
lyv\ ' v  • • •

> %• • \ r.

e. ir..,

' x

*  .. š

' 'it:' .... . , .

’-WSSSBk/i%  »V.. / ■> — ■.: ‘i

:

:  ■ ■

vi

r

■: ,£>A • • . . ' V ■ : ’ ■

i.,- ■ .

-

•• • ' •

- '

'Jk/ m


A  p

k\'k'

t;

;v. i u ■  ... 's .


/\£9!" , ■  . ■ ■§  '..

... ' '

' - I ,


.

.

■ *■'

v*

.

MiP

p,®;

lil



■ • i ■


■ X' ,)•„


. ..

j

.. . ■■ i'V ' v  i '

■ / --

‘ ■ ■■ ■  - 1  *

.

■:4

, ' -

i ■ / > '- 1 ':;;

... • •-/.

C' ‘ .


'

vv • •

vi'

■A*" ' • ; •'

• •v

■ ■■' .' 42

..

... .; .

■■. v;;'v-vi/. ■ . |; : >*s

•.

.. '

,.0*Lr '< W ! i/& *aP  :v\ U".

V/

-O ; I

' - r  ' ',: v !

*

. -: /.'■■/’.•:.%' ' v’; > . ; • ■ s> p ■>•■ ■-


■v

KERSEAKTSKI

RATOLSHRI NAUR

i

sa

odrafhene ljudi.

ni. Del.

OD LJUBESNI.

V’ Ljubljani  1834,
Natifnila Rosalia E g e r.

Na prodaj per Janesu Klementu  bukvovesu«

V’ natif tih bukev fo miloftliviFirfht Gofpod, Gofpod

9 S ,

Ljubljanfki fhkof 4 l! e» ( Svizhana i83a dovoljili.

I N :  Hib 4

3

TRETJI DEL.

OD LJUBESNI.

Od boshjih sapoved fploh.

Je zhlovek boshjih sapoved potreben ?

Potreben jih je, ker drugazhi ne more fvoji-
mu ( Stvarniku flushiti. Nihzhe ne ve boshje
volje, zbe mu je Bog ne rasodene. Kdo is med
»hlovekov samore boshji fvet rediti ? Kdo
samore mifliti, kaj Bot/ hozhe ?  Modr. 9.13.

Ali je Bot/ nafhim pervim porodnikam sa->
povedi dal ?

Bog je nafhim pervim porodnikam v’ferze
vtifnil sapopadik dobriga in hudiga, in jim fo~
febno gnado dal, de bi njega fvojiga ftvarni-
ka fposnali, mu flushili, in fe svelizhali. Po
lijih nesveltobi fo te velike darove sgubili,
oftalo je vender v’ njih fhe nekoliko sapopadka
dobriga in hudiga. To je tudi v’ vfim zhlo-
veflitvu oftalo, kar pa je vender nesmoshno
zhloveka v’svelizhanje perpeljati, kakorvfi na¬
rodi prizhujejo, kteri fo malike molili, in rtls-

4

ujsdano shiveli. Mi v/i fmo ko ovze safhli,
fledni fe je na fvojo pot obernil.  Is. 53.6.

Po kom je Bog potlej osnanil fvojo voljo ?

Po Tvojim flushabniku Mojsefu je Tvojo
voljo, al sapovedi osnanil, in nasadnje po
Tvojim t Sinu JesuTu KriTtuTu, kteri je sapo¬
vedi raslagal, in gnado saTlushil, de po njih
shivimo. Sapovedi fo po Mojsefu, gnuda in
ref niza je po Jesufu prifJUa.  Jan. 1.17.

( Smo dolshni redili, kaj Bog sapoveduje
in prepoveduje ?

Dolshni Tmo, ker ravno is liga namena je
Bog osnanil Tvojo voljo , de po nji shivimo.
Prerok Jeremija v’ GoTpodovim imenu pravi:
Preklet zhlovek, kteri ne poflufha befede
savese.  11.3.

Sakaj fmo dolshni rediti, kar nam Bog
sapoveduje in prepoveduje ?

Salo , de njegovo voljo dopolnujemo. Shi¬
veli moramo po volji boshji, de mu Tlushimo,
de Tmo do blishniga pravizhni in uTmiljeni, in
li vezimo plazhilo saTlushimo. ^veti Jakob
pravi: Ohranite vfajeno befedo, ktera sa-
tnore vafhe duflie svelizhati.  1. 21. Tediti
Tmo dolshni voljo boshjo, ktera nam je osna-
njena, ker bomo po nji Tojeni. Befeda, kte-
ro fmgovoril, vaf bo fodila po f ledni dan.
Jan. 12. 48.

AH nevednofl boslije volje isgovori vfelej?

Ne Isgovori \Telej , temuzh, kadar nam ni

5

mogozlie rediti, ako ravno fi veliko persade-
liemo. Ako bi naf nevednoft isgovorila ia
nedolshne ftorila vfelej per Bogu, bi bila ne-
vednoft fofebni dar hostiji,- i« nauki bi bili
v’ nafho fhkodo. .Sveti Pavel od neverzov pra¬
vi: Kteri fobres poflave gr efhili, bodobres
poflave pogubljeni.  Rimi. 2. 12.

Je mogozhe gotovo rasfoditi vfelej , kadaj
nevednoft isgovori al ne ?

Rasfoditi vfelej ni mogozlie , ampak Bog
fam vfe to ve, in rasfodi. Smota je lohka tu¬
di per pravizhnim zhloveku, in to ga isgovori.
Vzliafi pride nevednoft is proftovoljuiga hudiga
soperpoftavo nature, in to ne isgovori. Vzhali
je veliko okolifbin svito fpletenib, in ni mo¬
gozlie rasfoditi, in ravno sato David pravi:
Kdo fposna grehe ? ozhifti me  (o Bog j , od
mojih fkrivnih grehov.  Pf. 18.13.

Je zhlovek isgovorjen  , ako soper voljo
boshjo flori, ker ga je hudo posheljenje of-
lepilo ?

Ni isgovorjen, ako is ljubesni do hudiga
soper voljo boshjo flori. Ako napuh, al le¬
noba , al lakomnoft, al nezhiftoft, al drugo
hudo oflepi zhloveka, je fam fvoje nefrezhe
kriv, in ni isgovorjen. Hudobni fe ne pufte
preprizhati, de, kar ljubijo, je greh, in toraj
oftanejo bres vfiga isgovora. jSami bodo pre-
posno fposnali: t Smo fe na poti krivize , in
pogubljenja vtrudili , Go fpodove poti pa nif-
tno vedili.  Modr. 5. 7.  Oni hodijo po poti po-

6

gubljenja, in ne vedo, ker vediti nozkejo, in
ravno salo v’ pogubljenje pridejo.

