfhanje, in kar naf nape- 163 ljuje v’ grehe; prihodni slegi fo tudi fkufh- ujave, pohujflianje in grehi, od kterih profi- mo obvarovani biti, in fefebno profimo, de Bog naf obvaruje v’ vezimo pogubljenje.* Mafhnik povsdigne glaf, in rezhe : Od vekomaj do vekomaj. ( iSlushabnik odgovori: Amen. Mafhnik vsame fveto hoftjo v’ defnizo, in s’ njo flori tri kriške nad kelham, rekozh: Mir j* Gofpodov bodi j* vedno s’vami *j*. ( Slushabnik odgovori: In s’ tvojim duham. * Befede: Od vekomaj do vekomaj fo fklep popreflmje profhnje, de bi vfi hvalili Jesu- fa Kriftufa, jSinu boshjiga: in flushabnik toraj namefti vfih prizhijozhih odgovori : Amen. Mafhnik po tim pravi: Mir Gofpodov hodi vedno s’ vami. Lepo in dobro vofhe- nje je to , de bi bil mir Jesufov vedno s’nami, ker le njegov mir je pravi, in ker le po njem fe gre v’ vezhni mir. ( Svet ne more praviga miru dati, ampak le Jesuf, in ga imamo , zhe po njegovih sapovedih shivimo. Mafhnik vofhi Jesufov mir malo pred fvetim obhajilam, ker nihzhe ne fine k’bo- šhji miši perftopiti, ako nima miru s’ Jesu- fam, al zhe ni v’njegovi gnadi. Mafhnik, ko flori krish s’fvetim JesufO- 11 * 164 vim telefam nad njegovo fveto kervjo, vo- fhi mir ljudem , ker njegovo fveto telo sa naf krishano, in njegova fveta kri sa naf prelita, nam dajeta guado praviga miru.* Mafhnik rasdeli fveto hoftjo na tri de¬ le, in narmanjiga dene v’ kelh, rekozh : To smefhanje in pofvezhenje telefa in kervi Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa nam bodi , ki ga prejemamo, v’ vezhno slavljenje. Amen. * Mafhnik rasdeli na tri dele fveto hoftjo, de pofnema Jesufa, kteri je pofvezhen kruh raslomil, in ga fvojim uzhenzam dal. Mafhnik s’ narmanjim delam fvete hoftje flori tri krishe nad fveto kervjo, rekozh: Mir Gofpodov bodi vedno s’ vami. To ima duhovni pomenik , ker slomljena fveta hoftja pomeni fmert Jesufovo na krishi, in de po njenim saflushenji dofeshemo mir. Mafhnik nar manji del fvete hoftje fpufti v’fveto kri, kar pomeni vftajenje Jesufovo. Zerkev po Jesufoviin sgledu pofebej po- fvezhuje kruh, in potlej vino, de s’tim os- nanuje njegovo fmert, ob kteri je njegova fveta kri ftekla is njegoviga fvetiga telefa ; in ko dene majhin del fvete hoftje v’ nje¬ govo fveto kri, pomeni deje bilo oboje sdrusheno v’njegovim vftajenji, in deje vttal od fmerti. — Druge fkrivnofti fhe zerkev obhaja tukaj , kterih raslaganje je opufhe- no, ker fo one vernimu ljudftyu pretemne.* 165 Mafhnik fe ponishno perklone, in fe trikrat udari tla perfi, rekozh : Jagnje boshje , ktero grehe fveta odjeinljefh , ufmili fe naf. Jagnje boshje , ktero grehe fveta odjemljefh, ufmili fe naf. Jagnje boshje, ktero grehe fveta odjemljefh, daj nam mir. * Zhe mafhnik v’ zhernim plajfhu mafhuje ,. namefti ufmili fe naf, ufmili fe naf, daj nam mir, pravi, daj jim mir, daj jim mir, daj jim vezhni mir, in ko to rezlie, fe na fvoje perfi ne udari. Papesh Sergi I. je v’letu 701. sapove- dal moliti al peti pred obhajilam Jagnje bo¬ shje ki grehe fveta odjemljefh , ufmile fe naf, de fe verni pred obhajilam gorezlie perporozhajo Jesufu, de ga vredno prejme¬ jo. Posneje je bilo namefti, ufmili fe naf, sapovedano rezh, dodeli nam mir k’ treti— mu, ker fo bile v’ katolfliki zerkvi, in v’ kraljeftvah filne smefhnjave in smote. * Mafhnik ponishno moli: Gofpod Jesuf Kriftuf , kteri fi rekel fvo- jim apofteljnam : Mir vam sapuftim, fvoj mir vam dam, ne glej mojih grehov, ampak fvoje zerkve vero, in daj ji po fvoji volji mir in edinoft; kteri shivifh in kraljujefh, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Gofpod Jesuf Kriftuf, t Sin shiviga Boga, kteri fi po Ozhetovi volji, s’ fvetirn Duham 166 vred, fvet s’Tvojo Tmertjo v’ slavljenje obu¬ dil; reThi me s’tim Tvojim preTvetim teleTam iu Tvojo preTveto kervjo od vfih mojih grehov in od vfih slegov. Daj, de Te vedno tvojih sapoved dershiin, in ne dopufti, de bi Te kdaj od tebe odlozhil. Kteri shivish in kraljuje Th s’ravno tim Bogam Ozhetam in Tvetim Duham, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. O GoTpod JesuT KriTtuT! vshitik tvojiga teleTa, kteriga Te jeft nevredni zlilo vek pre- dersnem prejeti , mi ne bodi v’Todbo in po¬ gubo, ampak naj mi bo po tvoji dobroti hram¬ ba in sdravje duThe iu teleTa. Kteri shiviTh in kraljujeTh s’ Bogam Ozhetam v’ edinofti Tve- tiga Duha , Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. * MaThnik ne moli le sa-Te, de ga Bog re¬ Thi vfih grehov in slegov , in de mu bo ob¬ hajilo v’ vezimo svelizhanje, ampak enako moli in profi sa druge k’Tvetim obhajilu na¬ menjene; oni pa naj Te tudi pouishujejo in profijo JesuTa, de jim da ga vredno prejeti. -— Kdor ni perpravljeu k’ boshji miši per- ftopiti, naj vTaj sheli de duhovno obhajilo opravi. * Mafhnik perpogne koleno fvetimu re- fhnimu lelefu, vftane, vsame f četo hoftjo , rekozh : Kruh nebeThki bom prejel, in klizal v’GoTpodoyo ime. 167 Mafhnik fe trikrat udari na perfi, in trikrat rezhe : Gofpod! nifim vreden, de grefh pod mo¬ jo flreho, temuzh rezi le s’ befedo, in moja dufha bo osdravljena. % Te fo befede verniga in ponishniga ftotni- lca, kteriga je Jesuf v’ prizho mnoshize hvalil. Ni kriftjana tako dobriga in fve- liga de bi bil popolnama vreden prejeti Je¬ sufa , kralja nebef in semlje : vfak naj fe tedaj poniska, in ponishno mifli, po befe- daii ftotnika: Gofpod! nifim vreden de yrefh pod mojo flreho ; in naj gore- zbe profi Jesufa: Rezi le s’befedo, in mo¬ ja dufha bo osdravljena. — Mafhnik tri¬ krat enako rezhe, ko febe in ko verne ob¬ haja, ker ponishnoft je nar potrebnifhi , in kdor je ponishnifhi, obilnifki gnado prej¬ me. 1 '' Potlej flori zhes fe ltrisli s’ fveto hoft- jo , in rezhe : Telo Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa ohrani mojo dufho v’vezimo slavljenje. Amen. Ko mafhnik telo Gofpodovo savshije, poklekne, vftane in kelh prime , rekozh: Kaj bom pevernil Gofpodu sa vfe, kar mi je dal? Svelizhanja kelh bom vsel, inkli- zal v’Gofpodovo ime. Klizal bom va-nj, nje¬ govo hvalo osiiamijozk , in obvarovan bom fvojih fovrasluiikov. 168 Sakrisha fe s’ kelham, rekozh : Kri Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa ohra¬ ni mojo dufho v’ vezhno slavljenje. Amen. Mafhnik savshije fveto kri, (in zhe je kaj vernih k’obhajilu namenjenih, jih obhaja). Potlej poda kelh po nekoliko vina, ga fpi¬ je, med tim pa sa-fe in sa vfe obhajane, tako moli: Kar fmo s’ uftmi prejeli, o Gofpod ! naj nam bo s’ zhiftim ferzam savshilo , in ta zhafni dar nam bodi vezimo sdravilo. & Befede mafhnih bukev: Zhe je vernikov kaj k’obhajilu namenjenih, jih obhaja, nifo bres namena, ampak v’ snamnje refni- zhne shelje matere katolfhke zerkve , de fe verni, ako je mogozhe, med fveto ma- fho obhajajo. ^Storil je to Jesuf per sadnji vezherji, kteri je kruh in vino pofvetil in fvojiin uzhenzam dal. Verni poprefhnih zha- fov fo bili po mafknikovim obhajilu obha¬ jani, bolnikam in drusim, ki jim mogozhe ni bilo k’ fveti mafhi priti, fo duhovni no- fili fveto refliuje telo. Kdor je med fveto maflio obhajan, je fvete mafhe obilniflu de- leshen, in Tridentfki sbor sheli toraj, de bi per vfaki fveti mafhi nekaj obhajanzov bilo. t Sej. XXII. * Mafhnik po fvojim in vernikov obhaji¬ lu vsarne nekoliko vina in vode v’ kelh, in pije rekozh : Tvoje telo, o Gofpod; ki fini ga savshil, 169 iu kri tvoja, ktero fim pil, naj Te s’mojim fer- zam fklene, in daj, de pregreh madesh ne oftane v’ meni, ker fim s’ zhiftimi in fvetimi fkrivnoftmi poslovljen. Kteri shivifh in kral- jujefh od vekomaj do vekomaj. Amen. Mafhnik ftopi na levo firan, in bere lefede , ltterim fe pravi obhajilo. * V’ pervih zhafih To le s dr a vi verni med fveto mafho obhajani bili , in med njih obhaji- larn fo drugi verni peli pfalme al druge fve- (e pefrni Jesufu v’ hvalo, ki je sakramenl fvojiga telefa in kervi poltavil: dolgo pelje je bilo, ker jih je veliko perftopalo k’fve- tiinu obhajilu. V’ fpoinin ftare navade fe bero nektere befede po Cvetim obhajilu, ktere fe po njem imenujejo obhajilo. * Mafhnik ftopi na fredo oltarja , ga kufhne , in fe proti ljudem oberne , re- kozh: Gofpod s’ vami. ( Slushabnik: In s’tvojim duham. Mafhnik fe na levo oberne, opomni lju¬ di s’njim moliti, rekozh: Molimo, in pot¬ lej moli, kakor je zerltveni dan. Oberne fe sopet k’ ljudem, in rezhe : Gofpod s’ vami. ( Slushabnik: Iu s’ tvojim duham. 170 Mafhnik ljudem rezhe: Idile, minila je mafha. ( Slushabnik namefli ljudfiva odgovori: Hvala Bogu. # Ko mafhnik ljudem rezhe: Idite, minila je mafha, jim perpufti domu iti, ako Iio- zhejo. V’ ftarih zhafib fo ljudftvu tudi dja- li: Pojdite v’ miru, al kako drugazhi. —• Vfe ljudfivo je odgovorilo: Hvala Bogu, to je, hvala bodi Bogu , de fmo bili per fveti mafhi, in fe te fvete fkrivnofti vdele- shili. Molili fo oni potlej Bogu v’sahvalo, in v’ duhu vefeli fhli domu. Y’adventu, v’velikim pollu, v’ krishovini tednu, in kader koli mafhnik v’ plavim plaj- fhu mafhuje , namefti rezhi: Idite , minila je mafha, pravi: Hvalimo Gofpoda, in verni mu odgovore : Hvala Bogu , — Zhe mafhnik v’ zhernim plajfhu mafhuje , pravi: Pozhivajo naj f verne dufhe j v miru; verni, al flushabnik namefti njih odgovori: Amen. Kader mafhnik ni rekel: Idite, minila je mafha, ampak jim je djal: Hvalimo Gof- poda, al Pozhivajo naj (verne dufhe) v'mi¬ ru , jih ni fhe fpuftil domu, ker fo po fve¬ ti mafhi bili fhe kaki drugi duhovni opravki, in molitve. * Mafhnik na fredi allarja perklonjen moli: Naj ti, o fveta Trojiza, opravilo moje 171 flushbe dopade, in daj, de bo daritev , ki fini jo nevredni zblovek ozliem tvojiga velizha- ftva daroval, tebi prijetna, sa-me pa in sa vfe, ki fini jo sa-nje opravil is milofti tvoje v’ fpravo. Po Kriftufu Gofpodu nafliim. Amen. * Ta ponisbna in lepa molitev fveti Trojizi v’ profhnjo je ponovljenje vfih fvetih oprav¬ kov, in vfe daritve fvete maflie. Mafknik moli sa-fe in sa vfe druge; verni naj rav¬ no tako molijo, de je fveta mafha mafhui- ku in vfi duhovfhini, njim in vfim vernim v’fpravo in svelizhanje. * Mafhnik kufhne oltar, povsdigne ozki v ’ nebo , in profi: Skegna naj vaf vfigamogozhni Bog. Oberne fe kmalo proti ljudem, rekozh: Ozke in 4 Sin, *j* in fveti Duh. p Slushabnik, al ljudftvo odgovori: Amen. Mafhnik /topi na defno /Iran, in proti alt ar ju ob vrnjen rezke: Gofpod s’vami. ( Slushabnik odgovori: In s’tvojim duham. Mafhnik sakrisha bukve, al oltar in febe, rekozh: Sazhetik fvetiga evangelija po fpifku fveti- ga Janesa. 1 72 t Slushabnik odgovori: ZJiaft tebi, o Gofpod. Mafhnik bere sazhetik evangelija fveti- ga Jonesa, al kaki drugi evangeli, zhe ga zerkev brati sagove, po kterim flushabnik al ljud/lvo odgovori : Hvala Bogu. * Navada, ki je sdaj, de mafhnik, po oprav¬ ljeni daritvi fvete mafhe, poshegna prizhi- jozhe verne, ni tiara, je pa fdno lepa , ker mafhnik proti Ozheta, ( Sina in fveti ga Du¬ ha jim dati vfe, kar potrebujejo v’svelizha- nje. Verni naj enako profijo, de fe jim godi po saflushenji krisha Kriftufoviga. Mafhnik na sadnje bere sazhetik evan¬ gelija po fpifku fvetiga Janesa, al kaki drugi evangeli , zhe ga zerkev sapove. V’ ftarih zhafih nifo po mafhi evangelija brali; fzhafama fo ga nekteri duhovni is radovoljne poboshnofti po fveti mafhi brali, in po tim je sapovedano bilo ga brati pre¬ den fe odftopi.* Vii verni kritljani naj fi persadenejo ume- ti fvete opravke in fkrivnofti fvete mafhe, tu¬ di miflili in moliti po njih, de fe imenitne da¬ ritve f. mafhe vdeleshijo. 173 Kratko poduzhenje, de verni prav iliihijo Iveto malho. Je daritev fvete mafhe v’ prid ? Daritev fvete mafhe je v’ prid , in veli¬ ko perpomozh v’ svelizhanje, fofebno pa ti¬ him , kteri fo per nji s’ shivo vero , s’ refni- zhno poboshnoltjo, in sgrevanim ferzam. Kdor premifli, de je fveta mafha vedni fpomin in •vedno ponovljanje kervave daritve Jesufove na kriški, je lohka preprizhan, de je ona ve¬ lik perpomozhik v’ svelizhanje , in ti tudi per- sadeva jo poboshno flifhati, ne le vfako ne¬ deljo in sapovedan prašnik, ampak tudi dru¬ ge dni, de fvojo dufko napolni v’vtira do¬ brim. Kaj fe nar bolj f'podobi per fveti mafhi moliti ? jSpodobi fe nar bolj po fvetih opravkih fvete mafhe mifliti in moliti, ker je to po volji Jesufovi in katolfhke zerkve, in ravno is tiga dobriga namena je bila tukej fveta ma¬ fha kratko raslagana. Kdor brati sna, ti lashej pomaga , ker jih je veliko fvetih bukev, v’ kterih verni najde- je kako flifhati fveto mafho, in jo gotovo prav fliflnjo, ako je njih ferze poboshno, to je , zhe ravno to miflijo kar berejo. Kjer je hvalna navada, de verni per fveti mafbi pojejo pefmi po fveti mafhi sloshene, in de fveto mafho fpremljajo , je sadofino tihim ki 174 brati snajo, in je pomagljivo tiftiin ki brati ne snajo, zhe pojejo al poflufhajo te fvete pefmi, ako njih ferze poboshno rnifli, kar oni pojejo al poflufhajo. Per boshji flushbi fve¬ te pefmi peti je navada poboshnih ljudi ftare in nove savese, in to tudi fveti Paul perporo- zlia, rekozh : Govorite med feboj s’ pfalmi s’ hvaleshnimi pefmi in duhovnim petjem; pojte in prepevajte Gofpodu. Efes. 5. 19. Kaj je krifljanu ftoriti, de poboshno fli- fhi fveto mafho ? Kaj mu je ftoriti, bo sdaj rezheno; Preden fe fveta mafha perzhne, naj obu¬ di shivo vero v’ Jesufa Kriitufa, in naj fe per- pravi s’ ponishno dufho flifhati fveto mafho, ktera je fpomin in ponovljenje njegove kef- vave daritve na krishi. V’ sažhetku fvete mafhe, fe fpomni, o kriftjan, de je Jesuf s’ teshkim krishem oblo- shen fhel na goro, de bi bil ondi umeri sa- volj grehov vfiga fveta: refnizhno fovrashi vfe fvoje grehe, in ponishuj fe, ker fi gre- fhil. Nar fveteji mafhniki ponishno fposnajo fvojo nevrednoft, in flushabnik v’imenu vfih prizhijozhih vernikov enako flori; ne posabi tedaj fvojh grehov fovrashiti in ponishevati fe. Kirie eleison, Krifte eleison, to je, Gof- pod ufmili fe naf, Krifte ufmili fe naf, je kratka, pa ponishnaingorezha profhnja k’Bo¬ gu , de fe tebe in vfih ufmili; is ponishniga ferza proti toraj, de ti Bog savolj Jesufa od- |)nfti vfe grehe. Hvalna pefem: Z/m/? Bogu po vifhavah, al Gloria , je vifoka pefem Ozhetu, ( Sinu in fvetimu Duhu v’ zhaft: perdrushi fe boslijim angeljem, kteri fo ob Jesufovim rojftvu peli hvalo Bogu, de ga tudi ti hvalifh in povi- fhujefh. Go f pod s’ vami , al Dominus vobiscum, vezhkrat flifhifh med fveto maflio. Mafhnik v’ imenu zerkve tebi in vfim vofhi, de bi Bog s’ teboj in s’ drusimi bil, ker nar bolji frezha je ta: obudi tedaj, kader te befede flifhifh, veliko sheljo, de bo Bog ref s’ teboj in s’dru- simi, sdaj in vekomaj. Molimo, Orernus , velikokrat flifhifh med fveto mafho, in fi s’ to befedo opominjan go- rezhe moliti: moli tedaj s’ mafhnikam in s’ vfo zerkevjo po namenu dukovfkih opravkov fvete mafhe. Mafhnik pred liftam , pred pofvezhvanjem in po obhajilu mnoge molitve moli Bogu v’ zhaft in vfim vernim v’ prid, moli tudi ti, in profi Boga de daje fvoji zerkvi obilno gna- do, in de mi, njeni udje shivimo po sgledu iii sapovedih Jesufovih. Kader mafhnik bere liji , fpomni fe na ve¬ liko terplenje boshjih prerokov, pravizhnih , apofteljnov in ozhakov, ki fo s’ veliko fkerb- jo rasfhirjali boshje kraljeftvo, in profi Boga deti pomaga fpolnovati vfe, kar njegovi flu- shabniki uzhe. Evangeli je popifovanje shivljen/a naukov in fmerti Jesufove: evangeli uzhi, rasfvel it in vodi zhloveka po pravi poti v’ uebefkk# m kraljeftvo, S’ maf(mikam profi, de Bog ozhi- fti tvoje ferze, de fveti evangeli nesmoten poflufliafli, in tudi profi Boga, de ti da mo- zhno voljo ftorili vfe , kar ti Jesuf sapove- duje. Mafhnik kufline fveti evangeli, de lju- besen in fpofhtovanje fkashe Jesufu; ti ga tudi bvali, ki te je uzliil, ljubi in fpofhtuj njegovo befedo , in ji pokoren bodi, de bofli po nji svelizhan. Vera, Čredo, je sapopadik rasodetih ref- niz, in fe per fveti inaflii Jesufu v’ zhaft mo¬ li , kteri naf je zliifto vero uzhil. Sahvali Bo¬ ga , kteri je fvetu uzhenike dal, sahvali ga, ki fi po Jesufu prejel zliifto vero, profi ga, de te ohrani ftauovitniga v’ nji, in tudi de ti da pravo upanje in delavno ljubesen, de ti bo vera svelizhavna. Ko mafhnik daruje kruh in vino Bogu, klizlie v’fvetiga Duha, de daritev pofveti, in fpremeni v’telo in kri Jesufovo: sdrushi fe s’ mafhnikam, daruj Bogu kruh in vino , in tudi febe; profi pa tudi fvetiga Duha, de naj pride v’tebe, te pofveti in prerodi, de pofve- zhen, flushifh Bogu. Molite bratje , Orate fratres, je gore- zha opomba, de fkerbneje molifh. Mafhnik le v’ imenu zerkve fpodbode, kakor je Jesuf na vertu fvoje dremotne uzhenze opominjal moliti: moli tedaj gorezhe, de fe daritve fve- te mafhe obilno vdeleshifh. Zhajtna pefem, Praefalio, gorezhe opom¬ ni prizhijozhe verne povifhati fvoje ferza k’ Bogu, in fe angeljem perdrushiti v’ boshjo 177 hvalo, Id eri neprenehama pojejo fvet, fvet, fvet: povsdigni tedaj Tvoje rnifli k’ Bogu, ia ga refnizhno hvali, ker je on vfe hvale vre¬ den. ( Spomin sa shive. Mafhnik profi Boga sa vfo zerkev, in po imenu sa papesha, TJikofa in deshelniga poglavarja, in sa vfe verne, proli tudi sa nektere njemu Tofebno perporo- zhene: ti tudi moli po profhnji zerkve , in sa tifte , kterim fi fofebne pomozhi dolshen; Tebe pa tudi ne posabi, teinuzh Te gorezhe perpo- rozliaj Bogu. Pofvezhvanje. Mafhnik s’ befedo Jesufovo fpremeni kruh in vino v’telo in kri njegovo, de je Jesuf v’novizh tako rekozh rojen, in duhovne fmerti umerje. Prej she perpravi fvo- jo dufho s’shivo vero in gorezho poboshnoftjo moliti Jesufa prizhijozhiga. Ko maflmik po- vsdiguje telo in kri Jesufovo , fpomni fe nje¬ gove fmerti na krishi, ker je na-nj povifhan bil is ljubesni do tebe in do vlili ljudi. ( i Spomin sa mertve. Mafhnik moli sa vfe verne dufhe, in sa nektere pofebej, de bodo refhene is viz : moli tudi ti sa vfe, in sa tifte, ki fi jim fofebno dolshen pomagati, de bodo refhene is viz, in pernefene Vnebefhko kra- ljeftvo. Tudi nam grefhnikarn, Nobis quoque pec- catoribus, Mafhnik pravi, in fe terzhi na perfi; s’ tim pa profi Boga, de fe on naf ufmili, in naf vsame v’ drushbo fvetnikov. Opomni fe ta¬ krat defniga rasbojnika, kterimu je bil Jesuf 2/J. 12 178 nefkonzhno ufmiljen, in profi ga de bo tebi in vfim grefhnikam enako ufmiljen. Ozhe nufh fe po pofvezhevanji moli, de v’prizho telefa in kervi Jesufove profimo ne- befhkiga Ozheta, in fmo po Jesufovim saflu- slienji uflirhani. Profi nebefbkiga Ozheta po Jesuifu Kriftufu, de tebi in vfim daje fvetiga Duha, de mu vfi shivimo v’zhaft, de vfi vre¬ dno prejemamo fveto obhajilo, de bomo greha in vezhniga pogubljenja obvarovani. Obhajilo je vshivanje telefa in kervi Jesu¬ fove, njegoviga telefa sa naf krishaniga, in njegove kervi sa naf prelite. Hvali ljubesni- viga Jesufa, kteri fe nam is velike ljubesni vshivali daje, de bi ga vshivali vekomaj v’ne- befih. Zhe ti k’fvetimu obhajilu namenjen, perftopi k’ boshji miši, in Jesufa prejmi v’ go- rezhe ferze: zhe pa perpravljen nifi, profi Jesufa gnade, poboshnofti, in vfiga dobriga, in is ferza sheli ga prejeti, de bofk v’duhu obhajan. Sadnji shegen, ti je po mafhniku dan vime¬ nu Ozheta , t Sina in fvetiga Duha , de fi s’ vfim dobrim napolnjen, de Ozhetu, ( Sinu in fveti- mu Duhu svefto in ftanovitno Jflushifh. Sahvali ufmiljeniga Boga sa to, in de fi bil per neker- vavi daritvi fvete mafhe. Po fveti mafhi po- ► novi fvojo ponishno profhnjo, de po Jesufu prejmefh duha pokore in poboshnofti, odpufhe- nje grehov in vezimo svelizhanje. 179 Kaj je priprofiimu kripjanu fioriti, ki ve sna flifhati f vete mafhe, kakor je bilo sdaj rezheno ? Priproft krili jan je ref iifti, ki tiga ne ve, ako ravno je velikokrat flifhal al bral ka- koflini de fo, in kaj pomenijo fofebni oprav¬ ki fvete mafhe: zhe pa vender ne ve, naj vfaj flori, kar mu bo sdaj rezheniga, de fe fvete mafhe po mozhi vdeleshuje. Pred fveto mafho naj fe fofebno perpo- rozha Bogu, naj fovrashi vfe grehe in poni- shuje: naj sdrushi fvojo mifel s’ mafhnikovo in zerkveno, de slieli flifhati fveto mafho Bo¬ gu v’zhaft, v’povifhanje prave poboshnofti in v’ vezhno svelizhanje. Med fveto mafho naj premifhljuje ljubesen Jesufovo in njegovo fmert, ker fe ravno to ponavlja per fveti mafhi. Kader fo fhtirje poglavitni deli fvete mafhe naj mifli in moli po njih duhovnim po¬ menu. Zhe je sgrevan, ponishen, hvaleshen in poboshen per fveti mafhi, je ne bo saftonj flifhal, in fi bo fofebne gnade fprofil v’fvoje svelizhanje. OD .SVETE POKORE. Sapopadik pokore fploh. Kaj befeda pokora pomeni ? Befeda pokora ima vezh pomenov: pome- ui z-heduoft pokore, al sakrament pokore al * \% 180 pokorjenje. — Nar prej bo tukaj od zhed- nofti pokore govorjenje, ker je nje sapopadik slo potreben. Kaj je zhednoft pokore ? Zhednoft pokore je: Greh opafiiti, greh fovrashiti, Bogu in blishnimu sadoftiti . To fe mora nekoliko raslagati. Kaj pomeni greh opufliti 9 Pomeni lozhiti fe od greha, in tudi va¬ rovati fe perloshnoft, ktere napeljujejo v’greh. Bog fleherninm greflmiku sapove, rekozh: jSpreoberni fe, in opufti fvoje.grehe. .Sirah 17. 21. Ni pa sadoiii djanfke grehe opu- fiiti , ampak je tudi potrebno ljubesen do gre¬ ha isgnati is ferza. Dolshnoft je tudi vfe grehe opufliti, ker brestiga ni odpufhenja. Grefhnik lohka opufti grehe , do kterih nima fofebniga posheljenja , teshko pa opufti, kar njegoviinu posheljenju ftreshe , in fi mora persadjati fkerb- neje opufliti, kar mu nar bolj dopade. Gof- pod po fvojiin preroku pravi: Ako fe krivi- zhnik vfth fvojih grehov f'pokori, in vfe mo¬ je sapovedi fpolnuje, bo gotovo shivel, in ne bo umeri. Ez. 18. 21. Kaj pomeni greh fovrashiti ? Vfim je umevno kaj de pomeni greh fo¬ vrashiti , de ga grefhnik zherti, obshaluje, fe mu nad njim gnjufi, in grefhnika pezhe de je grefhil. Ni pa fovrafhtvo farno sadofti, ampak zhe je veliko, savolj Boga in delavno. Ne- kteri greflmiki opufte froje grehe, ker jim je ftaroft naturno modroft pernefla , al jim ubo- fhtvo, al kaj drugiga brani grefbiti, Tvojih grehov pa ne Tovrashijo. Nekteri greflmiki To Tvojih grehov shaloftni, jih pa vender ne opu¬ fte , ker jih premalo al naturno Tovrashijo. Gna- da bosbja le daje pravo Tovrafhtvo v’ grehe, in savolj tiga je Jeremija profil Boga : ( Spre- uberni me, in bom fpreobernjen. 31. IB. Kaj fe pravi sadoftiti Bogu? Sadoftiti Bogu fe pravi, de fe grefhnik ponishuje, ki je sauizheval Boga; de fe po¬ kori , ker je grefhno vefelje vshival, in ftori vfe, kar dopade Bogu , de fe poprijasni s’njim. Bog ni potreben, de bi mu grefhnik sadoftil, sapove pa, ker je grefhnik tiga potreben, in z, h e tiga ue ftori, ni praviga fpreoberujenja v’ njem. Kaj fe pravi blishnimu sadoftiti? Blishnimu sadoftiti fe pravi mu poverniti, ako mu je kdo fhkodoval, popraviti in po¬ ravnati dano pohujfhanje, al drago s’komur mu je kdo na dufhi al telefu, al preinoshenji fhkodoval: in kdor nozhe tiga ftoriti, ni ref- nizhno fpokorjen , in odpufhenja grehov ne sadobi. Ali je zhednofl pokore fhe sdaj potreb¬ na? Zhednoft pokore je bila, je, in bo po¬ trebna, ker bres nje, to je, bres poboljfiia- 182 nja, breg fovrashtva v’grehe, in bres sado- ftenja ni odpufheuja grehov, in ni milofti per Bogu. Y’ ftari savesi ni bila fpoved sapove- dana, zhednoft pokore pa je sapovedana bila, in je tudi sdaj sapovedana. Vfelej je bila in bo zhednoft pokore sapovedana; in kdor je nima, je hude volje, Te boshji rolji vftavlja, in grefhnik oftane, Pokora je potrebna , dobre pa je malo. Kdo sapove fpokoriti fe? Bog sapovb fpokoriti fe, ( lSpreobernite fe k’ meni, pravi Go f pod, is v fig a ferza. Joel. 2.12. Kadar boshji nameftniki osnanu- jejo in sapovedujejo pokoro, v’ Gofpodovim imenu in oblafti govore , in zhe jih grefhniki bogajo, fo Bogu pokorni: zhe jih pa ne bo- gajo, fo Bogu nepokorni. ( $veti Janes kerft- nik je Judam rekel: ,Storite vreden fad po¬ kore , ker fekira je she namerjena. Luk. 3. 8. Kasal je s’ tim, de ga je Bog poflal osnano- vat pokoro, in de jih bo Bog pokoril, ako fe mu ne vdado. Komu Bog sapove pokoro? Greflinikam jb Bog sapove, de greh ref- nizhuo opufte, ga savolj njega fovrashijo , in najdejo miloft per njem. Potrebno je to, in ni ga isgovora, ako ni boshja volja dopolnje- 183 na : Ako fe ne fpokorimo, bomo v' Go f po¬ dore roke padli. ( Sirah. 2.22. Jesuf enako sapove: Ako se ne hote fpokorili , hote vfl pogubljeni. Luk. 13.3. Kdor je veliziga greha kriv, in fe ne fpokori, bo pogubljen veko¬ maj ; kdor je majhnih grehov kriv, in fe tu¬ kaj ne fpokori, bo po fmerti zhafno pokorjen. Je vfaka pokora vfhezh Bogu ? Vfaka pokora ul vfhezh Bogu, ampak le dobra in refnizhna , ki preshene greh , in pre¬ rodi grefhnika po volji boshji. Lasimiva al hinavfka pokora boshji pravizi ne sadofti, in odpufhenja grehov ne sadobi, ampak oflepi grefhnika, de mirno shivi v*grehih, in fe to- raj ne boji, zhe je ravno pogubljenju podver- slien. Prerok Joel hinavfkim grefhnikam pra¬ vi : Pretergajte fvoje ferza, ne pa fvojih oblazini. Judje fo fvoje oblazhila pretergali v’ snamnje de fo shaloftni, njih ferza fo pa terdovratne oftale. Kaj unajne snamnja pokore pomagajo, zhe refnizhne pokore ni? to ne ubrani v’pogubljenje. Ali je veliko prave pokore ? Prave pokore je malo. Zhlovek, jer le poln hudiga posheljenja, lohka grefh/, in rav¬ no to hudo posheljenje mu brani fpokoriti fe, iu fofebno ker je s’ grehi povifhal fvoje hudo posheljenje. ( Skufhnja preprizha, de je malo refnizhne pokore: vidi fe ozhitno de napuh, nezhiftoft, lakomuoft in drugo hudo gofpodu- je, in de je tudi sdaj fkoraj refuizhuo, kar jo 184 David sdavnaj prej govoril: Go fpod je is ne- bef na zhlovekove otroke pogledal, zhe je kdo de njega ifhe. V(i fo safhli, in ne- pridni poftali. Pf. 13. 2-3. Nedolslmoft je redka , in pokore fkoraj ni. Aligrefhniki vedo, de nefpokorjeni ofla- nejo ? Jih ni malo grefhnikov, kteri nefpokorje- ni oftanejo, in ne vedo, ker lashnivo miflijo, de fo jim grehi odpuTheni. Kriftjaui veliko¬ krat flifhijo kakoflina de je pokora v’ odpu¬ fhenje grehov potrebna, nimajo veuder vfi nje praviga sapopadka, ker nimajo praviga sapo- padka kerfhanfke pravizhuofti al kerfhanfki- ga slavljenja, zhe ravno velikokrat flifhijo kako gre shiveti po sgledu Jesufovim. To je isvir njih grefiine nevednofti, de fe pra- vizhni fhtejejo, zhe ravno shive nepravizhno, in fe tako dopolni nad njimi, kar je David go¬ voril: Hadobnik ni hotel umeti, de bi do¬ bro ftoril. Pf. 35. 4. — Prava pokora dopade Bogu, in sbrilhe vfe grehe. Ali pokora saflushi odpufhenje grehov ? 1 Pokora, zhe je ravno dobra, odpufhenja grehov po fvoji vrednofti ne saflushi, grehi fo pa vender odpufheni, ker je Bog po fvoji veliki milofti obljubil. Modri pravi: Od kri- vize odpuftitije profhnja sa odpufhenje gre- 185 hov. ( Sirab. 35. 5. Ako fe krivizhnik vfih fvojih grehov fpokori, bo gotovo shivel, in ne ho umeri. Fz. 18. 21. Je prava pokora ref dopadljiva Bogu ? Pokora, ako je refnizhna , dopade Bogu. Modri pravi: Kako velika je Go fpodova rni- lofl in njegovo ufmiljenje nad njimi,, ki fe k’njemu fpreobernejo ! jSirah. 17. 28. David tudi pravi: Bogu dopadljiv dar je shalofti poln duh: sgrevaniga in ponishniga ferza, o Bog, ne bofh sanizheval. Pf. 50. 10. jesuf Kriftuf fam je ljubesuivo priliko pravil, ktera obilno prizhuje, de prava po¬ kora dopade Bogu. Mladenizh fe je lozkil od fvojiga ozheta, s’rasujsdanim shivljenjein je gapravil prejeto premoshenje, potlej je fviuje pafel, in je fkoraj od lakote umeri, ^postlal je fvojo veliko pregreho, vef ponishen in sgre- van je k’ fvojimu ozhetu fliel, ponishno ga je profd, de bi mu odpuftil, in je uflifhan bil. Ozhe mu je bersh odpuftil, ga zliaftito oble¬ kel , in tudi vefelje obhajal, ker je sgrevan prifhel. Luk. 15. 11-24. Ta prilika v’shivo popiflie veliko boslijo inilofi nad grefhniki, ki fe refnizhno fpokore. Jesuf v’ nafhe duhovno vefelje tudi pravi: Povem vam, de bo vezhi ! vefelje v’nebefih nad enim grefhnikam, kteri fe f pokori, ko nad devet in devetdefetimi pravizhnimi, kteri pokore ne potrebujejo. Luk. 15.7. Sukaj nafha pokora toliko dopade Bogu? Pokora nafha toliko dopade Bogu, ker je 186 on nefkonzhno ufmiljen, iu ozhe vliga ufmi- ljenja. Ljubesnivi Jesuf je djal: Jefl nijim prifhel klizat pravizhnih , ampak grefhni- ke k’ pokori. Mat. 9.13. Kdo pa more toliko shalovati, kolikor je velika greha hudoba? Kdo fe samore toliko pokoriti, kolikor hudi- f a greli saflushi ? Nihzhe, in toraj je miloft oslija nefkonzlino velika , de Bog fpokoruimu grefliniku odpufti grehe. Ali prava pokora sbrifhe vfe grehe ? Prava pokora vfe grehe, velike, oftud- ne in ftrafhne sbrifhe, in to fhe bolj povi- fhuje boshjo miloft. Ozhitna grefhniza, ki je vfe raefto Naim pohujfhevala, potlej pa per Jesufovih nogah ozhitno shalovala , je is uft Jesufovih saflifhala: Tebi fo grehi odpufhe - ni. Luk. 7. 48. ( SaveI, potlej freti Paul ime¬ novan , je bil nar ferditifhi fovrasknik imena Jesufoviga, in mu je Jesuf vfe grehe odpu- ftil. Ravno tako fo nekteri lilno veliki grefh- niki dofegli odpufhenje, ker £o fe refuizhno fpreo berilih'. Odlalhati pokoro je nevarno. Je Bog ufmiljen s’ grefhniki ? Refuizhno de je Bog ufmiljen s’ njimi: ako ne, bi vfe grefhnike pogubii. David pri- zhuje: Bog ne ravna s’ nami po nafhih pre- 187 grehah, in nam ne vrazkuje po nafhih hu¬ dobijah. Pf. 102.10. Sukaj je Bog poterpeshliv s’ gre f/miki ? Bog je poterpeshliv s’njimi, de fposnajo njegovo veliko miloft, fe mu vdado in fpre- obernejo. Salomon pravi: Ti ( Bog ) fe nad vfimi ufmilifh, in ljudem grehe pregledafh, de fe f pokore. Modr. 11. 24. Ali grefhniki vedo , koliko zhafa jih bo Bog fhe zhakat? Oni tiga ne vedo, in toraj jim je nevar¬ no odlafhati pokoro. Ufmiljeni Bog jih redi, shivi, in jim pomaga de fe fpreobernejo : ne- hvaleshni in hudobni fo tedaj , ako fe mu bersh ne podvershejo, in fo boshjiga sapufhe- nja, al nefrezhne fmerti vredni. ( Slrafhno je kar Bog po Modrim pravi: Kader vaf fgre- fhnike) bo nadloga naglo obfhla, in bo po¬ gubljenje ko vihar perderlo, takrat bodo v’ me klizali, in jih ne bom uflifhal, salo ker fo moje f varjenje fovrashili. Prip. 1. 27-29. Sakaj je tudi nevaruo odlafhati pokoro ? Nevarno je tudi sato, ker fe grefhuik greha zhedalje bolj pervadi, greh mu zhedalje bolj dopade, zhedalje teshej fe fpreoberne, in je zhedalje manj gnade boshje vreden. Mo¬ dri ( Sirah ravno savolj tiga vfakimu grefhni- ku rezhe: c Sin ! f, grefhil ? ne grefhi vezh, ampak tudi poprejfhnih grehov odpufhenja 188 prof. /31, 1, .Sveti Avgufhtin tudi pravi: Zhafa pokore ne puftirno bres pokore pre¬ težki , ker potlej ufmiljenja ne bo. Ali Bog grefhniku ne odpujli koderkoli fe fpreoberne ? sakaj je tedaj nevarno od- lafhati pokoro ? Bog refnizhno odpufli grefhniku kader- koli fe fpreoberne, grefhnik fe pa ne fpre¬ oberne, zhe mu Bog gnade ne da. .Spreober- njenje je v’ boshji ne pa v’grefhnikovi oblafti: on fe proftovoljuo fpreoberne kader mu ufmi- ljeni Bog da gnado, ne pa bres poinozhi nje¬ gove gnade. Ravno sa liga voljo je sapifano: Ifhite Gofpoda, dokler fe najti da. Is. 55. 6. Jesuf je terdovratnim Judam rekel; Vi me bote ifkali, in bole v' fvojim grehu umer¬ il. Jan. 8.21. Ako bi grefhniki kolikor, ka¬ kor in dokler hozhejo shiveli hudobno, in fe is fvoje mozhi kader hozhejo fpreobernili, bi bil Bog flushabnik ne pa gofpod fvojih llvari. Modri pravi: Hudobnik bo umeri f bo pogu¬ bljen), ker je rasujsdan bil, in bo v’ obil¬ nosti fvoje nefpameti golfan. Prip. 5. 23. Ali ni to soper boshjo milofl ? Ni, ker Bog je miloftljiv de fe mu pod- vershemo, ne pa de bi ftorili, kar hudobno hozhemo. Modri pravi: Ufmiljenje in ferd fta per Go f podu. On fe da f p rojiti, pa tudi jeso rasliva. Sirah. 16.12. Bog je ufmiljen, zhe fe grefhnik fpokori, jeso rasliva , ako ofiane terdovrafen. .Sveti Paul terdovratnim 189 greflmikam prari : Ali sankzhujefh bogaflvo boshje dobrote, poterpeshljivofii in dolgosa- nafhanja ? ne vefh de te boskja dobrota k’ pokori vabi ? Po fvoji terdovratnofii in po f'rojim nefpokorjenim ferzu febi jeso na- kopavafh v’ dan jese in rasodenja pravizh- ne fod.be boshje. Rimi. 2. 4-5. Nevarno je tedaj odlafhati pokoro, in kdor fe boshji mi- lofti ne vda, soper boslijo miloft grefhi, je nehvaleshen, hudoben in sapufhenja vreden. Zhe je taka, pravijo, saltaj pa f o nar hudobni f hi grefhniki v’bolesni fvojih grehov shaloftni, in sgrevani umerjejo I Bolesen ne da gnade, ampak Bog: bole¬ sen ponisha grefhnika, in mu dopove, de je vfe nizhemurno na fvetu, mu napoveduje fine rt in fodbo, in sa tiga voljo fe on boji. Zhe je kriftjan hudobnifhi shivel, huje ga pezhe, de je bil nepokoren Bogu, farno to pa ga ne fpre- oberne refnizhno, ampak gnada boskja le mu da pravo fpreobernjenje. Antioli ( Sirfki kralj je Judam veliko hu- diga ftoril, ker jih je is fovrashtva do pravi- ga Boga hudo preganjal. Tempelj boshji je obropal in Jude s’rnozhjo filil malikvati. Bog ga s’hudo bolesnijo udari , in takrat le fe je pouishal, in fposnal de je hudobno delal so¬ per Boga. On je Judam prijasno pifal, ob¬ ljubil je tudi vfo krivizo popraviti, in pravi- ga Boga osnanovati. Vfe to je bilo dobro in sadofino viditi, pa ni bilo tako boshjim ozhein , in toraj je sapifano.: Ta hudobnesh je Gofpa - 190 da profil per kterim ni milofli nafhel. II. Mah. 9. Ta hudobnesh ni milofti dofegel, ker fe je is famiga ftrahu ponisheval, in ker je hotel vfe poravnati de bi fmerti odfhel, ne pa is ljubesni do Boga, bres ktere ni praviga fpreobernjenja. Rako fe grefhnik navadno fpre¬ oberne. Ali fe grefhnik naglo fpreoberne ? Navadno je, de fe grefhnik fzhafama, ne pa naglo fpreoberne. Bog ga is ufmiljenja tako vodi v’ opravizhenje , de fi on veliko per- sadeva, in fe preprizha koliko je hudo sapu- ftili Boga, Ifkterimu po velikim terplenji gre nasaj. ( Sveta zerkev, ktera fveti Uuh vodi, je ravno to miflila in mifli, to pa is ljubesni do Boga in do greflmikov, de fe refnizhno, ne pa lashnivo fpreobernejo. ( Skufhnja tudi preprizha, de greh opuftiti ni lohka, fofebno zhe fe ga grefhnik navadi in pervadi. Kaj grefhnik potrebuje, de fe refnizhno fpreoberne ? Dvoje mu je potrebno, gnada boshja in laftno persadjanje; is tiga pa fe vfe drugo is-haja, kar pelje v’refnizhno opravizhenje, kakor Tridentfki sbor uzhi ( fej. VI.) , kte- riga befede bodo prepifane in kratko rasla- gane, de v’tej potrebni rezili nobene smote 191 ne bo. , Sveti sbor govori fzer od njih, ki fe k’ fveti veri fpreobernejo, njegovi nauki pa fo tudi kriftjanam permerjeni, ki po kerltu grefhe. Tridentfki sbor tako uzhi: Grefhniki fo napeljani v’ opravizhenje ko fo po gnadi boshji sbudeni in opominjani, de vero is po- flufhanja (boshje befed e) sadobe, infopro- ftovoljno nagnjeni k’ Bogu, ker verujejo, de je vfe refnizhno kar je Bog rasodel, in ob¬ ljubil: fofebno pa verujejo, de Bog grefh- nike po Jesufu Krifiufu opravizhuje. Ker fe pa oni grefhnike fposnajo , jih sveli- zhavni ftrah savolj boshje pravize pretref- i ne: ker pa premiflijo boshjo miloft, upajo de jim bo Bog miloftljiv savolj Jesufa: ker to premiflijo, sazhnejo Boga, isvir vfe pra- vizhnofli , ljubiti, in toraj nekoliko fovra- shijo greh. Potlej sazhnejo novo shivlje- nje, in hozhejo boshje sapovedi fpolno- vati. •Te grefhnik po volji boshji fpreobernjen, zhe je tak, kakorfhniga fveti sbor popifhe ? To The ni sadofti, de saziienja ljubiti Bo¬ ga, de obljubi novo shivljenje, in po sapove- dili sliiveti, ampak po volji boshji je fpreober- njen, zhe ljubi Boga is vfiga ferza, is te ljubesni fvoje grehe fovrashi, in po sapove- dih kerfhanfko shivi. ( Sveti sbor pravi: Gre¬ fhniki fo napeljani v’opravizhenje, zhe fo, kakorfhne jih popifhe, pa nifo opravizheni s’ tim. Sazbetik in napeljevanje le je to v’ o- 192 pravizhenje. Befede TrMentfkiga sbora bodo sdaj kratko raslagane. Gnada boshja je isvir fpreober- njenja. Kaj fveti sbor pravi od potrebe gnaile bo¬ sti j e k’ opravizhenju ? On tako pravi: Grefhniki fo po gnadi boshji sbudeni in opominjani. Oftanejo tedaj V Tvojih grehih, zhe jih gnada ne sbudi in ne opominja. Je grefhnik pornozhi gnade boshje vre¬ den? Grefhnik je ni vreden, in zhe mu Bog pomaga, mu bres vfiga njegoviga saflushenja pomaga savolj Jesufa Kriftufa. To uzhi, de naj vfak is ferza profi Boga, de mu dobrotlji¬ vo pomaga, rekozh s’ Davidam : Gofpod, oberni fe ( k’ meni j in ref hi mojo dufho : pomagaj mi sa fvoje milofti voljo. Pf. 6. 5. Uzhi tudi, de kdor je gnado prejel, naj jo svefto ohrani, kakor fveti Paul perporozha: Kdor floji, naj gleda de ne pade. I. Kor. 10 . 12 . Ali je grefhniku mogozhe fe is fvoje mo- zhi fpreoberniti? Grefhnik fe ne fpreoberne , ako mu ufmi- ljeni Bog ne pomaga s’ fvojo guado. Zhlovek is fvoje mozhi lohka sajde, pa fe ne fpokori, 193 zhe mu Bog gnade ne da. Neumna ovza je proflovoljno sapuftila fvojiga dobriga paftirja, pa ni farna prifhla nasaj, temuzh je je dober paftir ifkal; in ker je filno oflabela , jo je na fvoje ramesadel, in nefel nasaj. Lak. 14.4-5. Uzhenik Jesuf pravi: Nihzhe ne samore k’me¬ ni 'priti, zhe ga moj Ozhe ne vlezhe. Jan. 6.44. Grefhnik, ne le ne gre is fvoje mozhi nasaj/ ampak fe s’fv oj o hudo voljo brani, in je potreba, de ga Bog vlezhe s’ fvojo ljubez¬ nivo gnado. Je grefhnik isgovorjen, ki v’ grehih ti- zhi , ker pomozhi gnade nima ? Grefhnik ni savolj tiga isgovorjen, ker je v’nefrezho proflovoljno sabredil. Kdor ob- dolshi Boga , de febe isgovori, je krivover- zam enak, kteri fo rekli, de je Bog nafhih grehov kriv. Gnada boshja obudi vero. Kaj Tridentfki sbor od tiga pravi ? Pravi, de grefhnik po gnadi boshji obu- den in opominjan vero sadobi, in veruje vfe kar je Bog rosodel. Kakfhiti je zhlovek bres vere ? Zhlovek bres vere shivi hudobno , ras- ujsdano in flepo po popazhenij naturi, klera uzhi naguufiiolt, uezhiftoft , fovrafhtvo , ne- III. 13 194 vofhljivoft, poshrefhnoft , ia kar je Vezh ta- ziga. Gal. 5. 19-21. Kakfhin je Tiri ji j ati, hi ima mlazhno ve¬ ro? Krifijau mlazhne al mertve vere vifi ras- deljen med Bogam in fvetain, in flabo shivi. Veruje vfe, kar je Bog rasodel, vera pa nima mozlii v’njem, ker je mertva, in shivi po poslieljenji. Kako mu Hog pomaga ? Bog mu pomaga, de mu sTvojo gnado da shivo vero, al de merfro vero sbudi v’ njem; vera pa flori grefhuika nepokojniga, in per- zline fpreobernjenje. Krifljan mertve vere je tudi prej veroval, kar je, Bog rasodel in ob¬ ljubil, vedil pa je rasodete refnize ko v’me¬ gli , in mozlii rasodetih refniz ni zliutil. Kaj vera, pognadi boshji sbudena, flori? Vera po gnadi boshji,sbudena, obudi mo- zhne viharje v’ferzu greflhnikovim, in on ne- pokojno shivi, ker njegova duflia vidi zhudno fvetlobo, trepezhe, fe ponishuje in sdihuje. Vera mu odgerne ofludnofl njegoViga slavlje¬ nja , mu dopove koliko je hudo vfigamogo- zhniga Boga rasshalili, vshivo premifli flra- fhiii pekel, in fe savoljo liga grosno boji. Kaj to uzlii? To uzlii de kdor mozhi fvete vere ne zliuti, in v’grehih nefkerbno shivi, je na poti 195 vežhniga pogubljenja: Kdor pa zhuti inozh Tvete vere, in Irepezhe savolj Tvojih grehov i šazbenja Tpreoberniti Te, pa vender s’ tim le ni fpreoberiijeu. Is vere , po gnadi obudene, je ftrah. Po kom je ftrah obuden ? t Strah je po veri obuden. Grefhnik, ki je bres vere, al ima rnertvo vero, Te nizh al pa le malo boji; ko pa Bog s’ Tvojo guado sbudi vero v’njem, Te is vere obudi lirah, in 6n Te grosno boji. TridentTki sbor pravi : Ker fe oni grefhnike fposnajo, jih .sve¬ liš kavni ftrah savolj boshje pravize pretref- ne. GreTlinik po veri premiTli ih vshivo vidi hudobo Tvojih grehov, veruje de je Bog pra- vizhiii maJfhevaviz hudiga , boji Te vezhniga obTojenja , in premiThljevanje tiga ga zhe dalje bolj TtraThi in TtiTka. Je ftrah dober? ( Strah je dober in potreben zhloveku, ni pa vlaki lirah po vfi volji boshji; potrebno je toraj raslozliiti. 1J ( Strah, ki je bres vfiga upanja , kakor- fhniga Tta Kajn in Judesh IThkarjot imela, ni dober, teinuzh Thkodljiv in poguben, ker greThnika pogrešile v’ obupanje, in mu brani fpokoriti Te. 13 * 196 2) ( Sfrah, ki je is sapopadka vezhniga poe- gubljenja, kteriga fe grefhnik vredniga fpos- na, in je s’nekakim upanjem, in s’majhno lju« besnijo do Boga sdruslien, je dober in pomag- Ijiv, ni pa fhe sadolien v’ opravizhenje, ker je premalo zkift. 3) ( Strah, ki je is sliive vere, s’mozhnim upanjem, in s’ gorezho ljubesnijo sdrushen, je vfhezh Bogu, on je po vfi volji boshji. Cvet¬ niki fo fe tako bali; bali fo fe greha , ker je sopern Bogu; bali fo fe pogubljenja, ker po¬ gubljenje lozhi od Boga ; bali fo fe njega is zbifte ljubesni. To je ftrah prav dobrih otrok, ki fe boje frojih porodnikov, varujejo fe jih sbaliti, in fo fvojih pregrefhkov shaloftni, ker jih is ferza ljubijo. Blagor kriftjanam, ki fe Boga is ljubesni boje, ker ravno njim je re- zkeno: Gofpod ima dopadenje do njih, kleri fe njega boje. Pf. 146.11. Kaj dobriga flrah, flori ? t Strah , ki ga grefhnik ima, ako bi rav¬ no sadolti zhift ne bil, mu pomaga v’ opravi- zhenje. 1) t Sfrak grefhniku brani flepo dovoliti v’ fkufhnjave, ker bersda in pomanjfhuje nje¬ govo posheljenje do greha. Bil je on prej ko neumen otrok fam febi pufhen, in je flepo de¬ lal , kar je hudo posheljenje hotlo , ftrah pa mu fladnoft greha ogrenuje, in fe ga lashej varuje, ker fe pogubljenja boji. 2) C* ra h vezhniga pogubljenja permora grefhnfka dobro delati. Njegove dela nifo 197 fhe po vG volji boshji, pa G vender s’ tim po- lajfha pot v’ pravizhno shivljeuje, fe nekoliko pervadi jarma boshje poftave, in zhe dalje lashej po sapovedih shivi. 3) ( Strah, ki ga grefhnik ima, odganja hude mifli, in jih vzhafi premaguje. Grefh¬ nik, ki je v’posab!jivofti shivel, je bil smiraj poln hudih shelj in hudih del; zhe pa ftrah napolni in prevsame njegovo ferze, je v’fker- bi, fe boji, in to odganja hude mifli, kar mu v’poboljfhanje pomaga. 4) ( Štrah vezhuiga pogubljenja perganja Š refhnika moliti, sdihovati in profiti Boga, e mu da gnado prave pokore, de po nji odi¬ de pogubljenju. Je grefhnik she fpreobernjen, ker fe pravizhniga Boga in vezhniga pogubljenja boji ? Grefhnik ni fhe sa tiga voljo fpreober¬ njen. ^(rah je potreben , ker ftrah boshji je sazhetik modrofli ( Prip. 1 . 