Kaj je zhloveku ftoriti, de nebo v'gr efli¬
ni nevednojti sapopaden ?

De zblovek ne bo v’ grefhni nevednofti
sapopaden:

1} Gorezhe naj profi Boga rasfvetljenja,
de raspodi lemo, in da fposnati kaj njemu
dopade. ( Sveti Jakob pravi: A/co kdo mo-
drofti potrebuje, naj profi Boga, literi vfim
obilno daje.  1. 5.

2) Naj fkerbno poflufha befedo boshjo, in
naj jo pogoftO premifldjuje. Kdor to is slielj-
niga ferza flori, bo rasfvetljen, ker je sapi-
fano: Modrofti sazhetik f o shelje refnizhne
po nauku.  Modr. 6.18.

3) Naj is vfe dufhe fkerbi flushiti Bogu,
in naj is ferza is-shene vfo ljubesen do hu-
diga, Kdor ni ravniga ferza, al ljubi kar nje-
govimu luidimu posheljenju flreslie, al hozhe
dvema gofpodama flusliiti, je poln smot in
saderg. Kdor poftave ifhe, bo s’njo napol¬
njen; kteri pa golufno dela, bo v’nji po-
hujfhan.  ( Sirah. 32.19.

4} Y’teshkih rezheli naj poprafba modre,
kaj de je prav. Pravi modri fo ti, kteri fo
uzheni v’ poftavi, in poboshno shive; te naj
poprafba, in bo refnizo svedil. Kdor fpa-
sshene in hudobne ljudi vprafha, smote ifhe ,
in flab fvet v’ fvoje pogubljenje najde. Ne po-
fvetuj fe s’ norzi, ker oni ne morejo ljubiti
drusigu ko to, kar jim dopade.  t Sirak. 8.20.

7

Je dolshnofl po sapovedih shiveti, oko
drugi ne shive po njih  ?

Po sapovedih moramo shiveti, ako jih vfi
drugi sasizhujejo. Bog tako govori: Ne hodi
sa mnoshizo , de bi hudo floril.  II. 3Iojs. 23. 2.
Noe je pravizhen oftal med fpazhenim zlilo-
vefhtvam; ou je bil otet, drugi ne. Joshef jo
bil med neverzi nedolshen, in je povifhan bil.
Lot je oftal zhift med nezhiftimi ( Sodomljani,
Bog ga je refhil, une pa s’ ognjen konzhal.
Kdor je pravizhen , ou bo svelizhau; vfi dru¬
gi bodo pogubljeni.

Hudobniki fe radi isgovarjajo, rekozh:
Drugi tako shive , sakaj pa jefl ne ?  Ako bi
prav bilo po ljudeh shiveti, bi bil Bog to fa¬
rno sapoved dal: Shivi kakor drugi.  Sapo-
vedi fo osnanjene, de fe po njih shivi, in
kdor nozhe, bo pravizhno povernjenje po fvoji
hudobii prejel, ker fe vfigamogozhnimu Bogu
vftavlja. Prekleti fo oni, kteri od boshjih
sapoved odftopijo.  Pf. 118.21.

Je mogozhe po sapovedih shiveti ?

Is fvoje rnozhi fe ne more, s’ gnado boshjo
pa je lohka po sapovedih shiveti. Israelzi v’pu-
fhavi fo Mojsefu odgovorili: Vfe bomo fpol-
novali, kar je Gofpod sapovedal,  in nihzhe
ni morde miflil profiti Boga gnade. Ta fkrit
napuh je bleso tudi per krifijanih, ako ravno
fo po Jesufovih naukih preprizhani, de is fvo¬
je rnozhi ne morejo nizh.

Vfak bodi preprizhan, de fain nizh ne
more, in naj ponishno mifli, kar David:

8

V fvojo mozh fe ne sanafham.  P/. 43. 7.
Ref je de fe h  e fme , ker Jesuf pravi: Bres
mene ne samorete niz h fioriti.  Jan. 15. 5.
Miflili dob riga ne moremo farni is febe.  II.

Kor. 3. 5.

Upanje nafhe je v’ mozh gnade fvetiga
Duha, s’ Id ero samoremo vfe. Vfe samorem
v’ tim , Ideri me mozhniga  /lori,  je fveti Pa¬
vel rekel. Filip. 4.13. Vfe je lohka kriftjanu,
kterimu gnada boshja pomaga, iu on zhuti
refnizo Jesufovih befed: Moj jarm je fladak,
in moje breme lohkb,  Mat. 11, 30,

Nam Bog rad pomaga s’ fvojo gnado?

Bog je ufmiljen gofpod, kteri sapovedu-
je, in pomaga po njegovih sapovedih shiveti.
Profimo ga tedaj po Jesufu Kriftufu, in bomo
dofegli: Ozke nebefhki bo dobriga Duha dal
tim, kteri ga profijo.  Luk. 11.13, Bog je
nafh ozhe , mi fino njegovi otrozi 5  kako nam
bo tedaj odrekel, ako ga profimo gnade, de
t$’ njo njegovo voljo fpolnujemo ?

Kakfhna mora biti nafha pokorfhina do
Boga ?

Nafha pokorfhina do Boga mora biti:

1) Hitra, de radi in vefeli ftorimo al fe va¬
rujemo, kar Bog sapoveduje in prepoveduje.

2)  Popolnama, de fmo svefti Bogu v’velizih
in majhnih rezheh , in de fvoje nar sapeljivi-
fhi posheljenje premagujemo.

3 ) Stanovitna , de ne pefhamo, fe ne na-

velizhamo , ne polmjfhamo fe , in ne odftopi-
mo od flushbe boshje nikoli.

4) ( Serzhna . de fe ne bojimo, ne ljudi, ne
fhkode, ne preganjanja, ne fmerti.

5) Savolj Boga, de mu is ljubesni do nje¬
ga hitro, popolnama, ftanovituo, in ferzhno
flushimo.

Kaklhne fo boshje sapovedi; po
kom, in kako osnanjene.

Koliko je bos lijih sapoved, in ktere fo?
Boshjili sapoved je defet, in fo te:

1) Jeft fun Gofpod tvoj Bog, kteri fnn te
is Egiptovfke deshele in fluslinofti ispeljal.
Ptujih bogov sraven mene ne imej. Nobene
sresane podobe fi ne naredi, de bi jo molil.
Sakaj jeft fun Gofpod tvoj Bog, in nobeniga
drusiga sraven febe nozhem.

2) Imena Gofpoda fvojiga Boga nepridno
ne imenuj ; sakaj Gofpod ne bo liga nedolsh-
niga fbtel, kteri bo ime Gofpoda fvojiga Bo¬
ga nepridno imenoval.