7 . j : ftrah nape¬ ljuje v’pokoro , pokora pa ni dobra, ako je is famiga ftrahu. Modri jSirah pravi: Kdor je bres ftrahu, ne more pravizhen biti. 1.28. Kdor fe ne boji Boga, je nar hudobnifhi, kdor fe pa boji., in ne ljubi Boga , ni pravizhen, ker ftrah fam grefhnika ne fpreoberne. Pravizhniki fo greha shaloftni, in fe ga boje is ljubesni do Boga, grefhniki fe boje greha, in fo ga shaloftni is ljubesni do febe. Bokler fo shiveli bres ftrahu, fo fe flepo lju¬ bili ; ko fe je pa ftrah v’ njih ferzu obudil, fe 198 boje pogubljenja, in kar ga saflushi, to pa xs naturne ljubesni do Tebe; grefhili bi The radi, boje fe pa greha, ker fe pogubljenja boje, in, ako bi fe pogubljenja ne bali, bi radi grefhili. To preprizha de njih ftrah ni sadofti zhift, in de je refnizhno kar fveii Avgufhtiu pravi: Ne boje fe y ref hiti, ampak goreli. Kriftjan , ki ne ljubi Boga, ampak fe ga le boji, in is ftrahu njegove pravize varuje fe greha, je bolnimu pijanzu podoben, klerimu sdravnik vina prepove , rekozh : Umeri bofh gotovo, zlie fe ga v’ tej bolesni ne scler- shifh. Bolnik verjame sdravniku, is navade ! )a hrepeni po vinu, pa fe ga render varuje is jubesni do fvojiga shivljenja, ker fe umreti boji, ako bi ga pil, ga ne pije, slieljo pa ohrani do njega. Grefhnik, ki fe boji grefhiti is ljubesni do febe, je tudi lakomniku enak, kteri de zholn polajfha v’nevarnim viharji, in fvoje shivljenje otme, smezhe v’ morje fvoje ljubo blago: fvoje blago is ferza ljubi, ker mu pa ni mogozhe svojiga blaga in fvojiga shivljenja pervarovati, smezhe blago v’ morje, defiravno ga fhe ljubi. Ravno tak je grefh¬ nik, ki fe poboljfhati persadeva is famiga ftrahu vezhniga pogubljenja; viditi je bol ji, pa fhe ni refnizhno fpreobernjen, ker fhe lju¬ bi greh: ftrah ga vender perpravlja v’refni¬ zhno pokoro, al opravizhenje. Kaj to uzlii ? Uzhi, de vfak naj fkerbno premifli fvoje 199 ferze, de sapeljan ne bo, Zhe fe grefhnik ne boji, nima sazhetka sapovedaniga fpreober- njenja : zhe fe pa le boji, in ne ljubi, je per- zhetik al napeljevanje v’ fpreobernjenje , pa ni fhe veuder fpreobernjen. Is vere, po gnadi obudene, je upanje. Kako je upanje is vere ? Upanje je is vere , ker vera uzhi, de je Bog ufmiljen tiftim, ki fe refnizhno fpokore, in de jim tudi pomaga fpokoriti fe, ker on is ufmiljenja nozhe pogubljenja grefhnikov, am¬ pak iiozlie in pomaga de fe fpreoberuejo in fe svelizhajo. Je grefhnikam upanje potrebno? Upanje je vfun, in tudi grefhnikam po¬ trebno, Zhe grefhniki odpufhenja ne upajo, kako bodo fkerbeli opuftiti grehe, dobro fto- riti, in Bogu flushiti? Upanje je potrebno, ker grefhnikam in vfim daje vefelje do do- briga in ferzhnoft, de refnizhno flushijo Bogu. Kaj fpodbada in perganja grefhnika po¬ kore shelniga v’ Boga upati ? t Spodbada in perganja ga njegova fpa- zknoft. Vera preprizka grefhnika, de je Bog ne- 200 fkonzhno ufmiljen, in de s’ njegovo pomozlijo samore vfe. Vef preftraThen je on, in fe po¬ gubljenja boji, ker ga je vreden’; upa pa tu- (, di, de bo s’reTnizhno pokoro nafliel miloft per Bogu. , Is tiga upanja fkerbi Tvoje shivljenje poboljfhati, v’tim delu pa veliko sadershkov najde, kterih on ni previdil. Dokler je greTh¬ nik po Tvojim posheljenji sliivel , ni vedil ko¬ liko de je posheljenje mozhno, ampak potlej le sve, ko ga premagovati liozlie. Zldovek, ki v’vodo pade, in po vodi gre, ne ve koli¬ ko de je ona derezha, sve pa in Tkufi kadar preplavati liozhe, in ravno taka Te greThniku godi. Njegova Tlaba natura in hude navade ga filno nadleslivajo in ga vjetiga imajo , hre¬ peni po proftofti pa s’nepolno voljo, liozhe in nozhe, sheli in boji Te , Tovrashi greh, in ga vender njegova sapeljivoTt premaguje. Ker je greThnik pokore slieljen , in Te Tam Tpokoriti ne samore, vTe Tvoje upanje ftavi v’ Boga, in mu s’ Davidam rezhe: Peklenfke teshave fo me sadele : o Go fpod ! ref hi mojo dufho. PT. 114.3-4. Obupal bi greThnik, ko ve, de s’ Tvojo mozhjo ne samore Tvojih hudih TkuTh- njav premagvati, Bog pa mu Tvojo uTmiljeno roko poda, de va-nj prav upa. Kaj grefhnik flori, ki prav upa v’Bogu? GreThnik , ki prav upa v’ Boga, Te sa- nafha v’njegovo neTkonzhno miloft, de mu bo pomagal k’ pokori savolj saTlusbenja Tmerti Je- suTove, ga is Terza profi , in fi tudi persadeva premagovati TkuT', njave, varovati Te perlosknofti SOI v’greh, iuvfe ftorili, kar mu po boshji milofti, eaflushi odpufhenje grehov. Is praviga upanja je ljubesen. Kako je ljubesen is upanja ? Ljubesen je is upanja, kergrefhnik s'po- mozhjo gnade boshje upa, de mu Bog hozhe vfe grehe odpuftiti, ako fe fpokori, de fi je vezhniga pogubljenja vreden. Grefhnik pre- mirii hudobo Tvojih grehov, in uefkonzhno miloft boshjo , in to obuduje ljubesen v’ nje¬ govim ferzu, in Tridentfki sbor pravi: Ša- zhenja Boga, isvir pravizhnofli, ljubiti. Ali je ljubesen do Boga k’ opravizhenju potrebna ? Ljubesen do Boga je k’opravizhenju al k’ odpufhenju grehov potrebna, in bres nje ni odpufhenja. Ljubesen sbrifhe vfe grehe. Prip.lO. IS. Kdor ne ljubi Boga is vfiga fer- za, overshe pervo in nar imenitnifhi sapoved, in kako bi odpufhenje grehov dofegel ? Po- mankanje ljubesni je pregreha pogubljenja vredna, ker je refuizhno kar fveti Janes apo- fielj pravi: Kdor ne ljubi , oftane v’ frnerti. I. 3-14. Kakofhna ljubesen je potrebna v' odpu - fhenje grehov ? V’odpufhenje grehov je potrebna velika, rnozhna in delavna ljubesen. Vfe, kar je prej 202 bilo v’grefhmkut, vera, ftrah, upanje in kar je is njih, je napeljevanje v’ ljubesen, bres kfere je vfe drago saftonj. Ljubesen do Bo¬ ga je vzhafi premalo zhifta, majhna in pre¬ malo delavna, in grefhnik je rasdeljen med Bogam in fvetam, in loraj perzhne dobro in ga opufti, sheli in boji fe, hozhe in nozhe, nekaj ftori, vfiga pa ne. To je shaloftna po¬ doba veliko kriftjanov, ki nimajo velike, mo- zhne in delavne ljubesni. Kader fe grefhnik fvoji volji ferzhno od¬ pove , vfo voljo boskjo ftori, in vfe sadersh- ke premaguje, to pa is ljubesni do Boga, al ker Boga, isvir pravizhnofti, is vfiga ferza ljubi, takrat je ref fpreobernjen, in po mi- loftljivi obljubi bosliji sadobi odpufhenje vfih fvojih grehov, ker je sapifano : Ljubesen po¬ krije obilno fhtevilo grehov. I. Petr. 4. 8. Is ljubesni je fovralhtvo v y grehe in Iklep ne vezh grelhiti. Kako je is ljubesni fovrafhtvo v*grehe ? Is ljubesni do Boga je fovrafhtvo v’vfe, kar ga shali; to fovrafhtvo pa je vezhi al jnanji, po vezhi al manji ljubesni do Boga. Zhe ljubesen navda zhloveka, in ljubi Boga zhes vfe drugo, fo vfe mifli, befede in dela njegove popravljene, in je on, tako rekozh, prerojen; ljubi in ftori, kar je prej sanizhe- val in fe hal; fovrashi in varuje fe , kar je prej ljubil in delal. 203 Is zhefa fe ve, de je fovrafhtvo p’grehe is ljubesni do Boga ? Ye fe is liga, de ima fpreobernjen gre- fhnik filno pa fladko pezhenje v’ ferzu, ker je fvojiga ufiniljeniga Boga rasshalil. Ta nje¬ gova nepokorfliina in nehvaleslmoft ga vedno pezlie , in je posabiti ne more, mu ni pokoja, in ravno to prizhuje, de prav fovraski fvoje grebe. Kdor fovrashi fvoje grehe is ljubesni do Boga, obilno in milo shaluje, ker zhe bolj shaluje, bolj upa; zhe obilnifhi upa, obilni- fhi shaluje nad grehi, s’ kterimi je fvojiga ufiniljeniga Boga nehvaleshno rasshalil , in s’tim pofuema Davida, kteri je refnizhno djal: Vfe n ozki fe na fvoji p o ft el ji filno jokam; od Tilne notrajne shaloiii fo moje ozhi otem- nele. Pf. 6. 7-8. Ali je tudi fklep ne vezh grefhiti is lju¬ besni, in kako? ( Skep ne vezh grefhiti je is ljubesni, in zhe ni is ljubesni do Boga ni nizh vreden. .Sklep ne vezh grefhiti je is ljubesni , ker ljubesen do Boga obudi fovrafhtvo in shaloft v’vfe, kar shali Boga, in is gnjufenja nad grehain je fklep al volja varovati fe vfiga, kar Boga shali, al napeljuje v’ boshje rassha- Ijenje. Zhe je fklep, ne vezh grefhiti,. me¬ hak , maloferzhen in neftanoviten, prizhuje, de ni pravo fovrafhtvo v’grehe. 204 Kaj prizhuje, de je fklep, m vezh gre- fhiti, po boshji volji, in deje, kakorfhni- ga Bog sapove ? De je fklep grefhnikov po volji boshji, nar bolj prizhuje, zhe fi 011 persadeva varo¬ vati fe, in fe varuje greha, in perloshnoft v’ greh 5 zhe fkerbi pokonzhati oftanke po- prefhuih grehov ; zhe ljubi pokorjenje, in phane ftanoviten v’ dobrim. Mozhna in hano- vitna volja , ki vfe fkufhnjave, sapeljivofti in sadershke premaguje, nar bolj kashe, de je fpreobernjenje refuizhno , in kdor jo ima, je sgrevanimu Davidu podoben , kteri je ref- iiizhno djal: Perfegel in fklenil fim sapo - vedi tvoje pravize fpolnovati, Pf. 118.106, Dobro in perloshno je tukaj kratko po¬ pihati , kako fe je fveti Avgufhtin fpreobernil, ker je to v’ poterdenje poprefhnih naukov: On fain popifhe fvoj revni ftan, dolgo vojfkova- nje in fpreobernjenje , rekozh : Teshko in tnozhno verigo fketino) fvojih grehov in hu¬ dih navad /im vlazhil sa feboj, bal /irn fe odkljenjen biti; nerad fim poflufhal lepo zhiflofl hvaliti, refhenja firn fe bal, ker jim fvojo fushnofl ljubil. Dokler je tak bil, fe ni nizh vojfkoval, ker je fvojo nefrezho ljubil, potlej je guada boshja obudila v’ njem vero, ftrah , upanje, ljubesen, shaloft in poboljfka- nje ; pa ni bil bersh poboljfhan. On fani popifhe fvoje dolgo vojfkovanje tako: Sdihoval fim po refhenji, de bi le tebi, o Bog, dopadel; pa fim fe svesaniga 305 zhutil, od fvoje terdovratne volje, ftudizh i me je v’ fvoji oblafti dershal, in v’ flushno- fii imel. Hudo posheljenje je mojo voljo fpazhilo, s' dovoljenjem v’ greh fim fi hudo navado fioril, huda navada me je v’ greh morala, pa to je radovoljno bilo. Volja te¬ bi , o Bog, s" zhifiim ferzam flushiti, feje v’ meni budila, pa je vender nesmoskna bi¬ la hudo voljo premagati. Dve volji fte v’me- ni bile, eaa [veta, druga grefhna; ena is gnade , druga is posheljenja: vojfkovale fle fe v’ mene, in moje ferze tergale. V’ febi fim zhuiil refnizo befed fvetiga Paula: Duh sheli soper mefo. Bil fim ko safpun otrok, kterimu ji ar f hi sapovedb v/lati, ki sheli fiar- fie ubogati, vender fe da od f panja pre¬ magali, in sopet safpi. Tako je ji, vedil fim Aolshnofi vftati, in k’tebi it\, o Bog, in shalofien fim bil fvoje lenobe■, vender fim v’ grehih tizhal. Djal fim v’ fvojim ferzu: Sclaj, sdaj vftanem, fhe majhno pozhakaj, poboljfhati fe hozhem; pa fim le odlafhal, ker fe mi je fladko sdelo v’ grehih shiveti. ( l$li f hal fim glof boshji v’ fvojim ferzu: Le vftani, lebersh! vzhafi fim š dihov at in jo¬ kal vender me je nafprotna volja prema¬ govala. ( $veti Avgufhtin Te je dolgo vojfko- val, vzhafi je premagal, in vzhafi premagan bil: ufmiljeni Bog mu je potlej popolnama smago dal, de mu je Avgufhtin s’vfo dufho flushil. Bog samore vfaziga, in nar hudobnifhiga grefluiika kadet’ liozlie fpreoberniti, pa po 206 navadi le toliko gnade daje, de fe grefhnik fpreoberniti sainore, in pa de tudi teshkoftzhu- | ti, fe ponislmje , proti, in fi perfadeva, de’ ve po sadobljenim odpuriienji varno shiveti, de gnade sopet ne sgubi, ktero je po milofti boshji s*velikim persadjanjam dofegel. Do¬ bro in potrebno je to, de fe grefhnik sma- dri, ve koliko je hudo grefhiti, in fe greha fkerbno varuje , kteriga teshko odpravi , in ftanovitno flushi Bogu. ( Sveti Avgufbtin pra¬ vi: O hudobni grehi kako lohka fe grefhi, in kako teshko fe grefhnik f pokoril Od sakramenta fvete pokore. Kaj je; kdo ga je, kdaj in sakaj j poftavil. Kaj je sakrament fvete pokore ? v- Sakrairient fvete pokore je vidno snam- f nje po Jesufu Kriftufu poftavljeno , s’ kteriffl j duhoven odpufha grehe nameft Boga, tiftim, c leteti fo po kerftu grefhili, ako fe jih sgre- / vano fpovedo, in refnizhno voljo imajo vfe f ftoriti, kar jim Bog salpove. t Kak f Mn' raslozhik je med zhednoftjo po - 6 kore, in sakramentam pokore ? Rašlozhik je ta, de zhednoft pokore sa¬ mo r e biti v’zhloveku, ki fhe kerfhen ni, in 20 7 le sfieli Tveti kerft prejeti; sakrament pokore pa krifijani le prejmejo, ki TeJesuTovimu na- mefiniku ogrevano obteshijo, in odveso prej¬ mejo. V’Davidu je bila žhednoft pokore, ker je Tvoje grehe Tovrashil, poboljfhal in Te po¬ koril: to mu je odpufhenje grehov dofeglo, pa ni sakramenta pokore prejel, kteri je pos- neje poftarljen bil. Kdo je sakrament pokore pofiavil? Sakrament pokore je Jesuf KrifiuT, naTh gofpod in svelizhar pofiavil, in nihzhe drugi ni te oblafti imel. Kje grefJmiki prejemajo sakrament po¬ kore ? Per fpovedi ga prejemajo, ko To po Je- sufovim nainefiniku odvesani, kterimu Te Tvo¬ jih grehov Tpovedo. Kdaj je Jesuf sakrament pokore pofta- tiil? Pofiavil ga je po Tvojim vfiajenji, ko je Ivo j im apofieijnam rekel: Prejmite fvefiga Duha: klerim hote grehe odpufiili y fo jim adpufheni: in klerim hote grehe sadershali, fo jim sadershani. Jan. 20. 22-23. Trident- Tki sbor pravi : S’timi befedaini je Jesuf apofieijnam in njih nafiopnikam dal obla/l (idpufhali in sadershali grehe . kar bi fzer vedil, ako bi tak ne bil. Kdor nima praviga sapo- padka kerfhanfke pravizhnofti in kerfhanfkih dolshnoft, je v’temi, in vender isgovora nima. Veliko kriftjauov shivi mehko, merslo, po na¬ vadah fpazheniga fveta, in toraj nekerfhan- fko, ker vediti nozhejo, kar Jesuf sapovedu- je in prepoveduje, pa fe vender nedolshne fhtejejo, in fe v’ fvojo nefrezho golufajo. 3) Premiflili je potrebno kaj je v’ grehe perloshnoft dalo. Vzhafi fe ponevedama per- godi perloshnoft, al fe fknfhnjava is naturne flabofti isvira , ktere ni zhlovek ifkal; vzhafi pa je fam kriv, de je fkufhan, fkufhnjava in kar je is nje prifhio , mu je v’ sadolshenje. Zhe malo premifhljuje in moli, je radovoljno len; zhe fvetih naukov poflufhati nozhe , je radovoljno nevreden; zhe rad poflufka nef- 316 rarano govorjenje, al je premalo Tramoshljiv, fi proftovoljuo nakoplje TkuTknjave: zhe je to ref, mu je fkufhnjava, kteri je dal perlosh- noft, greh ; in zhe v’ TkuThnjavo dovoli, je drugi greh. Potrebno je preminiti v Te < to, de zhlovek ve Tvoje sadolshenje, in tudi de ve kaj varovati Te, de Te refnizhno pobo- ljTha. 4) PremiTIi naj vfak, kaj je is njegovih grehov prifhlo. Zhe ozhe al gofpodar puTha v’Tvojo hiTho rasusdane ljudi , po kterih To otrozi al poTIi pohujThani, je on vfih njih gre¬ hov kriv. Kdor poiiujTha Tvojiga bliskniga , al s’lashmi, s’ obrekovanjem , al drugazhi na¬ pravi jeso, krivizo in drugo hudo, vTe to mu na glavo pade. DolshnoTt je premiTIiti, in vTak naj premiTIi Tvoje beTede in dela, de sve , kaj je hudiga priThlo is tiga: tudi sato naj Tkerbno premiTIi, de Te ve pofihmal vfiga tiga varovati. 5) VTak zhlovek naj premiTIi is kakoThui- ga namena, je dobro in hudo Ttoril. Dober na¬ men je is zhifte ljubesni do Boga in do bli- shniga; hud namen je is hudiga posheljenja; on pa vTe dobre, in nar bolji dela popazhi; in hudo is hudiga namena je hudobniThi. Zhe je dobro , kar Te govori al Ttori, ni sadoTti, in je potrebno premiTIiti, sakaj Te govori al Tto¬ ri , ker ni malo rezki, ktere imajo nedolshno podobo, in To hude, ker To is hudiga namena. Napuh, hinavThina, IakomnoTt, nezhiTloTt in drugo hudo vzhafi Tkasuje uTmiljenje , po- mozh, prijasnoTt, sveTtobo, pravizo in drugo 217 tako, per Bogu pa to ni dobro, kakor fe ljudem vidi. Vfakimu bodi to gorezlie perporozheno, de naj fkerbno premifli namen Tvojih dobrih in hudih del. 6) Zhlovek naj premifli okolifhine, de v6 j vrednoft fvojih dobrih del, in tesho Tvojih hudih del. Okolifhine fkerbno premifliti je S otrebuo, ker ftanovi , dolshnofti , zhafi in ruge rezili nifo enake : kar je enimu, ni dru- sirnu perpufheno ; kar je dauf prav, ni morde jutri prav ; kar je perpufheno vprizho fvojiga fpola , ni perpufheno vprizho drusiga ; molzlia- nje, govorjenje, ojftroft, persaneflivoft, in veliko drusiga je potrebno obrazhati po mo- drofti in ljubesni, de je vfe po volji boshji. Kdor okolifhin ne premifli, je neumen, zhu- deu in Tlab kriftjan. Ali je mogozhe po vjih tih naukih fpra- fhevati fvojo veft? Mogozhe je zhloveku, kteri gorezhe proli Boga, pofluflia Jesufove nauke, fkerbi sa fvojo dufho in je dobre vefti. Yfak naj Te fkerbno fpafhuje, kakor bikmalofhel pred bo- shjiga fodnika, ker ve, de bo vfigavednimu in pravizhnimu Bogu odgovoril. Kdor li fkerb¬ no persadeva , in kaj fkritiga fhe oftane v’njem, naj fovrashi vfe fvoje grehe, ki jih ve in ne ve, in po tim bo miloft dofegel, ker pravizhni Bog nizh nemogozhuiga ne sapove. Kdor pa ljubi greh, je radovoljno flep in len, in mu ni isgovora. ( Sveti Bernard prav go¬ vori : Saftonj fe «’ nevednoftjo isgovorifh, 218 zlie ne vidifh, kar bi lohka vidil, ako bi hudoben ne bil. Nemogozhuoft isgovori, le¬ noba pa ne isgovori, ker lenoba ni ufmiljenja, teniuzh fhtrafenge vredna, in je refnizhno, ker Bog je ufmiljen in pravizhen. Od gre v e n g e K Kaj je grevenga ? Grevenga, Bogu vfhezhna, je notrajna velika shaloft nad vfimi grehi is ljubesni do Boga obudena, fkleujena s’ ftanovitno voljo nizli vezh ne grefliiti. Je grevenga potrebna ? Grevenga je toliko potrebna, de bres nje ni mogozhe odpufhenja grehov sadobiti. Pre¬ rok Joel v’ Gofpodovira imenu grefhuikam Sa- poveduje : Pretergajte fvoje ferza , in fpre- obernite fe. 2.13. Te, de fl kratke befede, dopovedo sadofti, de je grevenga potrebna in nar potrebnifhi. ^veti Avgufhtin pravi: Ako grefhnik ne shaluje nad fvojimi grehi, ne more vezhnimu pogubljenju oditi. Sakaj Bog grefhnikam sapove shalovati nad fvojimi grehi ? Sato, ker je on fvet, pravizhen in mi- loftljiv. Grefhnik ga je predersno rasshalil in sanizheval s’grehi , je tedaj dolshen poni- siievati fe, in fvoje grehe fovrashiti, de do- feshe miloftljivo odpufhenje fvojiga sadolshe- nja. Otrok, ki je fvoje porodnike rasshalil, je dolshen shalovati iu ponishevati fe; veliko bolj zlilo vek, ki je vfigamogozhniga Boga rasshalil. S umore grefhnik is fvoje mozhi pravo grevengo obuditi in imeti ? Grefhnik ne samore tiga, temuzh zhe mu Bog da fvojo gnado. Zhlovek Boga ne vi¬ di, in, de fi ga veruje, malo ve koliko je hu¬ do njega .shaliti, fvojiga vfigamogozhiiiga gof- poda in ufmiljeniga ozheta; in mu je toraj gnada fvetiga Duha potrebna , de fvojo hu¬ dobo prav fposna, in jo refiiizhno fovrashi. Je vf uka grevenga dobra in vfhezhna Bo¬ gu? Vfaka grevenga ni dobra in vfhezhna Bo¬ gu, ampak zhe je po njegovi fveti volji. Po vfaki grevengi fe ne sadobi odpufhenje gre¬ hov, in ravno sa tiga voljo fveti Avgufhtiu pravi:! Shalujem nad shaloftnimi grefhniki, ker prav ne shalujejo. Kakofhna mora biti grevenga, de bo ref dobra in vfhez/iTia Bogu ? Grevenga, de bi bila dobra in vfhezhna Bogu, in dofegla odpufhenje grehov, mora fhtiri laftnofti imeti, to je mora biti: 1) Notrajna. 2) Is ljubesni do Boga. 3) Nad vfinii grehi. 4,J Zhes vfe shalofti. 220 De fe grefhniki v’fvojo vezhno nefrezho ne motijo , in fkerbe po gnadi boshji pravo grevengo sadobiti in imeti, bodo te Iaftnofti raslagane. N o t r a j n a. Kaj to pomeni, de grevenga mora biti notrajna ? To pomeni, de grevenga nad grehi, al fovrafhtvo v’nje, mora biti Vferzu, to je, de dufha refnizkno shaluje nad grehi, ki fo sha- lili vfigamogozhniga Boga. Ali je potrebno shalovati v’ ferzu ? Potrebno je to, ker je grevenga, ki je farno v’ befedi, al na unajniin , prašna, la- slmiva in hinavfka per Boga. On fam sapo- veduje shalovati v’ferzu, rekozk: ( Spreober- nite fe k’meni is vfiga ferza, s’jokam in shalovanjem , in pretergajte fvoje ferza , ne pa fvojih oblazhil. Joel. 2.12. Sakaj Bog grefhnikam sapoveduje v’fer¬ zu shalovati nad fvojimi grehih Sato, ker fo vfi grehi is ferza, in kar ni is ferza, ni greh. Uzhenik Jesuf prizhuje, de fo vfi grehi is ferza , rekozh: Is ferza pridejo hude mifli, ubijanje, prefhefiva, lotemija, tatvina, krivo prizhevanje, pr e- klinovanje. Mat. 15. 18. Ti, in vfi drugi grehi is ferza isvirajo, in tedaj je dolshnoft 221 v’ Teran shalovati nad njimi, de je njih kore¬ nina saterta v’ ferzu. Ali je prav al sapovedano fkasovati fvo~ jo not rajno shalofi na unujnim ? Prav je Tvojo notrajno shalofi fkasovati na unajnim s’ befedo al drugazhi , per fpo- vedniku in v’ drusik perloshnofiih. Dolshnoft jim je, k| To ozhitno grefhili, in* blishniga pohujfhali , de Tvojo notrajno shaloft rasode- vajo. David ni fkrival Tvoje shalofti, ker je bil njegov greh ljudem snan; zolnar Te je ozhitno ponishal, in na Tvoje perfi terkal; Pe¬ ter je milo jakal, in tudi ozbitna greThriiza je ozhitno jokala per Jesufovih nogah v’Farife- jevi hifhi. Ozbitna shaloft, folse, mile befede in drugo tako je pa grefhna hinavfhina, ako ni refnize v’ Terzu. Kaj pomaga milo rezhi: Me grevajo is ferza vfi moji grehi, zhe ga ne grevajo ? Kaj pomaga ponishevati Te, in milo jokati, ako to is ferza ne pride ? Lash in hinavfhina je to, ki ne more ufmiljenja do- fezhi. Grefhniki, ki Te navides ponishujejo , in hinavfko shalujejo, To podobni sheni hudob¬ ni ga kralja Jeroboama , kteri jo je poflal k’preroku Ahiju , rekozh : Vftani, in pojdi y pa preoblezi fe, de te ne fposna. Ona Te je v’ ponishno oblazhilo preoblekla in Thla ; pre¬ rok pa ji je rekel: Sukaj fe ti drugo ka- shefh? terd osnanovaviz fm ti. III. Krak 14.1-6. Kraljiza Te je v’ponishno oblazhilo preoblekla, bila je pa kar prej: ravno taki 222 fo hinavfki grefhniki , ki s’ ponishnimi be- fedaini, al drugazhi kasliejo shaloft, in sha- loftni nifo. Ali ve grefhnik , zheje al ni v’ferzusha- loften ? Ve. Zhlovek vfako shaloft zhuti, in zhe je ne zhuti, ni shaloft, in ni shaloften. Grefh- nik zhuti tedaj pezhenje in bolezhino fvoje du- fhe nad Tvojimi grehi; zhe pa ne zhuti brit- kofti in shalofti, je gotovo de nizh grevenge ni v’ njem. Ali ve grefhnik, zhe je njegova shaloji sa - dojina in Bogu vfhezh?ia ? Grefhnik tiga ne ve. Zhe je shaloften, zhuti , ne ve pa zhe je njegova shaloft sado- fti velika, al zhe je is praviga namena. - 1 - l)e je shaloft nad grehi vfhezhna Bogu, naj bo Is ljubesni do Boga. Sakaj je grefhnik dolshen fvoje grehe fovrashiti ? Dolshen jih je fovrashiti, in nad njimi shlovati is ljubesni do Boga, al sato ker je greh sopern Bogu. David je djal Bogu: Hu¬ dobijo fvojo vem ; in moj greli je vedno pred mojimi ozhmi. Tebi famimu jim gre- fhil. l'f. 50. 5-6. Sgrevani David je hotel re- 223 zhi: Moj greh me vedno pezhe, ker fim v’£e- be, Bog, grefhil, in le sanizheval. Ali vfi sgrevanl grefhniki shalujejo nad fvoji - mi grehi is enakiga namena ? Vfi sgrevani grefhniki is enakiga name¬ na ne shalujejo, ampak 1) Eni shalujejo is farne Ijubesni do Bo¬ ga , al le sato, ker je greh sopern Bogu. 2) Eni shalujejo is Ijubesni do Boga in is Ijubesni do febe. 3j Eni shalujejo is sgolj Ijubesni do febe. Kako fe grevenga imenuje, in kakoflina je, ki je is sgolj Ijubesni do Boga ? Grevenga , ki je is sgolj lujbesni do Bo¬ ga, al le salo, ker je Bog s’greham rassha- Ijen , fe popolnama imenuje, ker je nar pri— jetnifhi Bogu , in grefhniku nar bolji. ,Srezhen žhlovek ki jo ima, in fo mu vfi grehi odpu- fheni, ker je sapifano: Ljubesen pokrije obil¬ no fhievilo grehov. I. Petr. 4. 8. Popolnama grevenga je fad fofebne gnade boshje , in opravizhi grefhnika, zhe fe ravno fpovedali ne more, ako fzer slieli, pravi Tridenlfki sbor. ,Sej. XIV. Kako fe imenuje , in kakofhna je gre¬ venga , ki je is Ijubesni do Boga in do febe ? Grevenga is Ijubesni do Boga in do febe obudena fe nepopolnama imenuje, ker ni tako zhifia in dobra kot una $ dobra je vender, in 224 tudi sadobi opravizhenje. Kdor shaluje nad fvojimi grehi, ker fo Bogu soperni, in ker fo mu fhlrafenge saflushili, sadobi per /povedi odpu/henje grehov, ker ima vender ljubesen do Boga. Kako fe imenuje , in kakofhna je gre- i veriga, ki je is farne ljubesni do febe obu- dena ? Naturna /e imenuje, ker je zldoveku na- turno al po naturi, de fe hudiga boji. Na¬ turna grevanga, ki je is sgolj ljubesni do fe¬ be , al is famiga ftrahu obudena, je flaba in nesmoshna odpufhenje grehov sadobiti , ker tak sgrevan grefhnik ne ljubi Boga. Bi bila kaka prilika tim trojnim sgreva- tlim grefhnikam permerjena ? Brilika je ta. Dober ozhe ima tri fino- ve. in sa vfe tri enako fkerbi 5 oni fo ga pa rasshalili, in jih potlej pezhe de fo ozhe- ta fvojiga rasshalili, vfaki pa ne shaluje is ena- ziga namena. • Pervi premifhljuje fvoje dolshnofti do ozheta, in fvojo nehvaleshnoft va-nj, in is sgolj ljubesni do njega shaluje, pouishuje fe, in proli ozheta mu odpuftiti. — On je podoba sgrevaniga grefhnika, ki is sgolj ljubesni shaluje, po kteri sadobi odpufhenje. Drugi fin ljubi ozheta fvojiga, in ga bo¬ ga , mu je pa pokoren tudi sato ker fe njego- viga ftrahovanja boji. Ko je ozheta rasshalili 225 ga to pezhe, ker ozheta ljubi , in pa tudi, ker mu je to lolika fhkodljivo. On is ljubesni doozlieta, in is ftrahu sha- luje , ponishuje fe , in proli ozheta ko uni, pa je vender flabeji od uniga. — Podoba je on sgrevaniga grefhnika , ki nekoliko is lju¬ besni do Boga, nekoliko pa is ftrahu shaluje nad fvojiini grehi. Tretji fin ne ljubi fvojiga ozheta , boji fe ga le , in ko ga je rasshalil, mifli in fkerbi kako bi ozhetovimu firahovanju odfhel, in de bi mu nepokorfhina fhkodljiva ne bila: go¬ vori in ponishuje fe kot una dva, ferze nje¬ govo pa je drugazhno; ako bi fe pa ne bal, bi ga uizli ne peklo, de je fvojiga ozheta ras¬ shalil. — Podoba je on grefhnika, ki greha ne fovrashi, ker je sopern Bogu, temuzh ker mu je fhtrafinge saflushil. Ali tedaj ni ftrah dober ? jštrah je dober, ker napeljuje v’ poko¬ ro , pa fam ni sadoften v’ odpufheuje grehov. ( Strah je grefhuiku, kar je fhiba nepokorni- mu otroku: potreben je nje, dokler pa le sa- volj fhibe uboga, je flab otrok. 4 Strah po¬ maga , ker Go fpodov ftrah je modro(ti sa- zhelilt. Prip. 1. 7. ( Strah je dober in napelju¬ je v’ modrofi, pa ftrah fam ni prava inodroft, ker zhlovekove volje ne fpreoberne. Bahaj sgolj ftrah ne da prave grevenge ? Sato, ker on permora voljo grefhnikovo po fili fovraskiti greh, njegovih mifel pa ne III. 15 22 6 popravi. Grefhnik ki fe boji, in ne ljubi, fovrashi greli ker mu je Thkodljiv, ne pa ker je boshje rasshalenje. 4 Sveti Avgufktin prav govori: Grefhnik, ki ne ljubi Boga, inven- der fovrashi greh, ga fovrashi ker mu je fhkodljiv, in bi fhe rad grefhil, ako bi fe pekla ne bal. Oftane tedaj per vfim Tvojim ponishevanji hudoben. Hudobni ( Semej, ki je kralja Davida hu¬ do preklinjal, in ga je potlej prolil mu odpu- ftiti, je podoba grefhnikov, ki is sgolj fira- liu shalujejo. Jernej je ( SavIove rodovine bil, in je bil jesen nad Davida , ki je na kraljevi fedesk ftopil. Kader je David beshal is Je- rusalema savolj puntarTkiga fina Abfaloma (II. Kral. 16. 6-7.j , ga je ( Semej hudo prekli¬ njal , ker Te ga ni bal: ko je pa on svedil, de je David premagaviz bil, je ferze v’ njem trepetalo , ker Te je plazhila Tvoje hudobe bal. Kaj je fioril? Davidu je naproti Thel, in mu ponishno rekel: Ne perfodi mi, moj go f pod, hudobije, in ne f pomni fe moje krivize, ker je ji, tvoj hlap ez, fposnam fvoje pre- grefhenje. II. Kral. 19. 19. Ponishal Te je ( Seinej is sgolj ftrahu, in ni odpufhenja vre¬ den. David ga ni takrat obtodil, pa ga je njegovi fin ^Salomon ravno savolj tiga potlej umoriti ukasal, in je umorjen bil. HI. Krai. 2. 44-46. Ali tedaj grevenga ni dobra, zhe ni is ljubesni ? Ni dobra v’ odpufhenje grehov. Kdor ne 227 ljubi, oflane v’ fmerti. I. Jan. 3.14. ( Sveti Paul pravi: Ako bi fvoje telo tje dal, tako de bi (/orel, ljubesni pa bi ne imel, mi niz h ne pomaga. I. Kor. 13.3. Kdor ne ljubi, je pogubljenju podvershen: Kdor ne ljubi Jesti- fa, bodi preklet. I. Kor. 16. 22. Kako bo grevenga, ki ni is ljubesni , šadobila odpu- fhenje grehov, ker pomankanje ljubesni je greh pogubljenja vreden ? Nad vfimi grehi. Je doslhnoft shalovati nad vfimi grehi ? Grefhnik je dolshen shalovati nad vfimi grehi, velikimi in majhnimi, lahnimi in ptuji- mi, snanimi in nesnanimi. Sukaj je grefhnik dolshen vfe fvoje gre¬ he fovrashiti ? Sato, ker vfi grehi shalijo Boga. On je po Tvojim preroku govoril tako: Ako fe kri- vizhnik vfih fvojih grehov {'pokori, in vfe moje sapovedi fpolnuje, prav in pravizhno ravna , bo gotovo shivel, in ne bo umeri. Ezeh. 18. 21. Ktere grehe mora grefhnik obilnifhi fo¬ vrashiti 'š Zhe To vezlii grehi, obilnifhi fovrashtvo v’ nje je potrebno, ker huje shalijo in sam¬ ujejo Boga. Befnizkno je to , vender je 15 * 228 dolshnoft majhne grehe tudi fovrashiti is vfiga ferza , ker bres liga odpufheni nifo. Je lahko al teshko vfe fvoje grehe fovra¬ shiti ? Ni lahko ampak teshko vfe fvoje grehe fovrashiti, ker vfak zhlovek ima kako fo- febno posheljenje do nekterih grehov , ktero posheljenje brani jih fovrashiti is vfiga ferza. Teshko je tudi greh fovrashiti, po kterim je grefhnik kak zhafen dobizhek dofegel. Nefrezhna frezha je ta, ker je grefhnik of- lepljen po nji. Kaj jegrefhniku ftoriti, de vfe grehe, in fofebno nje, do klerih ima dopadajenje, ref nizhno fovrashi ? Dolshnoft grefhnikova je gorezhe moliti, de fi fprofi gnado vfe grehe fovrashiti, in fo- febnp tifte, do kterih ima obilnifhi ljubeseu, al h’kterim je njegova nevarnifki flaboft fo¬ febno nagnjena. Je mogozhe, de hi bili eni grehi odpu¬ fheni , drugi pa ne ? Nemogozhe je to, ker, zhe grefhnik vfih fvojih grehov ne fovrashi, nobeniga greha prav ne fovrashi, in mu vfi grehi neodpufke- ni oftanejo. Kdor vfih fvojih grehov ne fovrashi, je enak nepokornimu kralju 4 Savlu, kteri, komu je Bog sapovedal vfe Amalezhane in vfe njih premoShenje pokonzhati, je kralju in njih 229 boljfhimu premoshenju persanefil, in kar je nevredniga bilo pokonzhal. ( Saul je neumno miflil, de je Gofpodovo sapoved dopolnil, pa ni bilo ref, in je savershen bil. I. Kral. 15. 2-23. Ravno tako bo grefliniku , ki vfih Tvojih grehov ne fovrashi, in ne pokonzha. Zhes vfe shaloiti. Kaj hoz/ie rezin, de je grevenga zhes vfe shalofti ? Hozhe rezili, de grefhnik obilnifhi sha- luje nad grehi, s’kterimi je shalil Boga, nje¬ govo prijasnoft sgubil, in Tebi pravizhnoft sa- pravil, kot bi bil nar bolji rezh na fvetu sgubil, al kakor de bi ga bile vfe nefrezhe telefne sadele. Ali je tako velika shalo/l sapovedana in potrebna ? Sapovedana in potrebna je, ker nobena nefrezha ni tako velika ko je boshje rassha- ljenje in sguba boshje prijasnofti. Zhlovek je dolshen ljubiti Boga is vfe dufhe, in zhes vfe drugo: ravno sato je pa dolshen is vfe dufhe in zhes vfe drugo fovrashiti greh, kteri shali Boga, ker ga Bog tudi neisrezheno fo¬ vrashi. Tej boshji sapovedi je David poko¬ ren bil, kakor fani pove : Truden fim po vdihovanji, vfe nozhi fe na fvoji p o(i el ji filno jokam , in fvojo pofieljo s’ fvojimi fol- sami mozhim. Pf. 6. 7. Zhe grefhnik toliko 330 sliuluje, ga bo velika shaloft prerodila, de bo grehu odmerel, in shivel Bogu. Je lohka fovrashiti fvoje grehe zhes vfe pofvetno hudo ? ' To ni lohka, ker neumni zhlovek pre¬ malo posna vfigamogozhniga in ufmiljeniga Boga, in sa liga voljo malo ume, koliko de je hudo njega s’ grehi rasshaliti. Telefna nef- rezlia napravi veliko shaloft zhloveku, ker jo zliuti, greh pa mu dopade, omami njegovo dufho , in teshko ve njegovo hudobo in fhkod- Ijivoft. Gnada boshja le mu rasfvetli um, de greha hudobo ve, in ga zhes vfe drugo hudo fovrashi, de miloft najde per Bogu. Ali ve grefhnik, zhe ref ima veliko fo- vrafhtvo v’grehe ? Grefhnik zhuti fzer zhe ga pezhe, ne more vender bres smote vediti koliko de ga pezhe. Vzhali ima veliko pezhenja, ker malo upa; vzliaft je grevenga s’upanjem in ljubes- nijo sdrushena, in fam ne ve, koliko de je velika njegova shaloft. Kaj prizhuje , de je shaloft grefhnikova refnizhno velika ? To prizhuje, zhe fe grefhnik fvojih gre¬ hov pogofto in shaloftno fpomni, is tiga pe¬ zhenja refnizhno voljo ima vfe raji terpeti ko grefhiti, in de lo tudi v’nevarnih fkufhnjavah in perloshnoftili fkasuje. 331 Kaj pomeni, zhe grefhnik merslo al ve- felo govori od frojih grehov ? Grefhnik s’ tim kashe, de ne shaluje ne malo, ne veliko; huje bi pa bilo, ako bi fe s’Tvojimi grehi hvalil. Kdaj fe grefhnik nar loshej golufa, in lashnivo mifli de veliko shaluje? Grefhnik Te nar loshej golufa, kader mu greh nakoplje ubofktvo, al bolesen, alfhpot, al sanizhevanje, al drugo enako hudo; to ga permora veliko shalovati, ker je preobzhu- ten, in mifli, de je njegova velika shaloft nad grehi. Bere fe v’ zerkvenim popifovanji, de je neki hudobnesh fvojiga fveliga fhkofa Nar- zisa velike pregrehe lashnivo obdolshil. Bog mu je potlej dal fposnati teliko hudobo fvoji¬ ga obrekovanja, milo in flanovitno je jokal, in je neprenehama tako dolgo jokal, de je oflepik' Bog daj vfim grefhnikam, ne de bi oflepeli na telefu, ampak de bi fe njih dufli¬ ne ozhi odperle, vidili hudobo fvojih grehov, in prav slo jokali nad njimi. Rako obuditi in ohraniti gre- vengo. Ali je gre f/miku lahko obudili pravo gre- vengo ? Grefhnik oftane nezhuten , ako ga Bog ne sbudi in ne omezhi s’ fvojo gnado. t Sveti 232 Jakob pravi: Vfak dober dar je od sgoraj, in pride od Ozheta fvetlobe. 1. 17. Gre-* venga ni obudena ko grefliuik pravi : Me grevajo vfi moji grehi ; in ni grevenga taka, kakor grefliuik govori; ampak, zhe Bog da shalovati. Ali je sadofli, de Bog obifhe grefhnika s’ fvojo gnado ? Potrebno je to, pa tudi de fi on persa- deva s’ pomozhjo guade pravo grevengo obu¬ diti. Kaj je grefhniltu fiorili, de pravo gre¬ vengo obudi ? De grefhnik pravo grevengo obudi: 1) Naj proti Boga mu pravo grevengo dati. Gorezhe in ftanovitno naj proti, kakor je fle- pez profil Jesufa, rekozh: Jesuf , fin Davi¬ dov, ufmili fe mene. Luk. 18.38. Zhe tako profi, bo prejel gnado, s’njo pa bo pravo grevengo obudil in obranil, ako je gnadi bo- shji sveft. 2) Grefhnik naj premifhljuje finert, fodbo, vezimo pogubljenje, in karkoli ga napolni s’ ftraham , ker mu je ftrah potreben. Ko ga je ftrah prefunil, naj premifhljuje boshjo fve- toft in miloft, ljubesen in finert Jesufovo, in kar podpera njegovo duflio , de fe ljubesen vname v’njem, in is nje fovrashi fvoje grehe. David je rekel: Moje ferze fe je v’meni vnelo , in v premifhljevanji fe je ogenj vshgal. Vi. S8. 4. Bavuo tako bo grefhni- < 233 ku , ki rad preinifliljuje rasodete ref- nize. 3) Grefhnik naj ljubi in ifhe famote; naj fe potrebnih fkerbi varuje; naj fe ogiblje fhuina fveta, Habe drushbe, in vfiga kar ga moti, kolikor mu je nar bolj mogozhe. Koliko zhafa je grefhnik dolslien nad fvojimi grehi shalovati ? Dolshen je smiraj shalovati. David, sgled prave pokore, je vedno shaloval , kakor je fam djal: Vem fvoje grehe ; in moj greh je vedno pred mojimi ozhmi. Pf. 50. 5. Pra¬ va grevenga nad grehi je is ljubesni do Ko¬ ga ; in ker je zhlovek dolshen smiraj ljubiti Boga, je dolshen tudi smiraj shalovati nad grehi, s’kterimi je Boga rasshalil. Kdor jenja sha¬ lovati nad grehi, morde prej ni prave shalofti imel. Ali ni to grefhniku prehudo ? Ni hudo, ampak dobro, zlie ftanovitno shaluje, ker folse fo mu fladke. Zhe gre¬ fhnik bolj shaluje, obilnifhi upa, in zhe ino- zhneje upa , bolji mu je , ker upa v’mi!oft bo- shjo , de bo frezhno umeri, in v’ nebefa f bel. Sgrevan grefhnik fe boji, ko fe mlazhniga zhuti, al mifli de premalo shaluje ; dobro mu je pa, zhe obilno shaluje. Kaj je sgrevanimu grefhniku ftoriti, de ftanovitno shaloft ohrani, al vedno shaluje ? De ou ftanovitno shaluje, in ne pefha, 234 temuzh zhedalje bolj povifhuje Tvojo shaloft, naj ne opufti tiga , kar mu je Tlushilo obuditi gre- vengo. ( Stanovitno naj moli , premifhljuje, ljubi in ifhefamote; naj Te varuje hudobnih ljudi in nevarnih perloshnofi, in karkoli sinoti al sinrasi njegovo ferze; tako bo ftanovitno shaloval, in Bogu flushil. Od Iklepa al naprej-vsetja ne vez h grefhiti. Kaj je fklep al naprej-vsetje ? ( Sklep je refnizlma in mozhna volja ne vezh grefhiti , vfih grehov in hudih perlo- shnoft varovati Te, in po vfih sapovedih shi- veti. Od kod je terden fklep ? Terden fklep ne vezh grefhiti , in hudih perloslmoft varovati fe je is refnizhne grevenge , ktero grefimik po gnadi boshji v’ferzu ima. Tridentfki sbor pravi: Grevenga, ki je Spo¬ kori nar potreb ni fhi, je britkoft duha, in fovrafhtvo v' poprejfhne grehe s’ terdnim fklepam sdrushena 'ne vezh\grefhiti. ( Sej. XIV. Ume fe Iohka, de kdor po pomozhi gsiade boshje ve in je preprizhau, de je greh nar vifhi hudo, in ga refnizhno fovrashi, fe ga tudi liozhe s’ mozhno voljo varovati. Ker je fkep ne vezli grefhiti is greveu- ge in s’ njo sdrushen , fe drugi |nauk is-haja, 335 de kakorfhina je grevenga, tako je tudi na- prej-vsetje. Zhe je grevenga majhna, veli¬ ka, naturna, zhesnaturna, je fklep ravno tak, flab , terden, naturen, zhesnatureu ; zhe pa grevenge ni , ravno tako fklepa ni. — Vfak grefhnik tedaj naj fkerbi pravo grevengo fpro- fiti in imeti, tako bo tudi pravo voljo imel ne vezli grefhiti ? Je fklep ne vezli grefhiti potreben ? Potreben je , in bres njega fe odpufhenje grehov ne sadobi. Jesuf je prefheftnizi rekel: Pojdi, in sanaprej vezli ne grefhi. Jan. 8. 11. Ivo je Jesuf bolniga zhloveka dobrotlji¬ vo osdravil, mu je rekel: Lej, sdrav fi; ni¬ kar vezli ne grefhi, de fe ti kaj hujfliiga ne sgodi. Jan. 5.14. Um tudi uzhi in prepri- zha, de je terden fklep potreben, in de fe bres njega ne sadobi odpufhenje grehov. Otrozi, ki tiga po boshjih naukih ne vedo, po naturnim umu vedo rasshaljenim porodni- kam rezili: Ne bom vezli tiga ftoril, de jih ulolasliijo. Bres terdniga fklepa je neinogo- zhe sadobiti odpufhenje grehov, ker Bog, fveli gofpod, neisrezheno fovrashi greh, in je nemogozhe de bi odpuftil tiftimu , kteri greh lju¬ bi. Kdor nozhe greha opuftiti , ima hudo voljo fveti boshji volji soper, in fe ne more poprijasniti s’ Bogam. Rav:i«s. sato Bog sapo- ve : ( Spravite fpred mojih ozki fvoje hudob¬ ne mifli: jenjajle hudobno delati , uzhite fe dobro ftoril Is. I. 16-17. 236 Kakof/me laflnofii fo potrebne , de bo fklep dober ? 4 SkIep ne vezli grefhiti, de bo dober, mora fhtiri Iaftnofti imeti. On mora biti: 1) ( Serzhen. 2) Is ljubesni do Boga. 3) Zhes vfe grelie. 4) Nar mozhneji]jvolja. Kdaj je fklep ferzhen? ( Sklep je ferzben , kadar je v’ ferzu ref- nizhna in mozbna volja ne vezli grefhiti. Ni sadofti de greflinik pravi : Terdno obljubim vfe raji ter peti in sgubiti kot grefhiti ; prasne befede fo to , zhe ni refnize v’ ferzu. Kdor je s’ pomozhjo gnade boshje fklenil ne vezli grefhiti, ima in ziniti mozbno voljo raji umreti kot Boga rasshaliti, in s’ fvetim Paulam terdno mifli: Vem, de ne fmert, ne slavlje¬ nje, ne oblaft, ne fedajno, ne prihodno,ne fila, ne druga jlvar me ne bo mogla lozhiti od ljubesni boshje. Rimi. 8.38-39. Kdaj je fklep is ljubesni do Boga ? ( SkIep je is ljubesni do Boga, zhe fe kriftjan greha varuje, ker je greh Bogu so¬ pem. Kdor je gorezh v’ljubesni , je ftano- viten v’ dobrim , in ne grefiii, ako ravno nih- zhe ne vidi, in svedil ne bo; ako ravno je greli njegovi flabi naturi vfhezh, in ako ravno bi po grehu velik zhafen dobizhik dofegel, al veliki nefrezhi odfhel. Kdor ima terdeu fklep is ljubesni do Boga, ue poflufha hudobnih I 237 ljudi, fe nad njimi ne pohujfha in fe sanizh- vanja al preganjanja ne boji, ampak hozhe in flori voljo boshjo. Kdor je terdno fklenil gre¬ ha varovati fe , in fe ga savolj Boga varuje, fe bersh v’fkufhnjavi na-nj fpomni de v’ njo ne dovoli, ampak jo premaga. Zliifti Joshef je ravno tak bil, ki je v’ nevarnim napeljeva¬ nji v’ greh savpil: Kako bi mogel to hudobi¬ jo ftoriti , in soper f vojiga Boga grefhiti. I. Mojs. 39. 9. Vfak naj fkerbno premifli, zhe fe greha varuje savolj Boga, al savolj kaj drusiga. Modri pravi: Enim pomankanje brani grefhiti, ako fe pa ravno sdershe, shelje ohranijo. ( Sirah 20. 23. Pomankanje, naturna framoshljivoft, lirah, fhpot in drugo tako, vzhafi ubrani grefhiti, huda volja pa fhe oftane v’zhloveku, ki ne ljubi Boga, ker fe greha ne varuje savolj njega. Kdajfje fklep zhes vfe grehe ? ( Sklep je zhes vfe grehe, zhe fe grefh- nik liozhe vfih grehov, velizih in majhnih , in tudi hudih perloshnoft varovati. Potrebno in sapovedano je to, in bres tiga fplofhniga fkle- pa ni odpufhenja grehov. Bog po preroku Ezehijelu pravi: Ako fe hudobnik vfih fvojih grehov fpokori, in vfe moje sapovedi fpol - nuje , bo gotovo shivel. 18.21. Premalo je nekaj grehov opuftiti al varovati fe, kar fe zldovek lohka varuje, ampak je dolshnoft fe vfiga hudiga varovati, in vfe sapovedi fpolno- vati, de fe odpufhenje dobi. Vfak je dolshen fkerbneje varovati fe , kar je njegovi flabi 238 naturi nar bolj vfhezh, in tako je le upati, de bo njegovo poboljflianje refnizhno. Teshko je to, pa je tudi ref kar je fveti Paul rekel: Vfe samorem v’ njem (v’Bogu j, ki eri mi rnozh daje. Filip. 4.13. Kdaj je fklep nar mozhneji volja ? JSklep je nar mozhneji volja, zbe zhlo- vek premaguje vfe fkufhnjave iu sadershke, in zhe ref raji umerje kot Boga rashali. Da¬ vid je terdne volje bil, ki je refnizhno djal: Perfegel fim in fklenil sapovedi tvoje pra - vize fpolnovati. Pf. 118. 106. 4 Sveti mar- terniki fo raji umerli kot odtiopili od Boga, in po njih fe mora vfak ravnati, de ftanovitno flushi Bogu. Kdor gleda po ljudeh, fe boji befedi neumneshev, in kakor fe rezhe , plajfh po vetru obrazha , de ga ljudje ne sanizhu- jejo, sapovedi pa v’neinar puflia: po otrofhko dela, nima ftanoviiuiga fklepa, in je odpu- fhenja nevreden. Kako f'pokorni grefhniki rasodevajo fvojo terdno voljo ne vezli grefhiti? Oni jo rasodevajo: 1) Zhe fe vfih grehov, in hudih perlosh- noft refnizhno varujejo. 2) Zbe fe vfakimu in tudi nar mozhnejfhi- mu posheljenju v’greh, fofebno v’velik, mofh- ko in ferzlmo vftavljajo. 3j Zhe radi povernejo krivizhno blago, popravijo dano pohujfhanje in po fvoji inozhi poravnajo vfe krivize. 23 » 4) Zhe vfmi fovrashnikam in sopernikam is ferza radi odpilile savolj Boga. 5) Zhe refnizhno fkerbe vfe perpomozhke v’prid obrazbati, de ftanovitni oftanejo v’do¬ brim. Nad fveto Tajdo imajo grefhniki sgled refnizhniga in fianovitniga fklepa. Ona je vine- ftu Alekfandrii gerdo shivela , in vfe mefto po- hujfhevala , po mogozhni gnadi bosbji pa fe je fpreobernila. Premagala je Tvojo hudo na¬ vado , lozhila fe od Tvojih neframnih prijat- lov, in hitela is mefta, de bi v’ famoti shi- vela v’pokori. Ker je filno obogatela stre¬ ham , fe ji je gnjufilo nad tim krivizhnim bla- gam, in ga vprizho Tvojih poprejfhnih prijat— lov in vfiga mefta ozhitno foshgala: po tim je flila v’ famoto, kjer je do fmerti v’folsah in v’velikim pokorjenji ftanovitno shivela. — To je pravi fklep in ftanovitno poboljfhanje , ki niilolt najde per Bogu. Kaj neflanovitnoft v dobrim pomeni ? Neflanovitnoft v’dobrim pomeni, al de fe ni grefhnik refnizhno fpreobernil , al de je sadobljeno pravizhnoft popuftil. Neflanovitnoft v’ dobrim je grosno nevarna, in neftanovitni kriftjaui naj premiflijo, kar je fveti Peter pravil: B olji f hi bi jim bilo pravize poti ne fpostmti, ko po fposnanji od nje oilfiopiti. 11 . 2 . 21 . 240 Kaj je flehernimu fioriti, de oftane jla- noviten v dobrim ? Kdor kozlie ftanoviten oftati v’ dobrim, in Tvojo dufho svelizhati: 1) Bodi ponislien, in naj ne upa predersno v’Tvojo mozh. 2} Gorezlie naj profi Boga de mu pomaga s’ Tvojo mogozhno gnado. 3) Pogoiio naj preiniThljuje hudobo Tvojih grehov, Tmert, Todbo, vezimo pogubljenje, vezimo svelizhanje, grenko Tmert JesuTovo in druge rasodete reTnize. 4) Naj velikokrat ponavlja grevengo in voljo de liozlie raji terpeti in sgubiti vTe ko greThiti, in rasshaliti Boga. 5} Naj Te hudobnih ljudi, in nevarnih per- loslmoft Tkerbno varuje. 6) Naj ima modriga in llanovitniga Tpoved- nika, in naj mu bo natanko pokoren. OD *SPOVEDI. Kaj je; kdo jo je, in sakaj sapovedal. Kaj je fpoved ? ( Spoved je odkrito in shaloflno obtoshe- nje Tvojih po kerTtu llorjenih grehov maThni- ku , is namena odveso prejeti. 