3) .Spomni fe, de fabotni dan pofvezhu-
jefh. ( Sheft dni delaj, al fedmi dan je fabota
Gofpoda tvojiga Boga. Tifti dan ne delaj ne
ti, ne tvoji domazki, ne tvoja shivina.

4) t Spofhtuj ozheta fvojiga, in mater fvo-
jo, de bofh dolgo shivel na semlji.

5) Ne ubijaj.

10

6) Ne prefheftuj.

7) Ne kradi.

8) Ne prizhaj po krivim.

9) Ne sheli fvojiga blishniga shene.

10) Ne skeli fvojiga blishniga Iiifhe, hlap—
za, dekle, in kar je njegoviga. II. Mojs.20.
1-17).

Po kom je Bog te sapovedi dal ?

Bog jih je dal po Mojsefu fvojimu svefti-
jnu flushabniku , kleri je v’ boshji inozhi Is-
raelfko ljudftvo is Egipta ispeljal.

Kdo je Mojsef bil  ?

Moj sef je bil Israelz, Abrahamove rodo¬
vine , in rojen v’ Egiptu ob zhafu nekiga ne-
ufmiljeniga kralja, kteri je sapovedal vfe no¬
vorojene fantizhe Israeloviga ljudftva v’vodo
pometati, de bi fe Israelzi ne mnoshili.

Mojsefova mati ga je tri mefze fkrivala,
ker je pa vidila, de ga ne more perkritiga
imeti, gaje  v’p!etenizo djala, in ga v’ bizhje
per vodi Nilu poloshila. Faraonova hzhi ga
je nafhla, in ga ravno njegovi materi rediti
dala, rekozh: Vsami to dete , in ga redi me¬
ni.  Kader je bil Mojsef nekoliko odraftel, ga
je njegova mati dala Faraonovi hzheri, in ona
ga je ko fvojiga otroka s’ vfim ofkerbela.

Mojsef, ko je vidil nadloge fvojiga ljud¬
ftva, ni hotel biti v’kraljevi hifhi, sbeshalje
na Madjanfko, in prebival per poboshnim du¬
hovnu, kteriga ovze je pafel. En dan je pa-

11

Tel ovze na gori Horeb al Sinaj , Bog] fe mu
je perkasal v’ podobi ognja v’ gorezhim gerniu,
in ga je poflal v’ Egipt refhit Israelze. Do-
fegel je to s’ velikimi zhudeshi, in jih peljal
zlies rudezhe morje v’pufliavo, de bi na rav¬
no ft flili v’ obljubljeno Kananfko deshelo.

Kaj vfe to pomeni ?

Pomeni, kar fe je v’ novi savesi godilo.
Mojsef pomeni Jesufa Kriftufa odrefhenika j
kralj Farao pomeni liudizha, kteri je vfe zhlo-
vefhtvo v’ fushnofti imel 5  rudezhe morje pome¬
ni Jesufovo kri, po kteri fino refheni; pu-
fliava pomeni fvet, al sdajno shivljenje; Ka-
nanfka deshela judain obljubljena, pomeni ne-
befhko kraljeftvo, kamor fino namenjeni.

Kje, in kdaj fo bile boshje sapovedi osna -
njene?

Boshje sapovedi fo bile osnanjene v’ pu-
fhavi na gori Horeb , al Sinaj , kjer je Moj¬
sef prej vidil Boga v’podobi ognja v’ gorezhim
gerniu. Sapovedi fo bile osnanjene petdefet dni
po odhodu is Egipta, po ftvarjenji fveta pa
okoli 2500 let.

Ali fo pred ljudje bres vfih sapoved bili?

Ljudje prej nifo imeli ozhitnih sapoved, te-
muzh fo po fvojim umu shiveli , in toraj hu¬
dobno , ker popazhena natura hud fad obro-
duje. To preprizha de nam je Bog fvojo
voljo, al sapovedi is fofebne milofti osna-
nil.

12

Kako je Bog fvojo voljo, al sapovedi os-
nanil ?

Bog je na gori Sinaj med blifkanjem in
gromenjem Tvoje sapovedi Israelzam osnanil.

Mojsef Te je Tlitirdefet dni s’poftam inmo-
litevjo perpravljal sapovedi prejeti ; ljudftvu
je sapovedal, de Te tri dni prej ozhifti in per-
pravi. Kader je napovedan dan prifhel, Te
je prav sgodaj vidilo ftraflino blifkati, in Te
flifhalo ftrafhno grometi; teman oblak je bil
goro obdal, trobenta je buzhala, in zhedalje
glafneji, in vfa gora je bila ognjena. Ljud-
ftvo, ki je ftrafhni gori nafproti Halo , je pre-
ftrafheno trepetalo, in Mojsefu reklo : Govori
ti s’ nami: Gof pocl naj s’ nami ne govori ,
de ne umerjemo.  Mojsef jim je odgovoril: Ne
bojte fe ,  ne bofte umerli, Bog to flori, de
bi bil njegov flrah v’ vaf,  in de ne grefhite.

Mojsef je fliel na goro, Bog je Israel¬
zam is oblaka govoril, in Mojsefu dal dve
kamnitni tabli, na kterih fo bile sapovedi sa-
pifane.

Sakaj je Bog tako oblaftno in ftrafhno
sapovedi osnanil ?

Sato de bi fe ga Israelzi bali, kakor jim
je Mojsef pravil. Ravno sato fe ftara savesa,
savesa ftrahu imenuje. t Sveli Duh je tudi
v’viharji v’apofteIjne prifhel, pa v’podobi og¬
nja , kteri pomeni ljubesen, in fe ravno sato
nova savesa, savesa ljubesui imenuje, de
kriftjani flushijo Bogu is ljubesni, ne pa kot
judje, is ftrahu.

13

Kakofhne fte bile dve kamnitni tabli, na
kterih fo bile sapovedi sapifane?

Te dve tabli fte bile is kamnja, kar po¬
meni, de sapovedi na nijh sapifane, bodo smi-
raj. Sleherna tabla je bila, ko bi bila pofe-
bej narejena, sdrushene fte pa bile. Na eni
fo bile tri perve sapovedi sapifane, ktere sa-
popadejo ljubesen nafho do Boga ; na eni fo
bile druge sapovedi sapifane, v’ kterih je sa-
popadena ljubesen do blishniga.

Te dve tabli fte bile fklenjene, kerfo vfe
sapovedi poftava ediniga Gofpoda , in tudi,
ker fo vfe sapovedi ined feboj sdrushene. Ni
ljubesni do Boga, zhe blishniga ne ljubimo
savolj njega, al zhe ga ne ljubimo; in zhe
blishniga ne ljubimo, tudi Boga ne ljubimo.

t Smo tudi 1 ni dolshni defet boshjih sapo-
ved fpolnovati?