241 ( Spoved je odkrito obtoshenje, ker gre¬ fhnik ne fme nobeniga greha samolzhati al perkriti, al svijazhno isgovoriti. Obtoshenje fe slialoftno imenuje, ker To grebi veliko hu¬ do , in fe jih mora tedaj grefhnik shaloftno obtosbiti. £ Se rezhe, de je obtoshenje Tvojih po kerftu ftorjenih grehov , ker poprejfhni grehi nifo zerkvi podversheni. Grefhnik fe mafhniku fpove , ker mu je Jesuf dal oblati grehe odpufhati in sadershvati. Grefhnik fe mafhniku fpove is namena odveso prejeti, ako ga po bosliji milofti vredniga najde. Kdo je fpoved sapovedal ? .Sapovedal jo je Jesuf Kriftuf, ko je fvo- jim apolteljnam rekel: Prejmite fvetiga Du¬ ha : kterim hofte grehe odpufUli, fo jim od- pufheni ; in kterim hofte grehe sadershali, fo jim sadershani. Jan. 20.22-23. Apoftelj- nij in njih nafiopniki bi ne vedili kterim odpu¬ fhati al sadershati grehe , ako bi fe grefhni- ki ne obtoshili. Tridentfki sbor tako govori: Vfa katolfhka zerkev je smiraj verovala , de obtoshenje grehov po kerftu ftorjerih je po hostiji sapovedi sapovedano ; ker Go f pod Jesuf Kriftuf, predeti je v’ nehefa fhel, je fvoje namefimke sapuftil fodnike, kterim bi fe verni obtoshili. Kolika fe ve, de hi du¬ hovni ne mogli f oditi, ako hi jim grehi na¬ tanko ne hiti rasodeti. ( Sej. XIV. Ali je Jesuf fkrivno al ozhitno fpoved sa¬ povedal ? Jesuf je sapovedal fvoje grehe mafhniku UL 16 242 rasodeti, pa ni raslozhili, zhe fkrivno al ozhit- no, ampak to je Tvoji zerkvi puftil rasfoditi. Saka j je Jesuf fvojim vernim sapovedal fe fvojih grehov mafhniku fpovedati ? Is ljubesni do grefhnikov je on to sapo¬ vedal. Krivoverzi To hudobno in lashnivo re¬ kli , de je fpoved neufmiljena butara; pa je vernim v’ dufhni dobizbik, in de je to refni- zlino, Te is tiga ve: 1) GreThniki fe s’obtoshenjem fvojih gre¬ hov ponishujejo, kar jim je filno potrebno. Is napuha fo vfi grehi, is pouishuofti pa vfe ker- fkaufke zhednofti. Refnizhno ponishvanje po¬ maga v’ odpufhenje grehov, ker nagne Boga odpuftiti grefhuikam , ki fe ponishujejo , kakor je ozhe sapravljivimu fiuu rad odpuftil, ko mu je ponishno rekel: Ozhe , grefhil fim so- per nebo, in so p er tebe. Luk. 15. 21. 2) Veliko lashej fe grefhniki boljfhajo. Oni rasodevajo fpovedniku fvoje hude shelje, namen in okolifhine fvojih del, djanfke gre¬ he in drugo; fpovednik jih pa fprafbuje , opo¬ minja, uzlii, fvari, in jim dopove hudobo njih grehov, pove jim kaj ltoriti, kaj opuftiti, in kako fe po bosliji volji fpokoriti. 3) ( Spoved je vernim v’ veliko pomozh, ker jim je perloshnoft vprafhati boshjiga nameftnika, zhe je to al uno greli al ni greh, de odpra¬ vijo smole, in Tvojo veft poravnajo po volji bosliji. Oni tudi permerjeue nauke prejema¬ jo , kako bi fe nedolslmo sadershali v’ prizlio 243 Boga v’ rezlieli, od kterili fe ne fine ozhitno govoriti. 4) ( Spoved je vernim v’ velik dufhni dobi- zhik tudi sato, ker po fpovedniku prejemajo nauke, kakorflinili njih veft potrebuje; zhefo oni premajhniga al fiabiga upanja, zhe fo pre- bojezhi al predersni, fo uzbeni in fvarjeni po fvoji potrebi. Pridige in kerfhanfki nauki fo potrebni, potrebnifbi fo pa nauki, ki jih na fpovedi prejemajo, ker je flekernimu pofebej rezbeno , kar vfak potrebuje, in ravno sato bolj vshivo v’njih ferza grede. 5) Obtosbenje grehov je fpovedniku per- loshnoft veliko napzbnib rezki poravnati, de fo grefhniki po gorezhih naukih omezheni in pre- prizbani, in de toraj opufte hude navade, ne¬ varne perloshnofti, odpufte fovrasbnikam , po- vernejo krivizbno blago , pohujfhan/e popra¬ vijo in drugo, zbe fo verni v’ tim sapopadeni. 6) jSpoved je ponishnim in sgrevanim gre- f lin i kam v’mir vefti, in duhovno vefelje, zbe fo s’ pokorfhino , shaloftjo in poboljfhenjam po bosliji milofti vredno odveso prejeli. Kaj vfe to uzhi? To uzbi in preprizha , de blagor vernim, ki fe vezhkrat v’letu odkrito in sgrevano fpo- vedujejo , ker refnizbno zhedalje bolji priha¬ jajo ; leni pa, ki komaj o velikonozhi po sa- povedi permorani k’ fpovedi gredo, sanizhujejo vfe te dobrote, iu bodo zhedalje hudobnifki. # 16 244 Od laftnolt fpovdni. Ktere laftnofti ima fpoved? ( Spoved ima fhtiri laftnofti, to je: bodi 1) ponishua, 2) žela, 3) zhifta, 4) pamet¬ na. Perve dve fte potrebne, druge pa do¬ bre : vfe bodo sdaj kratko raslagane. P o n i s b n a. Je ponishnofi grefhniku potrebna? Ponishnofi; je vftm ljudem , grefhnikam pa nar bolj potrebna, ker fo hudodelniki in veliko hudiga vredni. Nedolshni Job je djal: Ako ravno bi kaj pravizhniga imel, ne bom od¬ govoril ; ampak bom fvojiga fodnika profil sa odpufhenje. 9.15. Pravizhni Job in dru¬ gi fvetniki fo bili ponishni, veliko bolj fe mo¬ rajo grefhniki ponishati, ker gotovo vedo, de fo grefhili. Ponislinofti ni v’ zhloveku, ki mifli, al zhe je vprafltan , odgovori: Sadofti ljubim Bo¬ ga , sadofti molim, sadofti fini ponishen, dru- sih grehov nimam , in kaj drusiga taziga. Kdor to mifli, ni ponishen, in kashe de ni ker- flianfkih naukov prav poflufhal. Ali je tudi unajna ponishnofi potrebna ? Potrebna je, pa mora is notrajne priti, ako ne, je gerda hinavfhina. Kdor fe napuh- njeno vede , al je nizhemurno oblezhen, al fe drugazhi napuhnjeno sadershi, nima ne unaj- 245 ne ne notrajne ponishnofti, kar je grosno oftud- no v’ zhloveku k’Tp o vedi namenjenimu. Kaj prizhuje grefhniltu, zhe je, al ni ponishen ? Greflmiku prizhuje, de je, al ni po¬ nishen : 1) Zhe veliko shaluje nad Tvojimi grehi, kashe de je ponishen; zhe pa ni Tvojih gre¬ hov shaloften, ni ponishen. Kdor Tvoje grehe Tovrashi, je ponishnimu zolnarju enak, kije sdihoval in Te na Tvoje perfi terkal; in kdor jih ne Tovrashi , je napuhnjeuimu Fariseju enak. 2) Odkrito obtoshenje Tvojih grehov kashe de je grefhnik ponishen : kdor pa svijazhnih isgovorov iTJie , ni ponishen. Ponishni greTh- niki Te boje , de bi Tpovedniku premalo snani ne bili: napuhnjeni greThniki pa Te boje , de bi jih Tpovednik ne posnal. 3) Prava pokorTliina in reTnizhne shelje Tvoje shivljenje boljThati, prizhujejo de je po- nishuoft v’ Terzu, ker is ponishnofti je pokor- Thina , in bres pokorThine ni ponishnofti: kdor pa ni rad pokoren, ni ponishen , in is obojiga pride godernjanje zhe odvesani niTo , kar obil- jiiThi rasodeva njih napuhnjenoTerze, inpoter- di deje Tpoveduikova Todba pravizhna. Žela. Kdaj je fpoved žela ? s Spoved je žela, kadar fe greTImik od- 216 krito obtoslii, in rasodene vTe, kar fpovednik potrebuje, de ga pravizhno fodi. ( Spoved je žela, ko grefhnik odkrito in ponishno pove Tvoje grebe , njih fhtevilo, namen Tvojih hu¬ dih in dobrih del, kar je perloshuoft dalo v’ grehe, in kar je hudiga is njih priThlo. GreThnik je dolshen Tpoveduiku rasodeti vTe to, kolikor mu je mogozhe vediti, ne pa zha- kati de ga Tpovednik vpraTlia; zhe ga potlej Tpovednik TpraThuje , naj mu odgovarja po reTnizi, in naj bo hvaleshen, de Tpovednik sa-nj Tkerbi. Je dolshnofi vfe lo natanko rasodeti fpo- vedniku ? Dolshnoft je, ker fpovednik je uzheuik, sdravnik in Todnik grefhnikov, de jih vodi k’ pokori, permerjeno pokori , in pravizhno Todi v’vlini. Kdor je lene dufhe , naj pre- miTli in pove od kod je njegova lenoba, ko¬ liko zhaTa je len, in kaj je sapovedaniga do- briga opufhal al malopridno opravljal. Kdor ni nedelje al prašnika pofvezhval, mora raso¬ deti , zhe je to bilo is lenobe al sanizhvanja boshje Tlushbe al pijauzhvanja, al drusiga hu¬ diga , kolikokrat, in zhe s’ pohujThenjam dru- sih. — Otrok, ki m ozhetu al materi poko¬ ren bil, mora rasodeti, zhe je to is hudiga ferza, al is terdovratnofti al Tlabofti, v’zhim in kolikokrat. — Tat mora povedati koliko de je vsel, zhe bogatimu al ubogimu, zhe je vsel, de bi igral al pijanzheval, al is drusi¬ ga hudiga konza , zhe To bili uedolshni ob- 24 7 dolsheni, al zhe je kaj drusiga hudiga is liga perfhlo. — Mladenzh, ki je polu gerdih slielj in neframniga govorjenja, naj premifii in po¬ ve, zhe je to savolj hudobne drushbe, klere radovoljno ifhe, zhe je v’prizho drusili gerdo govoril, kaj in sakaj je govoril, kolikokrat in koliko ljudi je polmjflial. — To je malo od vfiga tiga kar bi fe lohka povedalo, ker je veliko drusili namenov in okolifhin, in tu¬ di veliko drusili grehov; vfak zhlovek naj fe tedaj fkerbno premifii, de fe fposna, boljfha in obtoshi, Sakaj fpoved ni vzhafi žela? De ni vzhafi fpoved žela , je lohka: 1) Is nevednofti. Neveduoft isgovori, zhe je kriftjan dobre, ravne in fkerbue dufhe , in ftori vfe, kar mu je ftoriii, de ve, karjeve- diti dolshen ; neveduoft pa ne isgovori, zhe je len, al ljubi greh. Vfak naj fkerbi, de bo poduzlien v’naukih in de pravsapopade po ker- fhaufko shiveti; naj vprafha fpovednika kader kolj nad kako rezhjo dvomi; naj bo uzheu v’ dolshnoftih fvojiga ftanu ; naj mofliko pre¬ maguje fvoje hudo posheljenje , ktero vliva neveduoft in svijazhe v’ ferze, iii tako bo ne- vednoft pomanjfheval in upal, de bo isgovor- jen per Bogu, kakor fveti Avguflitin pravi: Ne grefhifh, ako ti ni mogozhe rediti. 2) Is posabljivofti. Popolnama posabljivoft, ki je is kratkiga fpomiua in negrefhniga fer- za v’ fkerbnim kriftjanu , isgovori; ne pa po- sabljivolt is lenobe. Kdo ve vfe fvoje grehe, 248 iti jih Vfpominu ohrani? Nemogozheje to, in la posabljivoft ni flikodljiva zldoveku, ki je po dolshuofti fkerben. Nektere kriftjane filuo pezhe, de To kaj posabili posedati, in oni morde ntiflijo, de fo fe nevredno al nepridno fpovedali; njih fodba pa je prenagla, ker ravno njih fkerb prizhuje, de njih posablji¬ voft ni bila proftovoljna ; dolshni fo pa v’ per- vi perloshnofti posabljeue grehe rasodeti. Gre¬ hi is negrefhne posabljivofti nefpovedani fo odpufheni ( Tridentfki sbor fej. XI\ r .), ako je prava grevenga in terden fklep; rasodeti jih pa v’ pervi perloshnofti je dolslmoft savolj naukov, pokorjenja, in drusih okolifitin. 3) Is framoshljivofti. ( SramoshIjivoft ne is- govori nikoli, ker je grefhnik dolshen fatn soper febe refuizo govoriti, in v’tim nobeniga pravizhuiga isgovora nima. Zhe nekdo pra¬ vi: ^Sramoval fun fe , to je ref, rniflil fim pa tudi, de ni greh, kar fun ftoril, in fun ravno sa tiga voljo samolzhal. Kdor tako govori, svijazhno in lasknivo govori, in s’komur fe is- govoriti hozhe, fatn febe obfodj. Sakaj bi fe tedaj framoval, ako bi grefhil ne bil ? sakaj pa molzlii, ko ga veft pezhe, in mu prizhuje de je grefhil ? Modri prav govori: Sramo¬ vanje je , ktero pelje v’ greh, in frumova- nje, ktero pernefe zhaft in mtloft. ( Sirah 4.25. Gerditnu lashniku, ki v’ineftu refnize ne govori refnize, gre rezili, kar je Daniel lashnivinm ftarzu rekel: Sam febi fi fe na glavo slagal: ker lej, boshji ang el j te bo na dvoje prefekal. Dan. 13. 55. Vfak grefhnik 349 bodi framoshljiv, ker je hudo shalil Boga, ne pa framoshljiv, de hi fvoje grehe samolzhal. De grefhnik zhifto refnizo govori, naj tudi premifli, de kar fpovedniku pravi, je enako fkali v’globoziiiuo morja verslieni, ker ga vfe sapo^edi terdo veshejo molzhati. 4) Is ftrahu neodvesani oftati nekferi grefh- niki morde samolzhe fvoje grehe. Zhe grefh¬ nik samolzhi grehe, de bi bil odvesau, ali je pa ref odvesau ? neumnesh ! odveso prejme nevredno , in je huje ! savesan. Zhe fe boji, fvojih grehov fpovedati fe, in jili is tiga ftra¬ hu samolzhi, jih bo potlej mogel povedati, in verh tiga fvoje nevredne fpovedi in nevred¬ ne obhajila , in bo teslije nafhel miloft p er Bogu. Grefkniki naj premiflijo, de je Jesuf to veliko oblaft dal ljudem, de je fpovednik zhlovek , de je ufmiljen s’njimi, ki ne ve¬ do , in sajdejo; ker je tudi on. s’ fluboftjo obdan. Hebr. 5. 2. Perinerjena sgodba is fvetiga pifma bo tukaj kratko popifana. Josuetu, vojvodu Is- raelzov, je Bog sapovedal mefto Jeriho, nje¬ gove prebivavze in njih premoshenje pokon- zhati. Ahan je nekaj prepovedaniga blaga fkrivaj vsel, in savoljo tiga pregrefhenja fo Israelzi v’pervim boju tepeni bili. Josue je svedil, de je Ahan te nefrezhe kriv, ga je poklizal, in mu rekel: Moj fin, zhafii Boga, in povej mi, kaj fi fioril. Ahan je ozhitno povedal fvoj greh, rekozh: Refnizhno fim grefhil soper Gofpoda, in fini to in to fio¬ ril. Ahan je bil savolj tiga umorjen. Jos. 7. 250 To sgodbo naj grefhniki premiflijo, de fpovedniku, boshjiinu nametiniku, govore ref- nizo. Aban je vedil, de mu ne bo perfane- fheno, ako je kriv snajden, govoril je ven- der po vefti; grefhniki pa naj govore povefti, de ne bodo dufhne finerti vredni; zhe pa no- zhejo , njih grehi oftanejo 'neodpufheni, bodo rasodeti fodni dan v’ prizho vfdi ljudi, in ne bodo pogubljenju odflili. Z b i ft a. Kaj to pomeni, zhifla fpoved ? Pomeni, de naj verniki nizh nepotrebni¬ ma ne govore, ampak kar je treba, de fe prav fpovedo. Vfe rezili in ftvari lohka flu- shijo k’obtoshenju fvojih grehov, ker is fle- Iierne rezili lohka isvira perloshnoft v’ greh, al povifha, al pomanjfha greh, in fe, kar Šti¬ rnu gre, mora rasodeti; na pa vender, kar je bres vfiga prida in vfe potrebe. Ali je greh, zhe fe kaj nepotrebniga go¬ vori per f povedi? To ni bersh greh, pa je nepridno in nad- leshno. Eni is pomanjkanja rasama to ftore; kdor pa hozhe vfe fvoje nadloge, flabofti iu kar k’ fpovedi ne gre, praviti, je fpovedniku bres vfiga prida nadleshen , in posabi sakaj de je pred-nj fhel. Vfak naj fkerbi premifliti fe, in rasodeti kakofhniga ferza je, in tudi namen fvojih hudih in dobrih del, ker je to 25 1 nar potrebnifhi; ne pa de bi nepotrebno go¬ voril kar k’ fpovedi ne gre. Ali je tudi morde nepotrebno govoriti od fvojih dobrih del ? Vzhafi je nepotrebno, in vzhafi potrebno. Zbe bres tiga fpovednik ne more pravizhno foditi, je prav govoriti od Tvojih dobrih del; zhe pa k’ timu ne flushi, je bolji molzhati. Zhe fpovednik vpraflia, Te mora po pravizi povedati od fvojih dobrih del. P a m e tn a. Kaj je to , f poved pametna ? Pomeni, de vernik pametno in fpodobno govori od fvojih grehov, ne pa kakor neobtefa- hi ljudje doma govore. Pomeni tudi, de ne fme zhloveka greha deleslmiga imenovati, al tako popifati, de ga fpovednik sve ; zhe je mogozhe drugazhi fvoje grehe prav raso- deti, ker to bi bilo opravljanje. Kako je mogozhe fpodobno fe fvojih ne- fpodobnih grehov obtoshiti ? Mogozhe je to zhloveku praviga rasu- ma, zhe je nekdo priproft, naj is dobriga fer- za govori kakor ve , de le fpovedniku prav rasodeue fvoje grehe, ^podobi fe framosh- ljivo govoriti, ne vender fkrivno, vifoko in nenavadno, de fpovednik ne ume : hudobno bi to bilo , ako bi grefhnik tako neumno govo¬ ril , de bi fpovednik ne vedil njegovih grehov. 252 Je napzhno ali ne, zhe fpovodovaviz dru¬ ge ljudi imenuje ? Prav ni zhloveka, greha deleshniga, ne¬ potrebno imenovati; al ga tako popifati , de fpovednik ve, kdo de je, in to bres vfiga pri¬ da. Perpufheno in prav je zhloveka imeno¬ vati , zhe mu s’ tim ni dobro ime odvseto , in zhe to fpovedniku pomaga prav roditi. Otrok, ki fe obtoshi, deni Tvojih porodnikov bogal: tat, ki Te obtoshi de je nekaj Tkrivaj vsel, in pove komu; al drugi taki finejo povedati, in je vzhafi prav de povedo v’ koga To gre- fhili. t Sme grefhnik komu povedati, kar mu je fpovednik per fpovedi pravil? Ne Trne od tiga nepremifhljeno, in veliko manj is hudiga ferza govoriti. Zhe fpoved¬ nik komu sapove greha deleshniga uzliiti al fvariti, al is drusiga potrebniga konza govo¬ riti , je prav de Te govori; ne pa bres vfe potrebe. Kdor govori al pove, kar mu je bilo re- zheno per fpovedi de koga drashi, al Tvojim neumnim tovarfhain de jih nadrashi, al de Te naukam fmejajo, je hudoben, in veliziga po- korjenja vreden. 253 Kako sadershati fe, in govoriti p er fpovedi. Kako fe mora grefhnik, k’ fpovedi na¬ menjen , sadershati ? Poboshno in ponishno fe mora sadershati. Zhe nepotrebno gleda okoli Tebe, al govori, al poflufha, Tebe in druge moti, fprizha deje neperpravljen, in maloveren; greflmo je to vfelej , fofebno pa takrat, ko fe je pred fpo- vednika namenil, de odpufhenje grehov sa- dobi. Kaj je verniku v* zerkvi moliti preden gre pred fpovednika ? Vernik, ki fe k’fpovedi nameni, fe mora doma vezli zhafa perpravljati, kolikor je nje¬ govo slavljenje potrebno : ko pa v’zerkev pri¬ de , naj bersh poklekne, ponishno in gorezhe profi Boga gnade, de fvojo fpoved vredno sa- more opraviti. Pred fpovedjo ni pametno fvo- je navadne molitve moliti, ampak je bolji in potrebnifhi gorezhe sdihovati k’Bogu, fvojo veft sopet premifliti, profiti odpufhenja, obu- dovati fovrafhtvo v’ grehe in terdno voljo ne vezh grefhiti , de bo fpoved po boshji volji opravljena, to je, de sadobi odpufhenje gre¬ hov. Sukaj fe grefhnik klezhe fpoveduje? Grefhnik fe klezhe fpoveduje, ravno sato ker je grefhnik, de fe pouishuje , profi odpn- 254 flienja in ga dofeshe, ne po fvojim safluslie- nji, femuzh po boshji milofti savolj Jesufa. Ponislmoft naj bo pa narprej vTerzu, in is nje unajno ponishevanje ; ker unajno ponisheva- I nje, ako is ferza ni, je gerda in Bogu soper- na hinavfhina, ne hvale, temuzk pokorjenja vredna. Kaj naj grefhnik flori in govori, preden fe fvojih grehov fpoveduje ? Grefhnik naj fe narprej s’fvetim krishem sasnamnja. .Spovedniku po fini rezhe : Jih, duhovni ozlie, sashegen profita, de fe bom fvojih grehov zhifio in sgrevano f povedal. Potlej Jfe fplofhno fpove , rekozh: Jeft, ubo¬ gi grefhnik, fe f povem Bogu v fig amogozhni- mu, Marii devizi, vfim fvetnikam in njim, boshji nameflnik, de fim po fvoji, sadnji f povedi O ia j pove kdaj je bila, in ludi zhe je odvesan bil) velikokrat grefhil, s’mifli- jo , s’befedo, s’djanjem in s’ opufho sapo- vedanih dobrih del. Po tim fhe le pove fvoje grehe. Sukaj fe grefhnik pred f povedjo s’ f ve¬ lim krishem sasnamnja ? Sasnamnja fe s’fvetim krishem, de fe po , saflushenji fmerti Jesufove na krishi fvojih grehov zhifto in sgrevano fpove. Saka j grefhnik sa shegen profi ? Sato, ker ga je potreben, in ker ve, de kres boshje pomozhi fe prav ne samore fpo- 255 vedati. .Spovednik ga posbegna, rekozh: Gofpod bodi v’ tvojim ferzu , in v’ tvojih uftih, de fe fvojih grehov prav in sgrevano fpovefh , v’ imenu Ozheta, ( Sina in fvetiga Duha. Amen. Sakaj grefhnik pravi: Jeft, ubogi grefh- nik , Te fpovem Bogu vfigamogozbuimu , Marii devizi, vfim fvetnikam, in njim, boskji na- meftnik ? Govori grefhnik tako, de Bogu , Marii, fvetnikam in fpovedniku ponishno fposna fvoje sadolshenje, de lasbej dofeshe miloftljivo od- pufhenje. Dobro je to , ne le pred fpovedjo, ampak tudi drugikrat povedali in fposnali fvo ¬ je grebe Bogu in njegovim fvetnikam, de fe grefhnik ponishuje. .Spokorni David je tako ftoril, kakor farn pove : JSvojiga greha 'fim fe tebi fpovedal ; in ti ji meni hudobo moji- ga grehu odpuftil. Pf. 31.5. Sakaj mora grefhnik fpovedniku poveda¬ ti , kdaj fe je sadnji krut f povedal, inzlie je, at ni od veso prejel? Prav je, de grefhnik fpovedniku pove, kdaj te je sadnji krat fpovedal, de fpoved- nik ve njegovo priduoft al lenobo. Povedali mora, zhe 1 je bil odvesan al ne, ker je to fpovedniku vedili potrebno. Zhe je grefhnilr. per sadnji fpovedi odvesan bil, je sadolii, de fe tiga fpove , kar je po nji grefhil: zhe pa odvesan ni bil, mora tudi une grehe pove¬ dati. Baslozhiti mora pa to, de fpovednik 356 ve, rekozh: P er uni [povedi nifim bil odve- san savolj tih grehov ( pove jih J : po sadnji fpovedi pa fim grefhil (pove). Raslozhiti , mora to, de fpovednik ve, zhe Teje,; al Te ni poboljfhal. Kako mora grefhnik fvoje grehe fpoved- niku povedati ? Grefhnik jih more povedati ponishno, ne pa predersno, sloshno, ne pa prehitro, umev¬ no, ne pa pretiho. Ko grefhnik fvoje grehe pove, pove fvoje nefrezhe, in fe jih mora po¬ nishno is notrajue ponishnofti fpovedati. ^labo snamnje je , zhe grefhnik shlobudra , kakor bi prasne marnje pravil. Umevno mora pove¬ dati od perve do saduje befede, de fpovednik vfe ume, kar govori. * Kako mora grefhnik povedati posabljene, al samolzhane grehe ? Grefhnik je dolshen jih povedati, in tudi de jih je posabii al samolzhal, in kdaj. Po¬ habljenih al samolzhanih grehov ne fme grefh¬ nik s’ drusimi po sadnji fpovedi fkupaj pove¬ dati , ampak je dolshen fpoveduiku odkrito povedati, de jih je, in kadaj posabii al samol¬ zhal. Kdor fe pa is ponishnofti eniga al vezli grehov fpove, kterih fe je bil she prej fpo- vedal, naj to s’govorjenjem raslozhi , de fpo¬ vednik ve. Kako fe f'podobi arefhniku de fvojo [po¬ ved [klene ? Ko fe je grefhnik fvojih grehov po mo- 257 zlii zhiflo fpovedal, naj Tvojo fpoved fklene tako: Duhovni ozhe , sdaj vezli ne vem: savolj tih in vfih drusih grehov , ki jih al vem al ne vem, mi je is ferza slial sato, ker jim Boga, fvojiga vfigamogozhniga gof- poda, in nar boljiga ozhela hudobno rassha-> lil ‘ terdno jklenem s’ pomozhjo njegove gna- de ne vezli gr e f hiti , vfih grehov in hudih perloshnoft varovati fe ; njega zhedalje bolj ih bolj ljubiti, in raji terpeli in sgubiti vfe, kot njega rasshaliti. Sdaj pa jih profim mi pokorjenje naloshiti, in me odvesati, zhe jim odvese po boshji milofti vreden * Sakaj grefhnik profi fpovednika, de mu pokorjenje naloshi, in de ga odveshe? Sato, ker je pokorjenja vreden, in ker je odvesa fofebna dobrota. Ko pa grefhnik to govori, fe fpovedniku popolnama podver- she, de naj on ftori s’njim, kakor ve, de mu ho v’ svelizlianje. Ko je grefhnik fvojo f poved fldenil, kaj mu je f tor iti ? Grefhnik naj fkerbno in ponishho poflu- fha fpovednika, ki ga uzln in fvari; njego¬ vim vprafhanjem naj refnizkno odgovarja, in nalosheno pokorjenje vefelo' fprejme. Zhe grefhnik kake befede ne ume, al ne ve zhe je al ni odvesan, mora vprafhati, de v’temi al neveduofti ne oflane; IIL 17 258 Kaj je grefhniku po fpovedi floriti ? Grefhnik naj po fpovedi flori, kar bo sdaj rezlieniga: 1) Po fpovedi naj gre v’pokojno raefio, de ondi fkerbno premifli nauke, ktere je pre¬ jel , de bi fe pofihmal greha in nevarnih per- loshnoft varoval, in pobesimo shivel po vfih sapovedih. Grevengo in fklep ne vezh gre- fhiti naj ponovi, in naj profi Boga, de mu s’ fvojo gnado pomaga, svefto fpolnovati vfo njegovo fveto voljo. 