Tudi mi fmo dolshni, ker fo te sapovedi
raslaga naturnih sapoved, al sapopadka do-
briga in hudiga, ki gaje Bog v’nafho dufho
vtifnil. Tudi sato, ker jih je Jesuf poterdil
in fpolnovati sapovedal.

V’ Boga verovati , upati in ga ljubiti;
blishniga ljubiti savolj Boga, nizh hudiga mu
ne ftoriti, temuzh mu pomagati in drugo, je
v’zhlovefhki naturi, in neodlozheno od nje,
in toraj fo vfi ljudje dolshni po boshjih sapo-
vedih shiveti.

Sakuj je Bog le sapovedi osnanil, in jili
spolu orati sapovedal ?

Sato, de bi bili vfi ljudje v’ tim shivlje-

14

nji, in po fmerti frezhni. Ako bi vfi ljudje
po sapovedih shiveli, bi bili vfi pokorni Bogu
is vfe dufhe , in eden s’drusim ko dobri bratje
in feftre pravizhni in ufmiljeni; laslmikov, go-
lufov, tatov, in drusih hudobneshov bi na
fvetu ne bilo, in naflie shivljenje bi bilo flad-
ko; ta fvet bi bil podoba uebefhkiga kralje-
ftva, in po fmerti bi vfi flili vhiebefhko kralje-
ftvo, v’ktero fmo namenjeni.

Kako Bog plazhuje te, ki po njegovih sa¬
povedih shive ?

Njim, kteri sapovedi fpolnujejo, je Bog
ufmiljen ozlie , dokler tukaj shive , in po fmer¬
ti njih vezhno plazhilo v’ nebefih. Modri Salo¬
mon pravi: Kdor Gofpoda poflufha, ho obil¬
ne dobrote vshival.  Prip. 1.33. David tudi
pravi: Blagor jim  , kteri po Gofpodovi po-
ftavi shive.  Pf. 118.1.

Kaj hudiga sadeva te, ki sapovedi sa-
nizhujejo ?

Vfe hudo sadeva te, ki jim ni mar po sa¬
povedih shiveti. Bog tako govori po fvojim
flushabniku Mojsefu: Ako ne bofh hotel be-
fed fvojiga Gofpoda poflushati , bodo vfe
kletve nad te prifhle: preklet bofh v’ me/tu
in na njivi; prekleta bo tvoja shitniza, in
prekleti oftanki tvojiga perdelka. Preklet bo
fad tvojiga tele f a, fad tvoje semlje, in tvo¬
je zhede, dokler te ne potare in pokonzha, ker
fi ga sapuftil.  V. Mojs. 38.14-žO. Ti hudob-
ueslu bodo is Jesufovih uft flifhali: Pobe-

15

rite fe od mene, vi prekleti, v’vezhni ogenj.
Mat. 25.41.

OD BOSHJIH SAPO VE D POSEBEJ.

Perva sap o ved.

Ktera je perva sapoved boshja ?

Ta je : Jefl jim Go f pod tvoj Bog, kteri
fim te is Egiptovfke deshele in flushnofii is-
peljal. Ptujih bogov sraven mene ne imej.
Nobene sresane podobe ji ne naredi, de bi
jo molil. Sakaj jefl fim Gofpod tvoj Bog ,
iti nobeniga drusiga sraven febe nozhem.

Sakaj Bog narprej pravi:  Jeli fim Gof-
pod tvoj Bog ?

Preden Tvoje sapovedi osnani, pravi ta¬
ko, de vfim ljudem dopove, in vfe preprizha,
de ima narvikflii oblaft nad vlimi, de ima to-
raj popolno oblaft sapovedovati, in prepove¬
dovati, in de mu vfi ljudje morajo biti po¬
korni.

Kavno sato je Bog Tvojo vfigamogozlmoft
in Tvoje velizhaftvo rasodeval na gori jSinaj,
de bi Te mu vfi popolnama podvergli. Zefarji,
kralji, mogozhni, in vfi morajo boslije sapo¬
vedi fpolnovati. David pravi: Ti fi ojftro
sapovedal tvoje sapovedi  , ktere fo sgol
praviza in ref niza, fpolnovati.  Pf. 118.
134.

16

Sukaj je Bog sraven perfiavil:  Ki eri fini
te is Egiptovfke deshele in fushuofti ispeljal?

Bog je to govoril, de bi Israelzi te ve¬
like dobrote ne posabili, in mu is kvalesh-
nofti radi flusbili. Je kotel rezili: Je(i fiim vafh
Gofpod, in imam vfo oblaft vam sapovedova-
ti, de mi pokorni bodite; sraven tu/a pa fim
vafh ufmiljeni odreflienik, in mi is hva-
leshnofii svefito flushite.

Ali fo tudi nam te befede reshene?

Tudi nam je to rezheno, ker Bog je nafh
odreflienik, ki naf je is hudizbove flushnofti
odrefhil. Hvaleshniflii bodimo mi kakor judje
fvojimu ufmiljenimu Gofpodu, in mu svefteje
fluslumo, ker naf je s’fvojimi danni napolnil.

Kaj nam je v' pervi sapovedi sapoveda-
niga ?

Nam je sapovedano v’eniga Boga, ftvar-
nika nebef in semlje, verovali; va-nj upati,
in k’njemu moliti; ga zhes vfe ljubiti, mu is
ljubesni flushiti, ga moliti in hvaliti.

Verovati v’praviga Boga.

Sakaj nam Bog sapove v’njega famiga
verovati ?

Salo, ker on fam je pravi Bog, ftvarnik
in gofpod vfiga, refnizhen in pravizhen. Vera
v’ praviga Boga je potrebna v’ svelizlianje, in
je tudi isvir vfiga dobriga, bres nje pa nizh

17

dobrfga ni. Bres vero je nemogozhe Bogu do-
pafii.  Hebr. 11.6.

( Smo dolshni verovati refnizam, ktere nam
je on rasodel?

Dolshni fmo verovati vfe, kar je Bog
rasodel, ker bres liga bi va-nj prav ne vero¬
vali. Moramo verovati ne manj ne vezh, am¬
pak farno to, ker je rasodetiga, in vfe to ka-
tolfhka zerkev uzhi. Zerkev shiviga Boga je
fieber, in terdnofl ref nize.  I. Tim. 3.15.

Kako prejeto vero ohraniti, in jo obra-
zhati v’ svelizhanje ?

Rasodeta vera fe ohrani s’ponishnoftjo, iu
fe obrazila v’ svelizhanje s’ dobrimi deli. Po-
nishen kriftjan fe rad podvershe rasodeti veri,
ne mifli, ne poflusha, in ne bere, kar jo fla-
bi al popazili. — Kdor pa liozlie v’nebefa pri¬
ti , mu ni sadofti vfih refniz verovati, temuzh
mora tudi po njih shiveti. Vera, Mera po
ljubesni dela ,  ona svelizha. Gal. 5. 6.

Upati v’ Boga.

Sukaj nam Bog sapove v’ njega famiga
upati ?

Sato, ker je on fam vfigamogozhen in
ufmiljen Gofpod , ki nam sainore in hozhe po¬
magati. Narvikfhi obla/mik, Gofpod in Bog
je ufmiljen in milojiljiv, polerpeshljiv, iti
veliziga ufmiljenja.  II. Mojs. 34. (i.

Ih '  3

IS

Ja zhefa pride upanje ?

Upanje pride is vere , ktera uzhi, de je
Bog vligamogozhen in ufmiljen , in je ravno
salo v’ pervi sapovedi sapopadeno.

Je upanje v' Boga potrebno ?

Upanje v’Boga je v’ svelizhanje polrebno,
ker bres upanja ni prave vere, ni vefelja do
dobriga, ni dopadljive molitve, in nizh dobri-
ga. Modri pravi: Gorje jim, kteri fo nesa~
upljiviga ferza.  ,Sirah. 2. 15.

Kakfhno upanje je potrebno ?

Takflmo upanje je polrebno, de Te v’bo-
shjo vfigamogozhnoft, modroft in milofl sa-
nafhamo, in de naf vedno perganja dobro de¬
lati po volji boshji, ker tako le bomo dofegli
kar upamo. Vfe poti Gofpodore fo milofl,
in pr aviza njim, kteri njegove sapovedi
f poln ujejo.  Pf. 24. 10. Bog vfe obrazila v’sve-
lizbanje tim, kteri po njegovi volji shive.

Ljubiti Boga is vfe dulhe.

Ali je v ’ pervi boshji sapovedi ljubesen sa-
povedana do Boga ?

Refnizhno de je, ker bres ljubesni do
Boga je vera mertva, upanje prašno, in sve-
lizlmnja ni. Kriftuf pravi: Ljubi Boga is vfi-
(ja ferza. Ta je narvikfhi, in p er v a sapo-
'ved.  Mat. 22.  37-38.

19

Je ljubesen do Boga slo potrebna ?

Ljubesen do Boga je nar potrebnifhi, in
bres nje fo vfi darovi, vfa uzhenoft in vfe
dela saftonj. t 8veti Pavel tako govori: Ako
bi jeft vfe zhlovefhke jesike in angeljfke go¬
voril : ako bi prerokoval, vfe fkrivnofii ve¬
dli , in v fo vero imel, tako , de bi gore pre¬
plavljal, ljubesni pa bi ne imel, nizh nifim.
Ako bi vfe fvoje premoshenje vbogim v’shi-
vesh rasdelil, in ako bi fvoje telo tje dal,
tako de bi gorel, ljubesni pa bi ne imel, mi
nizh ne pomaga.  L Kor. 13.1-3.

Kaj je ljubesen ?

Ljubesen je fofebni dar boshji , od Bo¬
ga zhloveku vlita zhednoft, s’ /etero ljubi Bo¬
ga zhes vfe drugo, in blishniga ko febe sa-
voljo Boga.

Salcaj fe pravi, de je ljubesen  fofebni dar
bosliji ?

Salo, ker je ljubesen is gnade fvetiga
Duha, nar potrebnifhi zhednoft, kraljiza vlili
zhednoft, sazhetik in konez vfiga dobriga.

Sukaj fe pravi, de je ljubesen  od Boga
zhloveku vlita zhednoft ?

Sato, ker mi ne vemo, in ne ljubimo
zliudne lepote nevidniga Boga, zhe nam on
ljubesni ne daje s’ fvojo gnado. Ljubesen bo-
shjaje vlita v’ nafhe ferza po f 'celim Duhu,
kteri nam je dan.  Rimi. 5. 5.

2  *

20

Saka j fe pravi:  S'ki ero ljubimo Boga zhes
vfe drugo?

Salo , ker ni prave ljubesni do Boga, ako
ga ne ljubimo zhes vfe drugo. Bog je to sa-
povedal: Ljubi Boga is v fig a ferza, is vfe
dufhe, in is vfe mozhi.  V.lVlojs. 6. 5. Jesuf
pravi: Kdor ozheta, al mater bolj ljubi ka¬
kor mene, mene ni vreden.  Mat. 10. 37.

Sakaj fmo dolshni ljubiti Boga zhes tfe
drugo ?

Dolshni fmo ljubili Boga zhes vfe drugo:

1) Ker je on vfe naflie ljubesni vreden. Bog
ima vfe dobre laftnofti in popolnomafti. On je
nar fvetejfhi, nar modrejflii, nar pravizhnifhi,
refnizhnifhi, in v’ vfim nar popolnifhi. Angelji
in fvetniki fo in bodo neisrezlieno vefeli ve¬
komaj , in fe ne bodo nigdar navelizhali vshi-
vati nefkonzhno lepoto boslijo. ( Stvari neba in
semlje fo nam lepe in zliudne ; koliko je pa
od njih lepfhi vfigamogozlmi ( Stvarnik ! t Spo-
snati Boga je vefelje poboshnih dufh, ki ne¬
isrezlieno dopadajenje imajo nad njim. ( Sveti
Avgufhlin je jokaje djal: O vezlina in nova
lepota, sakaj jim te tako posno fposnal ?
The  fe poboshne dufhe, dokler fo fhe na
semlji, slo vefele nad Bogam, kaj fhe le v’ne-
befih ?

2) Ker nam je Bog in vfim neisrezlieno do¬
ber. Vfe, kar fmo, imamo, vemo, in vshiva-
mo je is milofti boshje, de s’tim permora naf
fvoje fivari ga ljubili. On fam pravi: S’ tim  ,
karkoli sarnore zhloveka pervabiti, jim ga

Si

k' febi vlekel s’vestni fvojo ljubesni.  Osej.
11.4, ( Sveti Jane,s pravi: Ljubimo mi tedaj
Boga, ker je on naf pred ljubil.  1.4.19.
Bog je; dober pravizlmim, de mu vefelo flu-
shijo , in je dober tudi grefhnikam, de fe fpo-
kore , jenjajo njega, fvojiga ufmiljeniga Gof-
poda shaliti, in mu livaleshno flushijo.

Ljubesen nafha do Boga , savolj njegovih
dobrot, ne fme biti is lakomnofti, ampak bo¬
di is livaleshnofti. Kdor savolj telefnik do¬
brot le ima dopadajenje nad Bogam, ga pre¬
malo in flabo ljubi, ker ga savolj fvojiga do-
bizhka al vefelja ljubi. Prejete dobrote po-
vifhujejo dufho, de fposna nefkonzhno mi-
loft bosbjo, de zbifto in zhes vfe drugo ljubi
Boga.