2} Zhe je grefhnik bil odvesan, naj hvali Boga, ki mu je grehe po fvojim flushabniku miloftljivo .odpuftil, ktere milofti je nevreden. 3j Zhe ni odvese prejel, naj bo prepri- zhan, deje ref nevreden, ker fe poboljfhal ni. Profi naj Boga, de mu ufmiljeno poma¬ ga, fe refnizhno Ipreoberniti, in naj terdno obljubi, de li bo persadjal po vfih njegovih sapovedih shiveti. Od ponavljanja opravljenih Ipoved. Kaj fe pravi fvoje opravljene fpovedi ponavljati ? To hozhe rezhi fpovedati fe grehov od vezh let, ali od vfiga shivljenja. To fe na¬ vadno dolga fpoved imenuje. * 359 Ali je dobro fvoje she opravljene fpove¬ di ponavljati ? Dobro je to, ker fe krifijart lashej poni- Shuje, obilnifhi fovrashi fvoje grehe, pobo- s limf hi shivi, in mirnifhi veft ima. Kdaj je dobro fvoje f'povedi ponoviti ? Vfaziinu kriftjanu je dobro fvoje fpovedi ponoviti: 1) Kader fe k’pervimu obhajila perpravlja r de s’fofebuo gorezhuoftjo prejme Jesufa Kri- ftufa. 3} Kade)* je kriftjan okoli dvajfetiga leta ftar, ker je per tej ftarofti umni fin, fvete nauke bolj rasume, fvoje flabofti bolj fpos- na, obshaluje in popravi. 3) Kader fe je kriftjan namenil fvoj ftan fpremeniti, de obilnifhi gnado prejme, popol- nifhi shivi, in vfe fvoje dolshhofti svefto fpol- nuje. 4) Kader ftaroft al bolehanje napoveduje odhod is fveta, de fe k’ fmerti, in v’ vezh- noft fkerbno perpravlja. Ali je neklerimu kriftjanu ponavljanje opravljenih fpoved potrebno? Potrebno je tiftittitt 1) Kteri je v’ poglavitnih refnizah /vete Tere , in v’ dolshnoftih fvojiga ftanu neveden bil. 2) Kteri je v’ grefhnih navadah, v’ hudih radovoljnih pefloshnoftih , breš ljubesni do Boga, v’ fovrafhtvU, al v* dttisifti hudim shivefa 3j Kteri je veliki greh is framoshljivdlU ir * 260 al ftrahu, al prollovoljne nevednofti samol- zhal. 4) Kteri koli po boshjih naukih ve, in fe boji, de fe ni prav fpovedal, al de vezh zliafa ni prav sliivel. Je lohka komu ponavljanje opravljenih fpoved fhkodljivo ? Mogozhe je to, in je lohka fhkodljivo kriti'' h m, ki je dobriga slavljenja bil, sheprej pouavljal fvoje fpovedi, in je vender nepermer- jeno nepokojin, ker je zhudne, prebojezhe in fkoraj obupljive vefti. Kdor je tak, naj bo fvojimu inodrimu navaduimu fpovedniku po¬ koren ; zhe ne , bo pokoja ifkal, in ga ae bo nafhel. Kaj je kripjanu poviti, ki je vezh zlia- fa nekerfhanfko sliivel, sdaj je pa prebo¬ jezhe in fkoraj obupljive vepi ? Dolshen je fvoje fpovedi ponoviti; de jih pa refnizhno popravi, in mir vefti dofe- she, naj natanko boga fvojiga modriga fpo- vednika, kteri ga bo po njegovim umu, ve¬ fti, in dufhuih potrebah varno vodil. Kakfhno perpravljanje je k’dolgi fpove¬ di potrebno ? Tukaj ni mogozhe povedati, ker kriftja- lii nifo enaki; ref je pa, de je fofebno per- pravljanje flehernimu kriftjanu potrebno, ki [ hozhe fvoje poprefhne fpovedi ponoviti. Ref- liizhno poboljfhanje, in zhesnaturna shaloft, 361 in kar to dofeshe , je nar potrebnifhi, ker je kres tig-a vfe drugo saftonj. Kdor hozhe le s’ befedo Tvoje Tpovedi popraviti , de Te natanko obtoshi, in sa drugo premalo Tkerbi, sida Jia pefek , in je njegova poprava popra¬ ve potrebna, to je, je nevredna in neobfto- jezha. Od o d v e s e. Kaj je odvesa ? Odvesa je pravizhna in ufiniljena fodba nameftnika JesuToviga, s’ ktero on prizhijo- zhiga greflmika vfih grehov odvesbe, de je odvesan tudi per Bogu, ako je reTnizhno sgrevau in poboljfban. — Odvesa je pravizhna fodba, ker je fpovednik dolshen fkerbuo premifliti, in le Tpokorne grefhnike odvesati. Odvesa je pa tudi ufiniljena fodba, ker grefhnik, zbe ravno sgrevan in poboljfban , je le po bosliji milofti odvese vreden. Kdo je mafhnikam dal oblaft grefhnike odvesati? Jesuf Kriftuf jim je dal oblaft grefhnike odvesati, rekozh: Karkoli bofie savesali na s etniji, j bo Uidi v’ neb efih savesano, in kar¬ koli bofte rasvesali na semlji, bo tudi v’ ne¬ ba (ih rasvesano. Mat. 18. 18. Zhlovekam bi bilo nemogozhe boshje rasskaljenje odpuftiti, ako bi jim Bog ne bil te oblafti dal. 262 Je odvesa velika dobrota? Odvesa je narvekfhi dobrota, ktere gre- fhnik po vreduofti nikdar ne more saflushiti. Sapovedano je fzer, de greflmik bodi sgre- van in poboljfhan, ker bres tiga ni odpufhe- nja, refuizhno je pa tudi, de vfe njegovo persadjanje bi bilo saftonj , ako bi Bog ufmiljen ne bil; in ravno sa tiga voljo je sgo- raj rezlieno, de je odvesa pravizhua in ufmi- ljena fodba. Ali ima f'povednih obla/l floriti kar ho- zhe, odpuffiati al sadershati grehe kakor fe mu f ljubi ? Perpufheno ni fpovedniku ftoriti kar ho- zhe, ampak po volji Jesufovi in zerkveni. Je- guf Kriftuf je Tvojim nameftnikam dal oblati odpufhati al sadershati grehe, odgovor da¬ jali bodo pa njemu, ako Tvete sakrameute ne¬ vrednim proftovoljno dele , ker je rezheno, de zhe f tepež flepza vodi, padeta oba v’ ja¬ mo. Mat. 15.14. ,Syeti Ziprijan tako govori: Odvesa nevrednima dana, je nevarna fpo¬ vedniku, in fhkodljiva gre f/miku. Jesufbo fodbo fvojiga name/inika overgel, ako on pevredne odveshe. Ali tedaj greflmik ni odvesan per Bogu, zhe ga fpovednik odveshe ? Odvesan je per Bogu, ko ga fpovednik odveshe, zhe je sgrevan in poboljfhan ; ako pa ni, v’ fvojih grehih oftaue. ( Spovednikam m grefhuikam Bog govori tako: Gorje jim, 263 Meri devajo hlastne pod komolze .... in shivljenje obetajo dufham, ktere ne shive, ker mojima Ijitdjlvu lashejo', Mero lashem verjame. Ez. 13.18-19. Gofta iu debela to¬ žba ni mehkima shitu tolikanj Thkodljiva, ko¬ likor To dnfbam premehki fpoveduiki, ker jim obeiajo mir, kteriga ne dofeshejo, in fo sa- peljaui v’Tvoje pogubljenje. Kaj je vernim ftoriti, de fi modriga in vurniga fpovednika isvolijo ? Terni ne Trnejo nobeniga ,san izbe vati, in pa tudi ne po posheljenji mehkiga fpovednika isvoliti fi : bodo naj , kakor bo sdaj re¬ zilen o : 1) Naj fi odbero takiga, kteri shivi kakor uzlii, ker on gotovo fkerjbi sa duflie , ki fi persadeva Tvojo svelizhati; kdor pa sa Tvojo duTho ne Tkerbi, kako je mogozhe , de 'Tker- bi druge svelizhati ? 2) Naj fi odbero taziga, kteriga Te hu¬ dobni boje in varujejo , dobri pa ga ljubijo , in Te ga dershe. 3) VTak naj hrepeni po pravim Tpreober- njenji, in tako fi bo tudi isvolil varoiga vod¬ nika, in sapeljan ne bo. 4) VTak naj Te Tvojiga modriga fpovedni- ka dershi, in naj hvali i3oga, de ga je na- Thel. Navadni modri Tpovednik ve njegovo veft, dolshnofti, Tlabofti, zhe rafte al Tlabi v’ dobrim, in vTe druge okoliThine , kar ve¬ liko pomaga Tpreoberniti Te, in po poti pra- vizhuoTti hoditi. 264 Kteri grefhniki fo odvese nevredni? Odvese, al odpufhenja grehov, fo ne- s vredni tifti; 1) Kteri fo v’poglavitnih refnizah alv’doI- shnoftih fvojiga ftanu nevedni. Zhe fo ravno y’ vfiin drusirn dobri , fo odvese nevredni, dokler fe ne uauzhe kolikor jim je mogozhe. 2) Kteri hudih pefloshnoft nozhejo opu- ftiti. Proftovoljne hude perloshnofti prepri- zhajo, de je grefhnik terdovraten, in de lju¬ bi greh: dokler pa ljubi greh, je nepokoren Bogu, ima hudo voljo, in je milofti, al odpu¬ fhenja nevreden. 3) Kteri pogofto fmertno grefhe. Huda ne- lianovitnoft, al pogoftui fmertni greh kashejo , de ni praviga fovrafhtva v’ grehe , in de ni terdniga fklepa ne vezli grefhiti; kdor je tak, naj fe prej refnizhno fpreoberne, in tako le bo odveso vredno prejel. 4) Kteri nozhejo fovrashnikam odpuftiti. Kdor nozhe po boshji sapovedi fovrashnikam odpuftiti, je oflpufhenja nevreden , in de fe fledni preprizha, naj premifli, kar vfaki dan pravi: Odpufii nam nafhe dolge, kober tudi mi odpufhamo fvojitn dolshnikam. 5) Kteri nozhejo krivizhniga blaga pover- niti, al daniga pohujfhanja po mozhi popra¬ viti, al ftorjeue krivize poravnati: ti vfi fo Jiudovoljni ljudje boshjiga ufiniljenja nevredni. 6) Kteri ne ljubijo Boga is vfe dufhe, al fvojih grehov ne fovrashijo, al jih premalo, 26 5 al prav ne fovrashijo. Ni jih malo kriftjanov v’ tim sapopadenih , Tposnanje tiga je pa tesh- ko: vTak naj fi toraj persadene de fe fposna in boljTha, de odvese ne prejme nevredno, in de v’ Tvojih grehih ne oftane. Ali tedaj grefhnik ni odvese vreden , ki poboljflianje obljubi ? Obljubiti le Tvoje greThno slavljenje po- boljThati, je premalo , ker je reMzhno po- holjThanje, in ne le obetanje sapovedano. Dolshnik, ki terjavzu obeta plazhati, in ne plazila,- oTtane smiraj dolshnik, in ravno tako greThnik, ki obeta, in Te ne poboljTha: njegov dolg s’ Bogam je neodpuThen , ker sapoveda- niga poboljThanja ni. Zhe grefhnik odvese ne dobi, in neodve- san umerje, ul ni fpovednih njegove nef're¬ zke kriv ? .Spovednik ni greThnikove neTrezhe kriv , ampak greThnik, kije odvese nevreden bil: akd bi pa on nevredno odveso prejel, kaj bi mu nevredna odvesa pomagala? Zhlovek ure Tvoje Tmerti ne ve, pa vender ni perpuTheuo nevrednih odvesati. Z h e grefhnik obupa, al fe vezli f pove¬ dati nozhe, ker odvese ni sadobil, kdo je tiga kriv ? On Tam. Sakaj bi greThnik obupal, kor odvesau ni? .Spovednik mu ne rezhe : Pojdi, >sa te ni odpuThenja, pogubljen boTh j ampak 266 poboljfhaj fe: naj fe tedaj poboljfha, in ko bo s’ deli fkasal, de je poboljfhau , bo od- vesan. Zhe fe grefhnik togoti, ker ni od- vese prejel, ravno s’tim kashe, de je terdo- vraten , in de ga je fpovednik pravizhno fo- dil. Od pokorjenja. Kaj je pokorjenje ? Pokorjenje je to , kar fi grefhnik al pro- ftovoljno isvoli, al mu Bog pofbilja , al mu fpovednik ftoriti sapove v’fbtrafingo njegovih grehov. Je dolshnoft pokoriti fe? Dolshnoft je pokoriti fe. Kdor ni nikoli s’ velikim greham rasshalil Boga, naj fe ven- der tudi pokori, de bersda fvojo flabo natu¬ ro , in ohranuje pravizhuoft. Kdor je grefhil, fe mora pokoriti, de premaguje in pokori fvo- je hudo posheljenje. ; Spreobernjen grefhnik fe mora pokoriti, de sadoftf Bogu, in sadob- Ijeuo pravizhuoft ohrani. Koliko je zhlovek dolshen pokoriti fe? Vfak fe mora pokoriti po velikofti al nadleshnofti hudiga posheljenja, po fhtevilu in teshi grehov, veuder pa tudi po mozhi, ker Bog uemogozhiga nizh ne sapove. 2 67 Ali ni Jesuf terpel in sadbflil Bogu su vfe ljudi ? Jesuf je terpel in sadoftil Bogu sa vfe ljudi, vender pa je vfak dolshen pokoriti fe. ( Sveti Paul pravi : Jefi fe sdaj vefelim v’ter- plenji, in dopolnujem p" fvojim mefu to, kar Kriftufovimu terpljenju manka. Kolof. 1.24. Jesufovimu terplenju nizh ne manka, ker je ono nefkonzhniga safiushenja, treba je vender to, de fe tudi nu pokorimo: zke fe pa pokoriti nozliemo, nifmo Jesufoviga ter- plenja deleshui. Ali je farno pokorjenje v ’ odpufJienjegre¬ hov sadofino ? Pokorjenje farno ni v’odpufhenje grehov sadoftno; pravo fpreobernjenje je tudi po¬ trebno. ( Sveto pifmo prizhuje, de je hudobni kralj Ahab fvoje telo s’ ojftrim oblazhilam ogernil, poftil fe, in s’ obefheno glavo ho¬ dil (III. Krak 21. 27. }: on vender ni od- pufhenja dofegel, ker fvojih grehov ni hotel opuftiti. Hudobni Ninivljani fo fe poftili , in pa tudi fvoje hude dela opuftili: sato fo ufmi- ljenje dofegli. Jon. 3. Rezlieno je to nekte- riin krifljanam , ki vfe nauke po vezhim umejo, in fe fpokorjene fhtejejo farno sato, ker ve¬ liko terpe na fvetu, Ali je sadofii, de fe grefhnik le po pre¬ deti odvesi pokori ? Grefhnik je dolshen pokoriti fe pred in po odvesi. Vfak zhlovek je dolshen, ako mu 368 ravno ved nizh veliziga ne ozhita, v’ pamet¬ nim pokorjenji shiveti, de pravizhnoft ohra- nuje. Kdor je velizih grehov kriv, Te mora 1 pokoriti pred odveso in tudi po odvesi. Pred odveso naj Te pokori, de lashej premaguje TkuThnjave, lashej fposna tesho Tvojih gre¬ hov, in lashej sadobi miloftljivo odpuThenje: po prejeti odvesi naj Te pokori, de ohranuje grenki Tpomin Tvojih grehov, in de oTtane Tta- noviteu v’ boshji Tlushbi. KakfIme [pokorne dela [o potrelme? ( Spokorne dela morajo Tlehernimu zhlo- veku permerjeue biti, de one premagujejo in pokore njegovo posheljenje. Molitev, pre- miTiiljevanje, pouishevanje in kar je taziga je vTakimu potrebno, druge Tpokorne dela pa naj bodo po Tleherniga zhloveka Tlabohi. La¬ komniki naj pogoTto premiThljujejo Tinert, in naj ubogim dele po Tvoji inozhi. Napuhneshi naj vezhkrat premiflijo pouishevanje JesuTovo in naj Tkerbe v’ vTaki perloshnoTti ponishevati Te. Nezhiftniki in poshreThuiki naj Te poftijo, de pokore telo savolj kteriga To greTiiili, VTak greThnik naj Te pokori tako, de s’Tvo¬ jim pokorjenjem kouzha Tvoje grehe, in sa- doTtuje Bogu, Nadloge, kijih grefhnik lerpi, ul mu flu- shijo v>’pokorjetije? IleTnizhno, de mu Tlushijo , ako jih v’du¬ hu pokore preterpi, TridentTki sbor uzhi to, rekozh: Miioft boshja je tako velika, de mu 369 ne le kar fi grefhnik teshkiga isvoli, am¬ pak tudi zhafne nadloge flushijo v’ pokorje- nje. ( Sej. XIV. Bolesen, lakota, delo, pre¬ ganjanje in drugo terplenje, bodi fi od Boga, od ljudi, al od drugot je zbloveku v’ sado- ftenje, zhe polerpesldjivo preterpi. Kdor ni poterpeshljiv v’ nadlogah , ni pokore duha n’ njem, ni Tvojih grehov shaloften, ne vede je boshje pravize dolshnik, je nefpokorjen, in salionj terpi. Ali ima fpovednik oblaft grefhniku sapo- vedati permerjeno pokorjenje ? Oblah in dolshnoh ima, grefhnik pa je dolshen sveho opravljati, kar mu je fpo¬ vednik sapovedal v’ pokorjenje, ako mu je mogozhe. t Sme fpovednik grefhniku naloshiti po¬ korjenje kakor flino hozhe ? Ne, ampak po velikofti njegovih grehov, in po njegovi mozlii. Tridentfki sbor pravi : Gofpodovi mafhniki fo dolshni po velikofti grehov, in mozlii grefhnikovi permerjeno pokorjenje nakladali, de ne bodo gref/mi¬ kam neumno fpregledvali, ker bi fe oni s’ mehkobo njih grehov vdeleshili. ( Sej. XIV. Kako je grefhnik dolshen nalosheno po-> korjenje opraviti ? Dolshen je grefhnik sveho opraviti, kar, kakor in kader mu je rezheno bilo. Grefhnik ne fme bres fpovednikoviga fveta premeniti 27 O kar mu je v’pokorjenje sapovedano: ampak opraviti mora to v’duhu pokore, in Tvoje fpo- korne dela Jesufovimu terplenju in saf luske- 1 liju perdrushiti, in jih darovati Bogu, de mu ho v’svelizkanje. Od ozhitniga pokorjenja. Kalif lin e f'pokorne dela fo bile" nekdaj gre- fhnikam sapovedane ? ( Spokorne dela grefhnikam nekdaj sapo¬ vedane fo bile lete, ponishevanje, ponishna liofha, vbogajme dajati, bolnike in jetnike obifkovati, v’ famoti al v’ klofhtru pokoriti fe , vfaki teden nekaj dni pohiti fe, dolgo moliti, na golih tleh leshati, ojltre oblažliila nohti, in drugo tako. Ali je bilo vfazimu grefhniku vfe to sa¬ povedano ? Ne, ampak potešili grehov, po njegovi mozhi, in po drusih okolifhinah. Kdor je na fkrivnim rasshalil Boga, fe je navadno na fkrivnitn pokoril; kdor je pa ozhitno grefkil, fe je tudi ozhitno pokoril. Koliko je pokorjenja bilo savolj kakiga mliziga greha ? Pokorjenje je bilo po hudobi greha in po drttsih okolifhinah: ojftro je bilo , veuder zlilo- Vekovi flabofti permerjeno. De verni vedo, kako fo bili greflmiki pp- 271 korjeni, in kako fo fe perpravljali k’ odvesi, de bi odpufhenje grehov dofegli bo tukaj is bukev fvetiga Karla Boromeja, veliziga fhko- fa v’Milanu nekaj prepifaniga. Kdor je katolfhko vero sapuftil, in pot¬ lej sgrevan nasaj prifhel, fe bo defet let po¬ koril. Kdor je malikam daril, fe mora ravno toliko zliafa pokoriti. Kdor je po fhegi neverzov per poljfkim delu, per shenitvanji , al drusih rezheh ugi¬ bal , po Jfvesdah al drusih vrashnih snamnjih, naj fe dve leti pokori. Kdor vprafha uganovavze, al jih pokli- zhe v’ hifho de bi ugibali, fe mora pet let pokoriti. Lashnivi perfegaviz bo defet let v’po¬ kori. Kdor koga polili Iashnivo perfezhi, fe bo fhtiridefet dni ob fuhirn kruhu in vodi poftil, in bo potlej fedein let v’ navadnim pokorjenji. Kdor fe je v’ zerkvi med boshjo flushbo pogovarjal, fe bo defet dni ob fuhirn kruhu in vodi pokoril. Kdor je fvoje porodnike saklel, fe bo fhtiridefet dni ob fuhirn poftil. Kdor je pa ozheta al mater vdaril, fe bo fedem let po¬ koril. Kdor fe je soper fvojiga fhkofa al duhovniga fpuntal, bo vef zhaf fvojiga shivljenja v’ po¬ kori. Kdor fe sapovedi fvojiga fhkofa pofme- huje, fe bo poftil fhtiridefet dni ob fuhim kruhu. 272 Kdor proftovoljno umori zhloveka , bo smiraj pred zerkvenimi tratami, in bo le v’sad- uji bolesui obhajan. Ktera, de fe njeni greh ne ”sve\ Tvojiga otroka umori, fe bo deTet let pokorila. Kdor je Tvoje fnierti proftovoljno kriv, fpomina sa-nj per fveti mafhi ne bo,, in ne bo po kerfhanTki Thegi pokopan. Kdor je koga ranil, Te bo eno leto 'po¬ koril. Kdor blishniga Tovrashi, Te bo ojftro po- ftil , dokler Te s’ njim ne poprijasui. Dva proTta zhloveka, ki fta enkrat ne- zliiTto greThila , Te bofta tri leta pokorila : zhe je vezhkrat bilo, Te bofta po Tlitevilu grehov dalje pokorila. Mosli, ki je sakonTko sveTtobo prelomil, bo deTet let v’ pokori: zhe je vezhkrat, in poboljThanje obljubi, (bo v’vedui pokori), in v’sadnji bolesui le obhajan. Shena , ki je sakonTko sveliobo prelomi¬ la , bo deTet let v’pokori. ShenTka, ki Te lepotizhi de drusim do- pade, Te bo tri leta pokorila. Kdor je zerkven denar ukradel, bo obil- liiTlii povernil, in Te bo Tedein let pokoril. Kdor je is potrebe ukradel jed al obla- žshilo , Te bo tri tedne pokoril. Kdor najdene rezhi ne da nasaj, Te bo pokoril, kakor de bi bil ukradil. Kdor je lashnivo prizhal, Te bo kakor tihi j a viz pokoril. 27 3 Kdor je Iashnivimu prizhevavzu pervo- lil, fe bo pet let pokoril. Kdor je JTvojiga blislmiga velike pregre¬ he obdolshil , fe bo ko kriva prizha pokoril. Kdor je is naglofti majhuiga greha koga obdolshil, fe bo tri dni pokoril. Kdor fe v’ velikim poftu en dan ne pofti, fe bo (po velikonozhi) fedem dni poftil. Kdor koga pofili piti, de fe vpijani, fe ho fedem dni poftil: zlieje pa to is sanizh- van ja fioril, fe bo tridefet dni poftil. Kdor v’ poftnim dnevu pred zhafam is shertja je, fe bo dva dni ob kruhu in vodi poftil. Kdor sadnje volje mertvih ne dopolni, fe bo, eno leto pokoril. Kdor je oblazhilo drusiga fpola oblekel, in mu je potlej shal, fe bo tri leta pokoril. Kako fo bili rasdeljetii oni, ki fo fe o- žhitni pokori podvergli ? Rasdeljeni in imenovani fo bili: 1) Jokaj ozhi. 2) Poflufhajozhi. 3j Klezhijozki. 43 jštojezhi. Kteri fo bili jokajozhi imenovani ? Jokajozhi fo bili imenovani oni, ki fo pred zerkvenimi vratami klezhe jokali, in jo¬ kaje profili, de bi bili miloftljivo prejeti k’ po¬ kori. Odkriti in ponishno oblezheni fo oni pred zerkev prifhli, in jokaje profili verne UL 18 274 k’ bosliji flushbi v’ zerkev gredozhe, rekozhi Boga in fhkofa sa naf profite , de naf mi¬ lostljivo fprejmejo k’pokori. Eni fo bili bersh nflifiiani, eni ne kinalo , temiizh vezh dni, al tednov, al mefzov pufheni, kakor fe je fhko- fu al duhovnim prav sdelo. Zerkev je sapo- vedala to, de bi grefhniki vedili kako velika miloft je pokora; in de bi pravizkui fkerbno obranili gnado boshjo. Kteri fo bili poflufhajozhi imenovani ? Poflufhajozhi fo bili imenovani lifii, ki fo bili she fprejeti k’ pokori, in fo poflufhali duhovne, ki fo jih uzhili. Verni, ki fo po kerfiu grefhili, neverzi in krivoverzi , ki fo sheleli v’ katolfhko zerkev, fo ob odlozhenih dneh hodili k’nauku. Duhovni fo verne, ki fo po kerfiu grefhili, s’ neverzi in krivoverzi namefhane uzhili v’snamnje, de fo oni pre¬ malo fposnali kerfhanfke refnize. Oni nifo v’ zerkev fmeli , ampak fo v’ zerkveni lopi poflufhali nauke, in pelje pfahnov: pred da¬ rovanjem pa fo fpufheni bili, ker jih nifo vred¬ nih fhteli per fveti mafhi biti. Kteri fo bili klezhijozhi imenovani? Klezhijozhi fo bili imenovani tifti , kte- rim je bilo dopufheno fzer v’ zerkvi bili do darovanja, pa fo bili odlozheni, in fo med petjem, branjem in pridigo smiraj klezhali. Pred darovanjem fe je diakon fduhoven fhe- fiiga shegna) k’njim obernil, in jim glafno rekel: ( Svete fkrivnofti fo sa fvete ljudi; 27 5 Meri fo v' pokori, naj tedaj gredo is zerkve. Pokorni fo oni bili, in is zerkve fhli, ker fo redili, de fo nevredni f. mafko flifbati. Kteri fo bili fiojezbi imenovanih jStojezfii fo bili imenovani, kieri fo bili s’ drusimi verniki per vfi fveti mafbi; odlozhe- lii fo pa bili v’ zerkvi od drusik vernikov, darovali nifo fmeli, in tudi ne k’fvetimu ob¬ hajilu perftopiti. Ali je ojflro in ozhitno pokorjen je bersh v’ sazhetku zerkve bilo ? Bersh v’ sazhetku zerkve fo fhkofje in mafiiniki ojftro, in vzbafi ozhitno pokorili grefh- nike, vender povfod ni bilo enako: fkerbeli fo vfi, de fe grefhniki pokore in poboljfhajo, sapovedovali fo jim pa pokorjenje in drugo po fvoji modrofti. Ko je preganjanje never- zov minilo, in je zerkev dofegla mir, fo fliko- fje povfod fkerbeli in f klepali kako pokoriti greflinike , de bi, kolikor je mogozhe, eua- koft bila v’ katolfhki zerkvi. Ali fo bili vfi greflmiki ozhitni pokori podversheni ? Navadno je bilo , de fo ozhitni grefhniki ozhitni pokori bili podversheni: kdor je pa na fkrivnim grefhil, fe je na fkrivnim pokoril. Eni, zhe fo ravno na fkrivnim grefhili, fo fe proftovoljno podvergli ozhitni pokori: eni pa fo fe is sgolj ponishnofii ozhilno pokorili. Ozhitni grefhniki, ki fo bili ožili (ne pokore * 18 276 vredni, in fe nifo ho tli podvrezlii, fo bili ka¬ kor neverniki, al odlozheni od zerkve Ihteti. JSo grefhniki, ko fo fe ozhitni pokori podvergli, bersh bili odvesani? Nifo bili odvesani, dokler nifo vfiga sa- povedaniga pokorjenja doftali , in fe refnizhno poboljfhali. Zhe fo bili leni v’pokori, fo jim zliaf pokorjenja sdaljfhali; zhe fo bili fofeb- no gorezhi, fo jih vzliafi prej odvesali in ob¬ hajali ; zhe je preganjanje soper zerkev vba- Io, fo tifte prej odvesali in obhajali, ki fo le milofti vredni bili; zhe je kdo sbolel, pre¬ den je nalosheno pokorjenje dodal, v’kterim je sveft bil, fo mu delili sakramente, in ga boshji milofti perporozhili. Kdaj, in kako je ozhitno pokorjenje pe- fhati sazhenjalo ? Ozhitno pokorjenje je pefhati sazhenjalo okoli dvanajftiga ftoletja. Kriftjani fo bili fil- no oflabeli, in fo neradi nofili breme pravi- zhniga pokorjenja; eni fo namefti ozliitne po¬ kore po boslijih potih dalezh hodili; eni kak klofhter al zerkev sidali is fvojiga premoshe- «ja; eni fo fhli na vojfko soper neverze al krivoverze; eni fo drugazhi nameftili al na- jneftiti fkerbeli saflusheno pokorjenje , kar je vfi zerkvi v’ veliko fhkodo bilo. Is zbloveko- ve flabofti tedaj je to bilo : zhlovek vfe dru¬ go raji bori, kakor fe pokori; vfe lashej da¬ je Bogu kakor febe, ker mu je grenko fvoje poskeljenje premagovati. 