Kakfhin je krijljan, ki bolj ljubi Boga
kakor vfe drugo ?

Kriftjan, ki ljubi Boga zhes vfe drugo,
veliko dopadajenje ima nad njim, ga moli in
hvali, ga ima per vlih rezheh pred ozhmi, fe
varuje greha, in odvrazha boshje rasshalje-
nje, povifhuje njegovo zhaft, in rad terpi sa¬
volj njegoviga fvetiga imena. Jesuf pravi:
Kdor moje sapovedi ima, in jih fpolnuje ,
on mene ljubi.  Jan. 14.21. Ref je to, de
kdor ljubi Boga zhes vfe drugo, fkerbno shi-
vi po vfih njegovih sapovedih, in raji terpi
vfe kakor ga proftovoljno shaliti.

Kakfhin je zhlovek, ki Boga ne ljubi ?

Kdor Boga ne ljubi, je mlazlmiga ferza

22

do njega, febe in fvojiga per vfim ifhe, sa-
nizhevanja al fhkode fe bolj boji kakor greha,
je svijazhuiga in rasdeljeniga ferza, in ved¬
no fkerbi kako fvojimn hudima posheljenju
ftrezhi.

Po zidni fe ve, de zhlovek ljubi Boga?

Zhe zhlovek ljubi Boga, al ne, fveti Pa¬
vel dajenektere snamenja, rekozh: Ljubesen
je poterpeshljiva . je dobrotljiva , ni ne-
vofhljiva, ne ravna napzhniga, fene na¬
pihuje , ni zhafti lakomna, ne ifhe kar je
njeniga, fe ne da rasdrashiti, ne mifli hu -
diga, fe nad krivizo ne vefeli, ampak fe
vefeli nad refnizo ; vfe preterpi, vfe veru¬
je , vfe upa, vfe pr enef'e,  I. Kor. 13. 4-7,

Kdor ljubi Boga je poterpeshljiv v’ nad¬
logah, zhe ravno fkerbi pravizhno shiveti; je
dobrotljiv kolikor po pravizi more, in je tudi
do fovrashnikov ufmiljen ; ni nevofhljiv, ker
is dobriga ferza pervofhi dobro fvojimu blish-
nimu ; ni rasdrashljiv in fiten , ampak po
ljubesni ravna s’ vfirni ; ni napihnjen, in ni
zhafti lakomen, ako ravno je velike darove
prejel ; fvojiga ne ifhe , ampak fvoje raji sgu-
bi, de ni Bog s’jeso, s’ ldetevjo , al drugazhi
rasshaljen ; ne mifli hudiga kader lahko dobro
mifli, in zhe ve hudo, je ufmiljen ; ne vefeli
fe nad krivizo, ampak nadpravizo; greha je
shaloften, dobriga pa vefel; vfe hudo pre¬
terpi is upanja prihoduige plazlula, ker terdno
veruje de je Bog pravizhen.

23

Rinemo ftvari ljubiti ?

Ne fmemo ne Tebe, ne blishniga, ne shi-
vesha, ne oblazhila, ne drusiga neumno lju¬
biti. 4 $ebe in blishniga moramo fveto ljubiti,
savolj Boga; druge ftvari fmemo toliko zeniti,
kolikor fo potrebne in dobre v’nafhe ohra-
njenje, in v’ druge potrebe. Kdor ljubi ftvari
savolj famiga fvojiga dopadajenja, jih nefpa-
nietno ljubi, in grefhi. ( Sveti Jaues pravi :
Ne ljubite fvetd, in tudi ne, kar je na
njem.  1.2.15.

Je mogozhe prav rasfoditi, z It e slo al tna¬
lo g refhimo s’ ljubesnijo do ftvari ?

To rasfoditi je velikokrat teshko, in vzhafi
nemogozhe. Vidne ftvari imajo v’ flabim zhlo-
veku filno niozh in sapeljivoft; ljubesen do
njih nezhutno pride v’ ferze, in hitro rafte.
Zhlovek po lepoti, dobroti, in vefelji vidnih
ftvari oflepljen fi smifhljuje nepotrebne potrebe ,
ker neumno ljubi fvoje telo, sgubi ljubesen do
Boga, in fam ne ve. ,Sveti Avgufktin pra¬
vi : Hudo posheljetije fkufha zhloveka, on
mu rad verjame, de je nedolshno, kar po~
skeli,

Ali grefhimo, ako zhulimo dopadajenje
v' vshivanji vidnih ftvari?

Vzhafi grefhimo , in vzhafi ne, pravi fve-
ti Avgufhtin, kakor je potreba, al nepotre-
ba , permera al nesmera , namen, in okoli-
fhine.

1) Kdor prepovedane rezhi vsiliva, alv’per-

24

pufhenih le fvojiga vefelja ifhe, grefhi 5  oko-
lifhine pa kasliejo greha hudobo.

23  Kdor is praviga namena , in pametno
vsiliva ftvari al fvojimu telefu permerjeno ftre-
she v’perpufhenih rezheh, negrefhi, ako rav¬
no kako vefelje zhuti, ker je to vefelje v’ vshi-
vanji tiga neodlozhuo.

t So nafhe dela prijetne Bogu, ako nifo
is ljubesni do njega ?

Vfe nafhe dela, zhe nifo is ljubesni do
Boga opravljene, fo grefhne al bres vredno-
fti. Ufmiljenje, poft, molitev, in vfe drugo
tako je flabo , ako ni is namena Bogu dopa-
fti. Fariseji fo veliko dobriga delali, tode is
napuha; menili fo de veliko saflushijo per Bo¬
gu, in fo veliki grefhniki bili. Ravno savolj
tiga ie vfim sapovedauo: Vfe is ljubesni fto-
rite.  I.Kor.10.31.

Kaj nam je fioriti, de Boga ljubimo, in
v' njegovi ljubesni rafiemo ?

Ljubesen je fofeben dar boshji, kteriga
ne moremo saflushiti; ker nam pa Bog rad
pomaga savolj saflushenja Jesufoviga , fi per-
sadevajmo ga is vfe dufhe ljubiti, de v’lju¬
besni rafiemo.

13 Premifhljujmo velikokrat nefkonzhno mi-
loft boshjo, is ktere tolikanj dobriga prejema¬
mo , de fe nafha dufha vnema, in gorkeji pri¬
haja v’ ljubesni do ljubesnjiviga Boga.

23 Premifliino fvoje velike grehe , in nam
bodo prizhevali, koliko de uaf Bog ljubi, ker

25

nam, namelti saflusheniga pogubljenja, dobro¬
te daje in pomaga, de fe fpokorimd.

3} Pogofto premiflimo ufmiljeno vzlilove-
zhenje t Sinu Boshjiga, njegove nauke, zliu-
deslie in fmert, savolj naf hudobnih grefh-
nikov.