277 ( So s (lajni gre f/miki, ki fo ozhitno gre- fhili, dolshni pokoriti fe ? Dolshni fo, zhe ne ravno popoluama po prejfhni navadi, vfaj nekoliko. Boshja sapo- ved je, de kdor je s’ ozhitium greham sani- zlieval koga, in pohujfiial blishniga, naj to s’ ozhitno pokoro popravi. Tridentfki sbor po- terdi to , rekozh: Apoftel ( fveti Paul I- Tim. 5.20. ) sapove ozhitne ozhitno f variti. Kdor je tedaj v’ prizho drusih hudo grefhil, in jih pohujfhal, timu gre po greha velihofti ozhitna pokora, de s’njo dano pohujfhanje popravi. ( Sej. XXIV. Zhe fpovednik sapove ozhitnimu greflmiku s’ ozhitno pokoro popra¬ viti dano pohujfhanje, naj fe ne brani, in naj rad ftori kar mu je po modrofti rezheniga. Radovoljno naj fe ozhitno ponishuje, naj po- nislino pove fvoje veliko sadolshenje, tvojih poftov naj ne f kriva, naj dolgo moli v’zerkvi, in s’ fvojim poboshnim slavljenjem naj sado- lluje Bogu, in blishnimu dano pohujfhanje po¬ pravi , de fvojo dufho svelizha. Veliko sgledov imamo ozhitne pokolje. David, ki je Boga rasshalil in blishniga po¬ hujfhal, je ozhitno shaloval, ozhitno fe poko¬ ril, in v’ snamnje fvoje velike shalofti puftil v’ pfalmih sapifano, kako de je Bogu in bli¬ shnimu sadoftil. — Manafe, kralj v’ Jerusa- lemu, je fvoje podloshne napeljal v’malikva- nje; ko fe je fpreobernil, je Bogu ozhitno flushil, malike podiral po desheli, in ljudem ukasal farnimu Bogu flushiti. —- Ozhitna gre- 278 f h niza, ki je vfe mefto Naim pohujfhevala, je potlej v’Farisejevi hiflii v’prizho povablje¬ nih ozhitno jokala. — Veliki zefar Teodosi, ki je puntarfko mefto preojftro pokoril, fe je fvetimu fhkofu Ambroshu vdal, in fe ozhitni pokori podvergel, in ofem inefzov s’ nji bil. — ( Sveta Marjeta is Kortone je v’ fredi terga klezhe in jokaje fposnala fvojo hudobo, in potlej v’ vedni pokori shivela, Ti in veliko drusih fo fe ozhitno pokorili, ker boshja in zerkvena sapoved sapovedujete, de fe ozhitni grefhniki ozhitno pokore. Kdor fe framuje ponishevati fe v’prizho tihih, ktere je s’gre- lii poliujfhal, nima duha pokore, ampak ima duha napuha, in ni odpufheuja vreden. Od o d p uiti k o v. Kaj fo odpuftiki ? Odpuftiki fo odpufhanje zhafnih fhtrafeng, ktere bi mi po odpufheuim grehu v’tiin shiv- Ijenji, al v’ vizah mogli terpeti. Ali ni tedaj po odpuftikih greh in vezimo pogubljenje odpufheno ? Greh in vezimo pogubljenje ni po odpu¬ ftikih sbrifano.: greh in vezimo pogubljenje je po sakramentu pokore, ne pa po odpuftikih odpufheno in sbrifano. Kdo ima obla/l deliti odpuftike ? Rimfki papesh v’ vti zerkvi, flehern fhkof 279 v’ Tvoji fhkofii ima oblati odpuftike deliti: pa vender ue drugazhi, kakor po sapovedih iu volji vfe zerkve. Kdo je zerkvi oblafl dal odpuflike deliti? Jesuf Kriftuf ji je to oblaft dal. Trident- fki sbor je soper krivoverze fkleuil tako: Ker je oblafl odpuflike deliti zerkev po Je- sufu prejela , ktero oblafl je ona srniraj fkasvala , fveti sbor is fhtevila vernikov pahne tifte, ki pravijo, de zerkev nima te oblafii. ( Sej. XXV. Ali je vernim v’ prid, de jim je veliko odpufiikov deljenih ? Obilno deljenje odpufiikov ni vernim v’prid, ker njih obilnoft verne flabi, de fe greha ne boje , in fe pokoriti nozhejo. Papesh ( Sikft IV. je prepovedal obilne odpuftike deliti, de fe s’njih obilnoftjo vernim perloshnoft ne daje predersno gr ef hi ti. Tridenifki sbor enako sa- pove , rekozh : Modra permera bodi v’ delje¬ nji odpufiikov, de tiara in poterjena ojfcroft zerkve ne oflabi. ( S'ej XXV. Kolikeri fo odpufliki? Odpuftiki fo dvojni; eni popolnaina, eni pa nepopolnama. Kaj fo popolnoma odpufliki? Popolnama odpuftiki fo odpufhenje vfih zhafnih fhtrafeng, ktere bi grerhnik po sapo- vedi zerkve doftati mogel. 280 Kaj fo nepopolnama odpuftiki? Nepopolnama odpuftiki fo odpuflienje ne¬ koliko zhafuih fhtrafeng. Kaj pomeni pet let, eniga leta dl fhliri- defet dni odpuftik? Nepopolnama odpuftik je to, in pomeni, de je grefhniku odpufheno toliko zhafa po- korjenje, kteriga bi gotovo preftati mogel, ako bi bil po ftari navadi zerkve pokorjen. Ali tedaj flaro pokor jetije ni oversheno? Zerkev ftariga pokorjenja ni overgla; ampak permorana je grefhnikam fpregledala in fhe fpregleduje; ker fo kriftjaui filno ofla- beli, in pervo gorezhoft sgubili. Na kaj fo odpuftiki uterjeni ? Odpuftiki fo uterjeni na nefkonzhno sa- flushenje Jesufa Kriftufa , na veliko saflu¬ shenje fvete devize, in bosbje porodnize Ma¬ rije , in vfih fvetnikov: to nam zerkev s’ do- deljenjem od])uftikov perlaftuje, Saflushenje Jesufovo, in njegovih fvetnikov je nefkonzlini j saklad duhovnih darov ufmiljenih odpuftikov, j kterih naf zerkev deleshne flori. Papesh Kle- | men VI. poterdi to, rekozh: Nedolshni Je- suf je vfo fvojo fveto kri na krishu prelil: ena farna kapliza njegove fvete kervije bi¬ la sadoftna v’na,fhe odrefhenje ; vfo je pre¬ liti hotel, de je f voji zerkvi saklad sapufttil. Ta obilni saklad namnoshi saflushenje devize 281 Marije, in vlih fvetniko?, kteri fo po saflu- shenji JesuTove Tmerti pravizhiio shiveli, ( So odpuftiki vfim vernim pomagljivi ? Odpuftiki fo sgrevanim greThuikam po¬ magljivi, merslim in terdovratnim greflmikant pa ne pomagajo. Kriftjan , ki Tvoje grehe ob- shaluje, opufti, in Te pokoriti fkerbi, je uTrni- Ijenja vreden: kdor pa Tvojih grehov opil¬ ki ti , in Te Tpokoriti nozhe, ni uTuiiljenja vreden. Je kak sgled pare zerkve dodeljenih od- puflikov ? Veliko jih je sgledov, tukaj paboftadva sgleda le popiTana, Tvetiga Pavla in Tvetiga Janesa apofteljna. V’meTtu Korintu je bil nek kriftjan v’ne- zhiTtim grehu pohujThljivo sapopaden, mu ni bilo mar poboljThati Te, in je veliko pohujTha- nje bilo. jSveti Paul je to svedil, in je is j mefta Filipe Korinzhanam ojtiro piTal, ker njega , ozhitniga greThnika , nifo Tvarili: nje¬ ga je pa v’JesuTovi oblafti Tatanu podvergel, de je njegovo telo pokoril, de bi Te njegova dufha osdravila. Ko pa je Tveti Paul svedil, de Te je nezhiftnik gotovo poboljThal, in de filno shaluje, mu je pokorjenje TkrajThal al poterdil odpuTtik, ki mu ga' je duhovThiua me¬ fta Korinta delila. II. Kor. 2. jSveti Janes je tudi sgled sapuftil uTmi- ljeniga odpuftika. Nek verni mladenizh po hudobnih tovarthih sapeljan je ropavzov po¬ glavar poftal, al Tveti Janes ga je s’ Ijubesni- 282 vim persadjanjem nagnil k’ pokori: vfa du- hovfhina fe je s’mladenzham poftila in moli¬ la, de bi odpufheuje grehov dofegel. Mla- denizh fe je refnizhuo fpreoberuil, in, zheje ravno dolsiga pokorjenja vreden bit, mu je fveti apoftelj zhaf pokorjenja fkrajfhal, at mu odpuftik dodelil, ker je v’ molitvi in v’ poftih ftanoviten bil, in fe refnizhuo poboljfkal. — Sapifano je to v’ zerkvenih sgodovinah. Refnizhno je tedaj , de fo shaloftni in po- boljfhani grefhuiki , ki fe tudi radi pokore, ufmiljenja vredni, ne pa mersli in leni, ki fvojili grehov ne fovrashijo, in fe pokoriti no- zhejo. Veliki sbor Nizejfki II. poterdi ta nauk, rekozh: t Shkofje naj zhujejo nad sa~ dershanjem grefhnikov, kteri fe v* pokori majdejo ; in po fvoji oblafli naj fkrajfha- jo, al sdaljfhajo zhaf pokorjenja, kakor fe fkerbno al leno pokore. Kaj to uzhi ? To uzhi in preprizha: de fo neuzheni in nefpametni tihi, ki neumno miflijo, de fveto leto, al drngi zhaf odpuftikov, jim da pravi- zo do odvese , in jih isgovori pokoriti fe. Ve¬ liko jih je kriftjanov, kteri fo flepe dufhe, vfe napzhno miflijo, verjamejo vfe, kar fe jim desdeva , al kar neurftneshi pravijo , in fe vfvojo dufhno nefrezho motijo. K z h emu fo tedaj odpuftiki, zhe le ti/tim pomagajo, ki fe pridno pokore? Odpuftiki fo vvelik dobizhik, zhe forav- 283 no deljeni le tiftim, ki fe pridno pokore. Mo¬ dri pravi: Savolj odpufheniga greha ne ho¬ di hres jirahu. 4 Sirah 5. 5. Modri govori ta¬ ko , ker, zhe je ravno greh po pravi pokori odpufhen, ofianejo The zhafne fhtrafenge, in doishnoft sadoftiti Bogu. Kar zerkev sapove- duje v’pokorjenje , je nafhi flabofti veliko, in odpuftiki fo velika dobrota, ker naui poma¬ gajo sodoftiti tiftimu', kteriga fino rasshalili. Zerkev po oblafti in milofti Jesufovi ftori s’nami kakor bogat in ufmijjen gofpods’Tvoji¬ mi doisbuiki, ki flehernimu pravi: Veliko ji dolshen, ker pa hi jilno teshko vef dolg fplazhal, daj kar lohka samorefh, drugo pa ti ufmiljeno odpujtim. Ali je prav , de ji krijljani persadenejo odpufdke dobivati ? Prav je to, ako fi tudi persadenejo vfe opraviti, kar je k’timu potreba: zhe pa tiga ne ftore, je njih gorezhnoft Tlepa in nepridua. Odpuftiki fo vernimu ljudftvu nesnana dobro¬ ta, de hrepeni po njih , in fkoraj ne ve sa- kaj: odpuftikov fo sheljni, in neradi opravi¬ jo vfe, kar jih odpuftikov vdeleshi. Kaj je potreba, de fe dodeljeni odpufti¬ ki dohojo ? K’ timu je dvojno potrebno , to je: 1) Prava pokora, namrezh: greh opuftiti in fovrashiti savolj Boga , in fe po mozhi pokoriti. Kdor duha pokore nima , to je, kdor fvojih grehov ne fovrashi, ne opufti in 284 fe nozhe pokoriti, je flitrafenge, ne pa od- puftikov vreden. 2) Opraviti fe mora svefto, karkoli papesh al fhkof sapove k’odpuftikov sadobljenju. Zhe je fpoved in obhajilo sapovedano, je dobra fpoved in vredno obhajilo potrebno, fzer fe odpuftiki ne dobojo. Zhe je kak poft al mo¬ litev , al drugo dobro delo sapovedano , fe mo¬ ra vfe to svefto opravljati, kolikor, kader in kakor je sapovedano. Od sakramenta pollednjiga olja. Kaj je fveto poflednje olje ? .Sveto poflednje olje je sakrament no¬ ve savese od Jesufa Kriftufa poftavljen, de bolni verni po pomasanji s’ fvetirn oljem, in po molitvi prejmejo povifhanje gnade boslije , in tudi sdravje telefa, zhe je dufhi v’prid. Je poflednje olje refnizhen sakrament ? Poflednje olje je refnizhen sakrament no¬ ve savese od Jesufa Kriftufa poftavljen. .Sveti Tridentfki sbor pravi: Pomasanje bolnikov je refnizhen sakrament nove savese od Kri¬ ftufa Jesufa Gofpoda nafhiga poftavljen , kar je fveti Marka (6.1 it.) prej pome¬ nil, in fveti Jakob (5.14-15 j vernim os- nanil, rekozh: Sboli nekdo smed vaf, po- klizhe naj zerkvene mafhnike, oni naj mo- 285 lij o nad njim, in naj ga pomashejo s’ oljem v’imenu Gofpodovim; in verna molitev bo bolnika osdravila, in Gofpod mu bo bole- sen polajfhal, in oko je v’grehih, mu bodo odp u fhen i. JS ej. XIV. Poflednje olje je tedaj refnizlien sakra¬ ment, ker je ozimno snamnje, molitev in ob¬ ljuba gnade po Jesufu Kriftufu. ^veti Tri- dentfki sbor je fklenil: Kdor pravi, de po¬ flednje olje ni refnizhen sakrament od Je- sufa poftavljen, in po fvetim apofteljnu Ja¬ kobu osnanjen, ampak (pravi}, deje is- mifhljevanje ljudi, bodi is zerkve pahnjen. ,Sej XIV. Sakaj fe ta sakrament poflednje olje ime¬ nuje ? Ta sakrament fe poflednje olje, al po- fledno pomasanje imenuje, ker fe smed vtik mašil, ktere je Jesuf Kriftuf nafh Gofpod po- ftavil, nar sadnje delt. Komu fe fveto poflednje olje deli? ( Sveto poflednje olje fe vernim nevarno bolnim deli. Kaj dobriga sakrament poflednjiga olja flori ? Sakrament poflednjiga olja veliko dobri¬ ga fftort bolnim vernim, ki ga vredno prej¬ mejo : 1) Pofvezhujozlio gnado povifha, to je, £86 ©bilnifhi pofvezhuje duf ho, kap je bolniku vfi- ga d o briga isvir. £) Dodeli odpufhenje malih grehov, in tu¬ di Tmertnih, kterih fe bolnik is negrefhne po- sabljivofti ni fpovedal, al fe jih fpovedati ni mogel. 3} Refhi bolnika od naftopkov in ofiankov greha, de je zhiftifhi in mozhnejfhi. Greh, kakor telelua bolesen, sa Teboj pufha fla- boft, ktera je zhloveku fhkodljiva, akojene odpravi; in ravno po tim sakramentu je bol¬ niku pomagano , de je mozhnejfhi in bolj- fki. 4} Daje mozh fkufhnjave premagovati. Bol¬ nik je od vfih ftrani ftifkan , in ga veliko smot obfuje ; hudizh ga tudi salesuje in fku- fka, de bi ga premagal in pogubil. Obilna pomozh gnade boshje je tedaj bolniku slo po¬ trebna , de fkufhnjave premaguje, in frezlmO unierje. 5} Daje bolniku pokorno voljo , de fe Bogu pokorno podvershe, de poterpesldjivo preter- pi Tvoje bolezhiue, in de terdneje upa v’ bo- sh/e ufmiljenje. 63 Vzhafi osdravi telo, zhe je dufhi v’sve- lizbanje. Sdravje telefa ni fzer pervi namen tiga fvetiga sakramenta, in ga nilizhe ne fine farno savolj tiga prejeti, vender je po befe- dah fvetiga Jakoba, in nauku zerkve, sakra- ment pofledniga olja tudi v’ sdravje telefa, ako je dufhi v’prid. 287 Kdaj je dolshnoft zakrament poflednjiga olja 'prejeti ? Dolshnoft je ga v’ nevarni bolesni prejeti. ( Sveto poflednje olje je sakrarnent vernim bol¬ nim v’veliko pomozh, in je toraj dolshnoft ga prejeti. Ali je prav do sadnje ure odlafhati ta sakrarnent prejeti? Prav ni, ker fmert lohka prehiti bolnika, in umerje bres velike pomozhi sakramenta po- flednjiga olja. Sa liga voljo tudi ni prav, ker fe bolnik v’finertnih britkoftih perprav- ljati ne more , in vfiga fadu tiga fvetiga sakra- menta ne prejme. Vzh ati bolnik ne ve, in domazhi ne ve¬ do, koliko deje bolan; vzhafi miflijo, de je nevarno bolan, de fi ni bolesen nevarna; naj fe po dobri vefti ravnajo, de ne bodo ne bol¬ nik, ne domazhi krivi perBogu. Bolji je, de fo obilno, ko premalo fkerbni, ker fe samuda ne da popraviti po fmerti. V’ ftarih zhatih nifo odlafhali tiga sakra- menta do sadnjiga prejeti; to je, fpovedali fo fe, pomasani fo bili s’ poflednjim oljem, in obhajani, preden fo bili od bolesni omamlje¬ ni. ( Staro lepo navado fo savolj prašnih do- ■ sdevkov opufhali, in sakrarnent poflednjiga olja do sadnjiga odlafhali prejeti. Is tiga je sdajna navada le po obhajilu prejeti poflednje olje, in eni ga tako dolgo odiafhajo, de prej umerjejo. Poflednje olje je tako rekozh du- konzhanje sakramenta fvete pokore, in bolnik 288 je po njem perpravnifhi s’ obilnim fadam 'pre¬ jeti sakrament fvetiga refhniga Telefa; bolji je tedaj ga pred obhajilam prejeti. Je perpufheno s’ sakramentam poflednjiga olja ofkerbeti kriftjana, ki je v’fmertni ne~ varno/ii, bolan pa ni? Ni perpufheno , in toraj hudodelnika k’ fnierti obfojenimu, vojakam , ki nad fovra- shnike gredo, brodniku v’ zliafu viharja, in drusim tazim ni perpufheno tiga sakramenta deliti, ampak le bolnikam, kakor fveti Jakob govori: Sboli kdo srned vaf? naj poklizhe zerkvene mafhnike , oni nuj molijo nad njim, in naj ga pomashejo s’ oljem. Ali je prav sakrament poflednjiga olja deliti nesavednimu vernima bolniku ? Prav in dolshnoft je, zhe fe lobka mifli, de bi ga rad prejel, ako bi po bolesni smo- ien ne bil. Zhe je pa srniraj bres vfiga ras- fodka bil, ga ne potrebuje , ker smoshnofti ni imel grefhiti , in ni grefhil. Je prav ta sakrament deliti kriftjana, zhe fe ne ve al je shiv, al mertevp Zhe je upati de sliivi, f je dolshnoft mu ga deliti; zhe fe pa gotovo ve, de je mer- tev , ni perpufheno. Zhe f je kdo v’vodo pa¬ del , al ga je boslijaft vergla, al je od ftrele omamljen, in fe ne ve bersh, zhe jej shiv al mertev, in je nevarno odlafkati, fe nm mora 389 ta sakrament deliti, de je le malo upanja de sliivi. Je perpufheno deliti poflednje olje lol- nimu ozhitnimu grefhniku ? Ozhitnimu grefJiniku, ki v’ bolesni rezhe , al kashe de fvoje grehe fovrashi, in poravnati obljubi, kolikor mu je mozh , kar je krivize al drusiga liudiga ftoril, fe morajo dati vfi sa- kramenti bolnim vernim namenjeni ; zhe pa nefpokorno dufho kashe, je fvetih sakramen- tov nevreden. Kdor v’radovoljni pijanofti, al radovoljnim poboju , al v’ drusih radovoljnih greflrnili perloshnoftih obleshi, in fe ne save, je fvetih sakramentov nevreden. V’ kleri flarofii fo bolni otrozi dolshni sa¬ krament poflednjiga olja prejeti ? Bolni otrozi fo dolshni sakrament pofled- njiga olja prejeti, kader rasfodik imajo med dobrim in hudim. Otrok vezhkrat govori al ftori, kar ni prav, zhe pa rasfodka nima, de bi vedil dobro in hudo, ne grefhi. Vfedmim al ofmim, al devetim letu |fe otrok lohka save , in ga veft opominja, hvali, al fvari, in ima smoshnoft grefhiti. Nifo pa vfi otrozi ena- kiga uma, ampak fo raslozheni po naturni pre- brifnofti, in po prejetim ppduzhenji. Nevar¬ no bolan otrok je tedaj dolshen sakrament po- flednjiga olja prejeti, kader ve kaj je greh , de greh shali Boga, in de ga je fovrashiti dolshen. Otrok, ki je savolj pomankauja ras¬ fodka in naukov ueperpravljen sakrament fve- 11L 19 290 te pokore prejeti, je tudi rteperpravljen pre¬ jeti zakrament poflednjiga olja. Porodniki naj fofebno fkerbe, de fo njih otrozi v’ potrebnih refuizah fvete vere pod- uzheni, de, ako sbole, fe bodo vedili prav fpovedati, in vredno prejeti sakrament po¬ flednjiga olja. Zhe je duhoven h’ kakimu ne- umnirnu in neuzhenimu otroku poklizan, kaj ho per njem opravil? Britko in shaloftno je mu sakramente deliti, britko in shaloftno je ga puftiti bres sakrameutov umreti. Kolikokrat fine kriftjan fveto poflednje olje prejeti? Kriftjan ga fme prejeti, kaderkoli je ne¬ varno bolan. Kriftjanu, ki je v’ nevarni bo- lesni ta sakrament prejel , po tim pa fe nekaj bolji pozhuti, komaj vender vftane, ingakma- lo bolesen huje potlazhi, ni potreba ga sopet prejeti. Zhe fe pa bolnik po prejemanji po¬ flednjiga olja nekoliko osdravi v’ zerkev in drugam hodi, in nekaj dela, potlej pa sopet nevarno sbolf , je dolshen ga sopet prejeti. Ako kriftjan nevarno sboli, in ta fveti sakra¬ ment prejme, potlej vezli let bolan leshi, in fe fpet v’fmertni nevarnofti snajde, je dobro mu fpet deliti ta fveti sakrament, zhe j e rav¬ no siniraj v’ eni bolesni; kar tudi papesh Be¬ nedikt XIV. poterdi. Kdor ve, de je sakrament poflednjiga olja nevredno prejel, ali ga fme kmalo so¬ pet prejeti ? Ne fme ga prejeti, de fe soper navado «01 katolfhke cerkve ne flori, in de fe blislmi ne pohujfha; naj pa obshaluje Tvojo hudobo, jn£ gorezhe profi ufmiljeuiga Boga, de mu odpufti. Kdo fme sakrament poflednjiga olja bol- tlim vernim deliti ? Zerkveni inafhniki jim ga fmejo deliti. Kako mafhniki dele sakrament poflednji¬ ga olja ? Mafhniki ga dele, ko verniga bolnika g’ fvetim oljem, veliki zhetertik od fkkofa pofvezhenim, pomashejo, in ko nad bolnikam molijo, ^veti Jakob pravi: Shali nekdo smed vaf, naj p o f/tlje po zerkvene mafhnike ; oni naj molijo nad njim, in nuj ga poma¬ shejo s’ oljem v’imenu Gofpodovim. Ktere telefne ude mafhnik pomashe s*fve¬ tim oljem ? Mafhnik pomashe ozhi, ufhefa, nof, ufta in roke. Klere ude gre s’fveiim oljem pomasati fveti Jakob ne pove, in ravno sa liga voljo ni vfe- lej in povfod enaka navada bila ; vzhafi fo tudi noge in ledje, per mofhkih, pomasali. Uzlieni papesh Benedikt XIV. pravi: Noge in ledje pomasati je nepotrebno. Kaj je pa ftoriti , zhe je bolnik srniraj flep bil, al zhe kaka bolesert brani mu kak ud pomasati ? Zhe je bolnik srniraj flep bil ,^go(ovo ni 292 s’gledanjem grefhil, in mu ozhi pomasati ni potreba. Zhe ima raka v’ uflih, al zhe kaka velika rana al bolesen brani mu kak ud po¬ masati , fe pa sraven, kjer je telo sdravo , po- masbe s’pofvezheuim oljem. Kako pa v'zhafu kuge, al kake naleslji- ve bolesni? V’ zliafu kuge , al kake nalesljive boles¬ ni fo duhovni fzer dojghni bolnikam deliti sa- kramente, pa je tudi varnoft potrebna. Ker je tedaj nevarno kushniga krilijana sTvetim oljem navadno pomasati, naj na konzu majhne palize terdo ovije malo pavole, de jo v’ fve- to olje pomozhi, in bolnikov ud pomasbe; na drusim konzu tifte palize naj mehko ovije malo pavole , s’ ktero pomasani ud obrifhe; po pomasanji fleherniga pozhutka, naj odlo¬ žili ( pa ne s’roko) pavolo , in druge ovije, in jo potlej s’ palizo vred v’ ogenj vershe. Kaj mafhnik moli, ko bolnikove ude s’fve- tim oljem pomashe ? Mafhnik, Kader pomashe ozhi, pravi: Po tim fve- tim mašilu, in po fvoji nefkonzlmi milofti, naj ti Gofpod sanefe , karkoli fi s’ pogledam grefhil. Amen. Kader pomashe ufhefa , pravi: P o tim f ve - tim mašilu, in po fvoji nefkonzlmi milofti, naj ti Go f pod sanefe, karkoli fi s’flif/ia- , njem grefhil. Amen. Kader pomashe nof j pravi: Po tim fvetim 293 mašilu, m po fvoji nefkonzhni milofti, naj ti Go fpod sitnefe , karkoli ji s’ podtikanjem grefhil. Amen. Kader pomaslie uda, pravi: Po tim fvetim mašilu , in po fvoji nefkonzhni milofti, naj ti Go f pod sanefe , karkoli ji s’ okufatn in govorjenjem grefhil. Amen. Kader pomashe roke, pravi : Po tim f ve¬ lim mašilu , in po fvoji nefkonzhni milofti, naj ti Gofpod sanef e , karkoli ji s’ dotikva- njam grefhil. Amen. Kaj pa je flor iti, zhe holnik she umira, in ni zhafa vfe to opraviti ? Zhe je pomada nevarna, ker bolnik she umira, mafhnik njegovo zhelo pomashe s’fve¬ tim oljem, rekozh: Po tim fvetim mašilu, in po fvoji nefkonzhni milofti, naj ti Gof¬ pod odpufti, karkoli ji s’ vftmi pozhutki gre¬ fhil. Amen. Je holnik dolshen perpravljati fe sakra,- ment poflednjiga olja vredno prejeti? Dolshen fe je kolikor sainore perprav¬ ljati, de obljubljeno guado prejme. Kako naj fe holnik perpravlja ? Perpravlja naj fe: 1) S’velikim fovrafhtvam v’ Tvoje grehe, in s’ dobro fpovedjo, ako mu je mozh /pove¬ dati Te. Zhe Te bolnik /povedati ne samore, je sadofti, de pravo grevengo ima nad v/imi Tvojimi grehi. Zhe je bolnik od bolesni oma- 394 mljeri, ga vender vredno prejme, ako jev’gna- di, al je prej pravo gravengo obudil, iu ter- den fklep imel ne vezli grefhiti. 