4) Varujmo fe, ne le fmerhiigagreha, kteri
odvsaine ljubesen, temuzh tudi majhniga , kteri
jo pomanjfha, in svefti bodimo v’nar manjih
dolshnoftih, veliko bolj pa v’velizih, de zhe-
dalje vezli gnade in ljubesni sadobimo.

Zhe to delamo, bomo v’ ljubesni radii, in
zhedalje bolj mozhneji prihajali, de nam bo¬
do vfe rezhi lolike, in vfe prijetno kar do-
pade Bogu. Zhe pa ljubesen gofpoduje v’naf,
bomo mozhni, ferzhni in ftanovitni, in bomo
upljvo djali, kar je fveti Pavel djal: Kdo bo
mene od ljubesni lozhil? nadloga? britkofl?
mezh? Terdno vem, de ne fmert, ne shiv-
Ijenje, ne fila, ne nobena ftvar me ne bo
mogla lozhiti od ljubesni boshje, ktera je
v’ Kriftufu Jesufu.  Rimi. 8.35-39.

Moliti in hvaliti Boga.

.Smo dolshni moliti , in hvaliti Boga?
Dolshni fmo moliti, hvaliti, povifhevati
in sahvaliti Boga, ker fmo njegove ftvari, on
pa fvet, vfigainogozhen in ufmiljen Gofpod.
David v’to nagovarja, rekozli: Hvalite Gof-
poda ; dajajte njemu dolshno hvalo.  Pf.
28.2. Jesuf Kriftuf pravi: Moli Boga fvojiga

26

Gofpoda , in njemu famimu flushi.  Blat.

4.10.

Kako molimo in hvalimo Boga ?

Molimo iii hvalimo Boga s’ zhifto vero,
s’ ternim upanjem, s’ delavno ljubesuijo , s’ po-
polnama pokorfhino , s’ notrajuim in unajnim
zheThenjem. To kashe, de hudobni ne hva¬
lijo , in ne molijo Boga, temuzh ga sanizhu-
jejo, in de le poboshni ga molijo in hvalijo.
Ravno sato je David rekel: Pravizhni hva¬
lite Go f poda ; poboshnim fe f podobi njega
hvaliti.  PL 32.1.

Je sadofti moliti, in hvaliti Boga v' fer-
zn?

Premalo je moliti in hvaliti Boga v’ Ter-
zu, temuzh ga moramo tudi ozhitno moliti in
hvaliti. Boga moliti v’ duhu in v’ refnizi, je
potrebno, potrebno je pa tudi fkasovati Tvojo
vero , polcorThino in hvalo :

1) Ker imamo dufho in telo , in fino toraj
dolshui Tvojo duTho in Tvoje telo Bogu pod-
vrezhi, ga snotraj , in ozhitno moliti.

2} Ker unajno zheThenje, ponishevanje, mo¬
litev , darovanje, in drugo pomaga duThi in jo
povsdiguje k’ Bogu. DuTha bi hitro opeThala,
ako bi unajuiga zheThenja, al ozkitne boshje
Tlushbe ne bilo.

3} Ker je unajna boshja Tlushba, molitev,
ponishevanje in drugo blislmimu v’ dober sgled,
de drugi tudi molijo Boga, kteri je notrajniga
in unajniga zheThenja vreden, in ga je ravno
sa tiga voljo sapovedal,

27

Kaj je unajno zhefhenje bres notrajne po¬
lo simo fi i ?

Unajno zhefhenje bres notrajne pobosh-
nofti je hinavfhina, in toraj ne more dopafti
Bogu. Modri pravi: Eni fe hinavfko poni-
skujejo, njih ferze pa je polno svijazh.  hi¬
rali. 19.23. Ravno taki i'o oni, ki nasunajnim
molijo Boga , v’ ferzu pa ljubijo greli. Tim Je-
suf rezlie , kar je judam rekel: Vi hinavzi,
prav je prerokoval od vaf Isaija,  rekozh:
To ljudftvo mene s’ shnabli zhafti, njih fer¬
ze pa je dalezh od mene', oni me saftonj
zhafie.  Mat. 15. 7-9.

Molimo tedaj Boga s’sbivo vero ,s’terdnim
upanjem, s’ gorezlio ljubesnijo, s’popolnoma
pokorfhino in tudi s’ unajnim zheflienjem, de
mu nafha flusliba dopade, in de ga bomo hva¬
lili v’ nebelih vekomaj.

Od grehov soperpervo sapoved.

Kaj je v’ pervi sapovedi prepovedanima ?
Bog s’pervo sapovedjo prepoveduje ne¬
vero , malikvanje, krivoverftvo, vrashe , ne-
saupljivoft in predersno upanje v’ boshjo miloft.

Od nevere in malihvanja.

Kdo je nevere kriv?

Tifti je, kteri Boga , in kar je on raso-
del ne veruje, in hudobno mifli, de ni Boga,
in ni porernjenja hudih in dobrih del.

28

Je nevera velik greh  ?

Nevera je narvezhi greli, ker neisrezhe-
110 sanizhuje Boga, overshe vfe rasodete ref-
nize, ia flori zhloveka predersniga in rasu-
gdaniga, de le po Tvoji hudi volji skivi.

Je veliko nevernikov ?

Nevernikov je vfelej malo bilo, sakaj
veft in ftvarjene rezili To ljudem prizhevale,
in prizhajo de je Bog, in zhe oni nifo pravi-
ga Boga Tposnali, To malike verovali in mo¬
lili , kar je malikvanje. Zhe pa kak zhlo-
vek, po hudobii oflepljen predersno, rezhe ,
de ni Boga, al de dufha ni neusuerjozha,
v’ ferzu verder drugazhi mifli, in v’ kaki lili,
glafti pa v’ nevarni bolesni, klizhe v’ Boga.

Kdo je malikvanja kriv ?

Malikvanja je kriv on , kieri Svari namefti
Boga, in kakor Boga moli.

Ajdje To fonze, luno, svesde, imenilne
ljudi, shivali, in druge rezili molili, in kakor
Bogu fkasovali zhaft, in Te sato malikvavzi
imenujejo, ker To namefti Boga malike mo¬
lili.

Je veliko malikvavzov ?

Malo malikvavzov je sdaj na fvetu, de bi
malike molili; pred Jesufam pa jih je bilo
grosno veliko; Bog, ftvarnik in gofpod vfih
vidnih in nevidnih ftvari, je bil fkoraj vlimu
fvetu nesnan , in filno malo je pravovernih
bilo,

Je malikvanje velik greh ?

Malikvanje je velik greh , ker overshe
praviga Boga, iii liamefti njega njegove livari
moli.

Ali fe pravovernih samore nekoliko vde-
leshiti malikvanja ?