3) S’ shivo vero , terdnim upanjem, s’ go- rezho ljubesuijo do Boga, ker te tri boshje zhednofti sapopadejo vfe zhefbenje, ki ga je kriftjau vfigamogozbnimu in urmiljeuimu Bogu dolshen. 3) S’popolnim srozbenjem v’boshjo voljo, g’pravo pokorfbino, in ferzbno poterpesblji- voftjo v’ vfim savolj Boga, ki ga pokori iu klizke k’ febi. Perftavik od bolesni. Kaj je zhloveku bolji,. sdravje al bo - lesen ? Zhloveku je bolji, kar ga losbej sveli- zha, Sdravje je fofebni dar bosbji, pa tudi bolesen je zhloveku v’ prid. Kdor ima sdra¬ vje, naj bo hvalesheu Bogu; kdor pa sboli, bodi peterpeshljiv, iu podversheu vfigamo- gozlmimu Bogu. Kaj naj mifli kri/ljan de je bolesen ? Kriftjau, ki ga je bolesen obifkala, naj { mifli: 1) De je bolesen fhtrafenga savolj poer- baniga greha: Bog je zhloveka vhiedolslmofti ftvaril, in ako bi bil nedoishnoft obranil, bi ne sbolel, iu ne umeri, ker je pa nedolsh- uoft sgubil , je tudi neumerjozbnoft tefefa j 295 ggubil, je flaboftim, bolesnim hi fmerti pod- Vershen. 2) De je bolesen pokorjenje njegovih pro- ftovoljnih grehov. Sdravje je velik dar bo- shji; pa ga zhlovek lohka obrazka v’boshje rasshaljenje; in pravizhno je, de ga Bog s’ bolesnijo pokori. Jesuf je nekiga bolnika osdravil, in mu potlej rekel: Sdrav fi ; vezli ne greflii, de fe ti kaj hujfhiga ne sgodi. Jan. 5.14. Te befede kashejo, de fi je on s’grehi nakopal bolesen. Ni jih malo, de fi bolesni nakopljejo s’rasujsdanim slavljenjem; in naj bolnik premifli, zhe je on tak, 3} Deje bolesen miloftljivo boshje obifka- nje. Nedolshni Job, poboshni Tobija , fveti Kamil, fveta Teresija, fveta Lidvina in veli¬ ko drusih flushabnikov boshjih , ktere je Bog s’dolgo bolesnijo obifkal, kashejo, deje bo¬ lesen vezhkrat miloftljivo boshje obilkanje, de fi veliko saflushijo per Bogu, Kako je bolesen hrifljanu v’ prid ? Bolesen je kriftjanu v’prid, ako mifli po veri, in je ref poterpeshljiv. 1) Bolesen lili zhloveka k’Bogu. Kraljizh mefta Kafernavma bi ne bil nikoli Jesufapos- ; nal, ako bi ga ne bila njegoviga fina bolesen permorala k’ njemu iti. Veliko drusih je ifka- lo Jesufa savolj bolesni, de bi bili osdravlje- ni, in ko fo bili, fo fe inu podvergli. Ravno tako nekteri kriftjani, dokler fo sdravi, po- sabijo Boga , v’ bolesni pa sdihujejo k’ njemu. 2) Belesen preprizha zhloveka, do je on 296 flaba ftvar, ga ponisha in fili podvrezhi fe Bogu. Antioh, hudobni kralj, je bil fvoje velike oblafri velel, in je miflil de samore vfe ; ko ga je bolesen potlazhila , je prepri- zhan bil, de je flab zhlovek. Kader druge nadloge sadevajo zhloveka, rad obdolshi fo- vrashue, al nevofhljive, al krivizhne ljudi , ko ga pa bolesen sadene, zhuti boshjo roko nad Teboj. 3) Bolesen preprizba zhloveka, de kar je ljubil, je nizheinurnoft m prasuota. Lashnive dobrote fveta To ga motile in sapeljale, v’bo- lesni pa vidi, de je vfe to prašno, in de je eno farno potrebno, to je, fvojo dufho sve- lizhati. 4) Bolesen daje greflmiku perloshnoft po¬ koriti fe, fvoje grehe fovrashiti, in fe k’fmerti perpravljati. Gorje greflmiku, ki nagle fmerti umerje, in tudi pravizhniinu je bolji, de je nekaj zhafa bolan, de fe fkerbneje perpravlja umreti. Kak f Mn bodi kriftjan v’bolesni? Kriftjan, de mu bo bolesen v’dufhni de- bizhik: 1) Naj bo poterpeshljiv, zhe je tudi bole¬ sen huda in dolga. Naj terdno mifli, de je bolesen saflushena in ufmiljena fhiba ; m zhe veliko in dolgo terpi, naj ne posabi, de Bog ve njegovo terplenje in njegove grehe. De bo poterpeshljiv, naj vedno ima pred ozhuii fvoje grehe, nefkonzhuo vezhnoft, Jesufa Kriftufa 297 krishaniga, shaloftno devizo Marijo pred kri- sham, in velike bolezliine fvetih marternikov. 2) jSvoje terpleuje naj Jesufovimu terple- njuperdrushi, in naj oboje daruje Bogu, de njegovi pravizi sadofti. Perpravljeu naj bo tudi umreti, ako ga Bog hozhe is liga fveta poklizati. Potrebna pokorfhina je ta, in bres nje bo saftonj terpel, ker ne more frezhno umreti, ako fe ne podvershe Bogu. 3) Ofkerbeti je dolsheu Tvojo dufho sTve- timi sakramenti. Blagor kriftjanu, ki pogofto in vredno prejema Tvete sakrajnente : kdo je pa toliko zhift, de bi v’bolesni duhovne po- jnozhi ne potreboval? Dplshnoft je pa tudi v’nevarni bolesni prejeti sakrameute, de fe dufha k’ frezhni lozhitvi perpravlja; in nihzhe ne fme do sadnjiga odlafhati, de jih neper- pravljen ne prejme, al bres njih ne umerje. 4) Naj vfak fvoje premoshenje rasravna, to pa po pravizi in dobri vefti, de po fmerti ne bo terpel sa tiga voljo, de ne bo prepira, kletve in toshbe. Zhe je komu dolshen, al kaj krivizhniga blaga ima, al je drugazhikri- vizhen bil, al fo mu drugi ljudje dolshni, naj pove in poravna vfe. 5) Naj fkerbi sadobiti sdravje. Ako mu je perloslmo in mogozhe, naj po sdravnika po- fhlje, in naj sdravila vsiliva, ker Narvifhi je is semlje sdravila ftvaril, in umen zlilo- vek fe jih ne ho hranil. »Si ra h 38.4. Bolnik fi je dolshen pomagati, naj pa tudi upa v'Bo- ga, in naj ne posabi Tvoje dufhe. Kdor fe sdravil brani, je neumen, in kdor le v’ sdravila 298 upa, je neumen. Modri sopet pravi : ]Sin, ne sapufii fe v’ fvoji bolesni, ampak proji Gof'poda, in on te bo osdravil. Odverni fe i od greha, poravnaj fvoje dela, in ozhifti fooje ferze od vfiga greha. t Sirah 38. 9-10. To je, ne sapufti febe , de bi ne fkerbel sdravja sadobiti , upaj pa v’ Boga, in zhe ravno upafii, de te bo osdravil, poravnaj Tvojo veft, kakor de bi gotovo vedLil, de bolh umeri. Kaj je tiftim floriti, ki bolnika imajo ? Kteri bolnika imajo , naj mu is kerfhan- fke ljubesni ftreshejo, in de ne bodo nikoli nevoljni, naj premifiijo , kaj bi oni skeleli, ako bi oni bolni bili. Prijasno naj bolnika opominjajo fe s’ fvetiini sakramenti ofkerbeti, ako ga nevarno bolniga tidijo. Odkrito in pravizhno naj mu tudi povedo , kako rasrav- nati fvoje premoshenje, de bolnik, od bolesni smoten, al od kakiga sapeljivza sapeljau, napzkno ne ravna, Od safcramenta malhnikov pofvezhvanja. Kaj je sakrament mafhnikov pofvezhva¬ nja fploh ? Sakrament mafhnikov pofvezhvanja fploh je sakrament od Jesufa Kriftufa poftavljen, kteri daje oblaft in gnado tiftim, ki ga prej- 299 mejo, duhovno flushbo Bogu v’zhaft, in lju¬ dem v’svelizhanje opravljati, Kaj je sakrament mafhnikov pofvezhva - lija pofebej ? Sakrament maflmikov pofvezhvanja po- febej je sakrament, po kterim je dana oblaft Tpremenjati kruli in vino v’telo in kri Jesu- jfa, in druge duhovTke opravila opravljati. Sukaj fe maflmikov pofvezhvanje sakra - meni imenuje ? Salo fe imenuje, in je refnizhen sakra¬ ment, ker ga je Jesuf poftavil, in ker po vidnih snamnjih in molitvi daje oblaft in gna- do tifiim, ki ga prejmejo, dubovfke opravila svefto opravljati. Ali je gnada liga fvetiga sakramenta po¬ trebna ? Refnizhno de je potrebna tiftim, ki To nameftniki Jesufovi isvoljeni. Raj bi velika oblaft pomagala, ako bi duhovni pomozhi gna- de boslije ne imeli ? Te guade namen je, de oni svefto opravljajo Tvoje velike dolsknofti, Tebi in drusira v’svelizhanje. Je sakrament mafhnikov Ipofvezhvanja potreben ? Potreben je. Vera bi hitro opefhala, in dobriga bi ne bilo na fvetu, ako bi ljudje dufhnih paftirjev, osnanvavzov refnize, in de- livzov f. sakramentov ne imeli. 300 Kaj fhe zakrament mafhnikov pofvezlim- nja flori ? Vtifne v’dufho tiftih , ti ga prejmejo, neisbrifljivo snamnje, ktero jih od vfili dru- sih vernikov raslozln : salo fe ta sakrameut ne fine vezli ko enkrat prejeti. Kdo ima oblaft zakrament mafhnikov po - fvezhvanja deliti? t Shkof le ima oblaft ga deliti. Kako morajo perpravljeni biti tifti, ki ga prejeti hozhejo ? Morajo vfe snamnja imeti, de fo refni- zhno od Boga poklizani v’ to vifoko flushbo, to je, poboshnoft, uzhenoft, gorezbnoft, in vfe drugo, kar Jesuf in zerkev sapovedujeta. jSveti Paul pravi: Nihzhe fete zhafti ne po¬ la/ti, ampak kdor je poklizan od Boga. Hebr. 5. 4. Kterikoli sheli ta sakrament pre¬ jeti, naj prej fkerbno premifli, zhe je pokli¬ zan, naj proti Boga sa rasfvetljenje, naj vpra- fha modre fvetvavze, in fofebno fvojiga fpo- vednika de ne saj de. Porodniki naj ne vri¬ nejo Tvojih liuov is pofvetnih namenov v’zer- kveno Tiushbo; in naj jim ne branijo , ako imajo vfe snamnja, de fo refnizhuo v’to po- klizani. Koliko je shegnov v’ katolfhki zerkvi ? V’ katolfhki zerkvi je fedem shegnov, fhtirje majhni, in trije veliki imenovani. 301 Kako fe imenujejo [Mirje majhni shec/ni , in kakofhno fluslibo opravljajo ti/ii, ki fo ■ jih prejeli ? ( Shtirje majhni shegni fe imenujejo , in dolshnofti naloshe, kakor bo sdaj rezheno: Pervi je sliegen vratarftva. Kdor ga prej¬ me ima dolshnoft in oblaft zerkvene duri od¬ pirati in sapirati, zerkev fnashiti, zhuti de nevredni ljudje va-njo ne gredo , in de fe notri ne godi, kar fe ne fine. Drugi je shegen pifinobranja. Kdor ga prejme , ima oblaft in dolshnoft v’ zerkvi brati fveto pifmo , al kar fhkof ukashe ; tudi otroke in druge nevedne uzhiti. Tretji je sliegen isganjanja. Kdor ga prejme , ima oblaft nad liudizhe, de jih is zhloveka isganja. Zerkev to oblaft od Jesufa prejeto fvojim majhnim flushabnikam daje, de vfi fposnajo , kako majhno mozh ima liudizh, ki je njenim majhnim flushabnikam podver- shen, in od njih premagan. Zheterti je sliegen ftreshbe. Kdor ga prej¬ me , ima dolshnoft fkerbeti, de fo fvetila, o- genj , kadilo, in druge rezki k’boshji flushbi potrebne, perpravljene: oni tudi per boshji flushbi ftreshejo. Kdo je fhtiri majhne shepne pofiavil, in sukaj ? ( Shtiri majhne shegne je zerkev poftavi- la , in nimajo toraj obljube gnade boshje. Zer¬ kev je mofkke poboshniga skivljenja in do- briga imena odbrala, de fo narmanji rezhi per 303 ozhitni boshji flushbi fpodobno opravljene. •— Kar fo prej sgoraj imenovani zerkveni flush- abniki opravljali, sdaj deshelni, alpa duhovni | opravljajo. Kakfliin je peti sli e (jen ? Peli shegen je vifhi od unih fhtirih, pa vender ni sakrament. Duhovni peiiga shegna, al fubdiakoni imajo oblaft in dolslinoft brati al peti lift, perpravljati kar je k’ fveti malhi tre¬ ba , duhovnim fhefliga shegna per boshji fluslibi ftrezhi. Kdor ta shegen prejme, ne fine vezh odfiopiti 5 preden ga prejme, je po nekdajni zerkveni sapovedi dolshen vedno zhiftoft obr ljubiti, in jo potlej ftanovitno ohranili. Kakfhin je fhefli shegen ? ( Shefti shegen je od apofteljnov femkaj, in veliko oblaft daje. Duhovni fhefliga shegna, al diakoni, fireshejo mafhniku per fveti ma- fhi, bero al pojejo f. evangeli per f. inafhi; s’ mafknikovim perpufhenjem fmejo pridigo- vati , verne obhajati, in ozhitno kerfhevati. imenitnifhi fo bili v’ karih zlialih ko sdaj , ker fo vfe zerkveno premoshenje v’oblafti imeli, de fo ofkerbeli vidove, uboge, sapufhene otroke in druge potrebne. Apofteljni fo jim to oblaft in fkerb naloshili, kakor fe v’ njih Djanji bere, 6 . 3. 4. ( Sveti ( Shtefau pervi jnarternik, in fveti Lorenz, tudi inarternik, fla bila duhovna fhefliga shegna. — Uzheniki ierdijo , de fhefli shegen je sakrament , to je, de inia obljubo gnade boshje. 303 Kakfhin je fedmi shegen? ( Sedmi shegen, ali mafhnikov pofvezh- vanje, je sakrament, ki ima obljubo gnade bosbje, daje veliko oblaft, in vtifne dufhi snamnje , ktero nikdar ne bo sbrifano. Kakfhno oblaft in kakfhne dolshnofli ima¬ jo duhovni fedmiga shegna, al mafhniki? Veliko oblaft in velike dolshnofli imajo, to je: 1) 4 Sveto maflio brati sa sliive in mertve. .Shkof flehernimu,, ki mu mafhuikov pofve- zhvanje deli, rezhe : Prejmi obla/l mafhvati sa shive in mertve. Duhoven , ki fvojo zhedo ima, je dolshen sa-njo mafhvati , kaderkoli fo verni dolshni fvelo maflio flifhati. 2) jSvete sakramenle deliti. Vfak mafh- nik, in fofebno zhe srozheno zhedo ima, je dolshen tudi v’ nevarnofti fvojiga slavljenja, ob zhafu kuge in druge nevarnofti vernim sa- kramente deliti. Vfak duhoven je dolshen po volji Jesufovi in zerkveiu svefto deliti Ive te fkrivnofti al sakramente. 3) Osnanovati befedo boshjo. Jesuf je tor sapovedal, rekozh : Pojdite , in uz/iite vfe ljudi. Mat. 28. 19. To sapoved fveti Paul ponovi, ki fvojimu uzhenzu Timoteju, in fled- nimu duhovnu rezhe: Osnanuj befedo , ne jenjaj, bodi fi perloslmo al neperlosh.no . / preprizhaj , fvari s’ vfim poterpljenjem in ukam. 11 . Tim. 4. 2. Vfak duhoven, ki sro¬ zheno zhedo ima, je dolshen vfako nedeljo in sapovedau prašnik osnanovati befedo bo- 304 slijo, tudi pofebej uzhiti in fvariti, kaderkoli je potreba; fofebno pa otroke , de bodo pravi .flushabniki bosbji. 4) Kerfhanfko ljudftvo voditi. Duhovni, kterim je zheda srozhena, fo dolslini Tvoje ovze uziiiti, fvariti, opominjati, sa-nje mo¬ liti , jim s’ dobrim sgledam naprej hoditi , fve- te sakramente deliti, iu vfe druge dolslmofti svefto opravljati, kar vodi ljudi v’vezimo sve- lizhanje. Ali imajo vfi duhovni enako obla/l ? Tfi duhovni nimajo enake oblafti, ampak fo v’ vladanji katolfhke zerkve raslozheni, in fo eden drusimu podversheni, de fe mir in edinoft obrani, kakor fe fpodobi, in je po¬ trebno v’ kraljeftvu Jesufovim , to je, v’ ka- tolfliki zerkvi. Kaj fo verni duhovnim dolslini? Terni fo dolslini 1} Ljubiti duhovne. Terni nimajo na fve- tu tako dobrih prijatlov kakor fojim duhovni, ki fkerbe sa njih vezimo frezho. Zhejim du¬ hovni prepovedujejo grefhne vefelja, in jiiu sapovedujejo kerflianfke zhednofti, to is fve- tiga evangelija govore, ker drugazhi v’nebefa ne pridejo. Neumnesbi fe hudobujejo soper du¬ hovne, ki jim refnizo govore, pa bodo sve- dili, de fo fvoje dobrotnike sanizhevali. 2) pak prava pokora je v’ odpufheuje grehov. Kdorkoli hozhe sakrament sakona, in ob- ljubljeno gnado i prejeti, naj fvoje grehe fo- vrashi in sapufti, de bo refnizhno fpreober- njen. Veliko kriftjauov narobe ravna; kadar je vfe per gofpoflii opravljeno, fofedje po¬ vabljeni , in she dan namenjen, de bi poro- zheui bili, takrat fhe le gredo k’ fpovedi, in bleso neradi. Zhe nekteri odvesani nifo, in zhe neperpravljeni ftopijo v’sakon, fo farni krivi. Sukaj je sheninam in neveflam sapoveda - no kerfhanfki nauk snati ? Sapovedanojim je to, ker fo tega oni in bodo njih otrozi potrebni. Vfnn odrafhenim umnim kriftjanam je sapovedano snati kerfhanfki nauk, veliko bolj pa sheninam in neveftam, de bodo smoshni fvoje otroke uzhiti, de vedo flushiti Bogu. Modri pravi; Imafh otroke? uzhi jih. 316 Sirah 7. 25. Zhe ozhe in mati kerfhanfkiga nauka , in sapopadka kerfhanftva ne vefta, ka¬ ko bota otroke uzhila ? Sukaj fo oklizi pred poroko ? Klizhejo Te trikrat namenjeni v’ sakon pred poroko : 1) De fe nihzhe ne more na fkrivnim po- rozhiti, in de fe s’tira odverne hudobija , pohuj- fiianje, in drugo hudo. 2) De fe kteri sadershik rasodene , ako je : kdor ga ve, je dolslieu ga fajraofhtru rasodeti. 3) De yerni molijo sa namenjene Y*sakon. Kdo ima oblaft verne porozhati ? Fajmofhter ima oblaft, al drugi duhoven s’fajmofhtrovim pooblaftenjem; poroka mora pa biti pred dvema prizhama. Ali je prav pojedno napraviti, k’nji shlah- to, fofede in prijatle povabiti ? Prav je, zhe je vfe fpodobno, po ker- fhanfko in premoshenju perraerjeno. ( Stara na¬ vada je to de goftarijo napravijo ; in fe bere v’fvetim pifmu, de ko fe je Tobija oshenil , je Itaguel, njegove shene ,Sare ozhe, gofta¬ rijo naredil, sapifano je pa tudi: V’ Gofpo- dovim {irahu fo f'vatovfko goftovanje imeli. Tob. 9. 12. Ni tedaj perpufheno noreti ko ne¬ verniki, al pi janzhevati, al kaj drusiga hudi- ga ftoriti. Šdaj reveshi, sadolsheni, in ne- premosbni ljudje bahajo s’ oblazhili , s’ potra¬ to, s’ vtira, in nobene perinere ni, ker napuh gofpoduje. Tridentfki sbor sapove: Sheni- tovanje bodi fpodobno in framoshljivo, ker je sakon fvet. 4 Sej.XXIV. 317 Ktere dolshnofli imajo tdkonfki eden do drusiga ? Sakonfki imajo te dolshnofli: 1) Morajo mirno in kerfhanfko shiveti, de eden drusimu ne dado perloshnofli v’jeso al v’drug greh, de eden drusiga voljno preterpe in fluslnjo Bogu. Zlie fe mosh in shena pre¬ pirata , al eden drusimu perloshnoft dajeta v’ greh , fia grefhniga in tudi pohujfhljiviga shivljenja. Sakonfki morajo po kerfhanfko in /podobno shiveti, in posabiti ne fmejo nikoli, de jih Bog vidi. 2) Morajo eden drusiga prav ljubiti, in is prave ljubesni eden drusimu pomagati. Mosh je dolsheu fvojo sheno prav ljubiti, fkerbjio shiveti, vedno varovati, in ji dober sgled da¬ jati. ‘Sveti Paul pravi: Mosh je ljubite fvoje shene, in ne bodite zhmerni s’njimi. Kol. 3. 19. Shena naj ravno tako ljubi fvojiga mosha, in naj mu pomaga, de oba loshej shi- vita na fvetu in fe svelizhata. Zhe koga sa- dene nefrezha , de hudo sheno , al hudiga mosha dobi, je to morde pokorjenje prejfhne nerodnofli. Kdor fe s’ hudim zhlovekam sa- veshe, naj fe varuje ga proflovoljno shaliti al sanizhevati, al opravljali : temuzh naj fkerbi ga s’molitevjo, in s’vfo poterpeshljivofljobolj- fhati. Jesa , kletev , firahvanje in drugo ta¬ ko nikogar ne boljifha, temuzh ga hudobni- fhiga flori, in bo potlej obema gorje; tukaj vize, po fmerti pa morde pekel. 3) Shena bodi moshu pokorna v’vfih pra- vizknih rezheh , ker to je volja boshja. Sog 318 je prej Adama ftvaril, In potlej Evo, ih ji, fofebno po grehu, rekel: Pod oblafijo fvoji- ga mosha bof/i. I. Mojs. 3. 16. jSveti Paul ponovi to sapoved , rekozh : S/iene hodile fvojimmoškem pokorne. Efes. 5. 24. Shena ni dekla, al flushna, temiizh tovarfliiza, moshu vender podlostma v’Gorpodu. 4) Mosh in shena morata eden drusimu sa- konfko sveftobo obranili, in nikoli lozbili fe eden od drusiga, ampak v’ vfih leshavah ne- odlozliena obali do fmerti. Malikvavzi fo po nalurnim umu vedili, de nefvefioba v’sakonu je velik greh : Judje fo po boshji sapovedi pre- rheftnike Jsamnjali. Zerkev je vfaj defet let ojhriga pokorjenja naloshila tihim, kinifo v’sa- konu svefti bili. Ako je sakon po sapovedih, fe ne da rasvesati, in ta savesa bo do fmerti, in je toraj kanovitna poterpeshlivoft potrebna. Kaj fo sakonfki fvojim otrokam dolshni ? Oni fo dolshni, ako jim Dog da otroke, fkerbeti sa njih telo, in veliko bolj sa njih du- fho. Porodniki naj bodo hvaleshni Bogu savolj otrok, ker je ravno to namen njih sakonfke savese; Boga naj vedno prohjo de jim obilno gnado da, in naj fkerbe s’sgedam, s’nauki, Stvarjenjem, in s’vhm, de bodo njih otrozi dobri in pridni zhloveki, in poboshni flushab- niki boshji. Zhe vfe to flore, bodo febe in fvoje otroke svelizhali, kar je namen sakon- fkiga ftanu. 319 It a s a 1 o. t Stran Od fvetih sakramenfov fploh .... 3 Od sakramenta fvetiga kerfta; hoj je in po kom poftavljen in sapovedan. 15 Kuho ker f hvali . . ...... 18 Od kerfta odrafhenih ...... 23 Od kerfta slielje in kervi ..... 27 Od dobrot po f. kerftu dodeljenih . » 28 JDolshnofii po f. kerfiu naloshene . . 33 Od botrov . ... . 41 Molitve in opravki f. kerfla rasiagani. 44 Od sakramenta fvete birme: kaj je ; in de je refnizhni sakrament . . 59 Kako fhkof birmuje, in kuj to pomeni. 61 Od gnade in mozhi f. birme . . . . 65 Od dolshnofii in fiarofti f. birmo prejeti. 67 Perpravljunje k’ [veti birmi .... 71 Od sakramenta f.refhniga Telefa: kaj je , in kako fe mnogo imenuje . 73 Kdaj in kako ga je Jesuf p< fiavil . 76 Od fpremenjenja kruha in vina . . 78 Sukaj je poftavljen, in kaj dobriga flori . . ........, * 86 Od dolshnofi ga prejemati .... 89 Od perpravljanja k’ fvetimu obhajilu . 92 Kaj po f. obhajilu fioriti . . . . .101 Od nevredniga in nepridniga obhajila. 105 Od pogofiiga in duliomiga obhajila . 110 Od popotnize .. . . .113 320 jSiran Od fvete mafhe; od ofrov fptoti . ,116 V [veti zerkvi je imenitnifhi afer, iti kakfhiti . .. . 119 Komu, sukaj, in sa koga je f. muf ha. 121 Od delov f. mafhe, ohlazhil in jesika. 126 Raslaganje f. mafhe , .... .131 Kratko poduzhenje kako flifhati fveto , mafho . 173 Od sakramenta f. pokore ; sapopadik pokore fplbh . 179 Pokora je potrebna, dobre je malo : 182 Prava pokora dopade Bogu . . . .184 Odlafhati pokoro je nevarno .... 186 Kako fe grefhnik navadno fpreoberne. 190 Od fprafhvanja vejti ...... 20$ Od grevenge .. . , . 218 Od fklepa ne vezli grefhiti .... 234 Od f povedi .. 240 Od odvese .......... 261 Od, pokorjenja ........ 266 Od odpuftikov .. 278 Od sakramenta poflednjiga olja . . 284 Od sakramenta tnafhnikov pofvezhva- nja . . . 298 Od sakramenta sakona ...... 306