Samore fe, in fe vdeleshi, zhe zhloveka,
al blago, al kako rezil bolj kakor Boga lju¬
bi. On fizer ne veruje , de kar neumno ljubi,
je Bog, pa vender flushi rezhem , in jim da¬
ruje fvoje ferze, ktere nefpainetno ljubi, ^ve¬
li Pavel pravi: Lakomnoft je malikvanje.

Kol. 3.5. Lakomnik malikuje, al moli blago,
napuhnesh fvojo hvalo, nezhiftnik fvoje al dru¬
gih telo, in drugi kaj drusiga. t Sveti Avgu-
flitin prav govori: Karkoli neumno ljubifh ,
ti je v’ ferzu namefii Boga  , in tifti flvari
namefii Stvarnika flushifh.

Od krivoverftva.

Kdo je krivoverftva kriv ?

Krivoverftva je kriv, kteri eno al vezh
rasodetih refniz, klera kaiolfhka zerkev ve¬
ruje in uzlii, terdovratno sametuje al po-
pazbi.

Je krivoverfivo velik greh ?

Krivoverftvo je velik greh in brani v’ne-
befhko kraljeftvo. Vera mora bili zhifta, ka-
korfimo je Bog rasodel, in kakorfhno katol-

30

flika zerkev uzhi, in kdor eno farno rasodeto
refnizo predersno overshe, fpazhi rasodeto ve¬
ro, in ne bo svelizhan. ( Sveti Pavel je fvojimu
Ijubitnu uzhenzu Titu pifal: ( Svari nje  (ki

govore, kar fe ne fpodobi, in fkufhajo raso¬
deto vero popazliiti) ojjtro, de bodo sdravi
v’veri.  1.13.

Je krivoveren on, ki is nevednosti ne ve¬
ruje , kar katolfhka zerkev veruje in uzhi ?

To ni krivoverftvo, temuzh nevednoft, ako
je kriftjan voljen in perpravljen verovati vfe,
kar zerkev veruje in uzhi. Nekteri kriftjani
is lenobe ne vedo, kar fo dolslmi vediti, in
njih lenoba je grefhna; pa nifo vender krivo-
verzi, ker terdovratno ne sametujejo rasode-
tili refniz.

Je krivoverftvo, ako fe terdovratno meni,
de ni to greh, kar zerkev uzhi , de je ?

Kdor terdovratno rnifli, de ni greh , kar
zerkev uzhi, deje,  je krivoveren. Ni farno
vera rasodeta, ampak tudi sapovedi fo raso-
dete in osuanjene.

Krivoverftvo je uzliiti al mifliti terdovrat¬
no , de nifmo dolshni ljubiti Boga, de je ne-
zliiftoft nedolshna , de fe bres sapovedanih do¬
brih del v’ nebefa pride, al zhe fe kaka dru¬
ga sapoved terdovratno overshe.

Nekteri hudobneshi radi verjamejo de ni
greh, kar hudobni ljubijo , in de priprofte v’fvo-
je saderge vjamejo, pravijo, de to, al uno ni
greh. Oni morde drugazhi miflijo, kakor go-

31

vore, p» fo vender krivoverzam podolmi, in
Kapelj uje jo jludi. Bog po Isaiju pravi: Med
mojim Ijudflvam fo fe najdili hudobni, kte-
ri ko p t iz h ur ji salesnjejo, naftavljajo sa-
derge in naflave, de bi ljudi lovili . 5.26.

Se krivoverflvo, ako hude tnifli soper ve¬
ro, sakrammte, dl sapovedi krifljanu na¬
padajo ?

To fo fkuflinjave hudizhove, ktere ne
fhkodjejo krifljanu, kteri fe jim ferzhno vfta-
vlja; soper vero pa grefiii, ako v’nje do¬
voli.

Kaj je krifljanu floriti, de v’ fveti katol-
fhki veri oflane flanoviten ?

De v’ fveti veri flanoviten oflane , naj

1) ,Se varuje napuha, in naj bo ponishen,
ker fo is napuha krivoverftva. Vera je is ne-
bef , in prefeshe zhlovekov um; naj ga toraj
podvershe Bogu, in ga bo lohka, zhe je po-
nishen.

2) Naj fkerbi v’fveti veri dobro poduzhen
biti, de bo loshej flanoviten v’ nji; sakaj , zhe
je is lenobe neveden , ni bres greha, in fe bo
lohka puftil smotiti.

3) t Se mora fkerbno ogibati hudobneshov,
ki radi govore soper vero, al sapovedi, al
kerfhanfke zhednofti. Varovati fe tudi mora
branja sapeljivili bukev , ktere v’krivoverflvo
napeljujejo, al fhege katolflike zerkve sa-
nizhujejo.

32

4) Naj vedno proli Boga, de bi mu dajal
Tvojo gnado, de bo ftanoviten v’ veri, de shi-
vi in umerje v’ nji.

Od v r a s h.

Kaj je vrasha ?

Vrasha je prašna vera v’ rezin', ktere ne
po boshjim rasodenji, ne po Tvoji naturi ni¬
majo inozlii, kakorThno jim neunuieshi perla-
flujejo.

Od kod fo vrashe ?

Vrasli e To is Tlabe vere, in is nevednofti.
Kdor je v’veri dobro uzhen, vrash nima;
kdor pa ni prav uzhen v’veri, iina vrashe,
veruje v’prasne rezhi, in je perpravijen vfako
neTpametno rezh verjeti.

Je mot/ozhe rediti al posnati kaj je prašna
vera, ul vrasha ?

Kdor je v’veri uzhen , in je sdraviga uma
lobka ve, zhe je, al ni vrasha. De Te do-
brovoljnim ljudem pomaga, bodo nektere sua-
menja popiTane.

1) Verovati al verjeti, de kaka rezh ima '
mozh, drugazhi ko je Bog rasodel, in zerkev
uzhi, je vrasha.

Bosbja beTeda uzhi, in prizhuje de Tveti
sakramenti imajo obljubo gnade, in de Trno
po njih svelizhani, ako jih vredno prejemamo ; ■

huda vrasha je pa is drusiga namena fvete

33

sakramente prejemati; al to, kar fvetim sa-
krameutam gre, malovredno obrazhati. ( Sveto
refhnje telo Jesufovo prejeti, de fe ni kuge,
ognja, al ftrele, al drusiga bati, al de zlilo*
veku kaka rezil fbkodovati ne more, je vrasha.
Vrasha je tudi s’fvetim oljem pomasati sid
liiflie, ktera gori, de fe ogenj vftavi; al kerlt-
no vodo piti, al jo komu dati v’sdravje tele-
fa; al fvetinje per febi imeti, de fe nevidno
liodi med ljudi, al de zlilovek ni ranjen, al ne
vtoni. Vrasha je tudi po molitvi zerkve po-
fvezheno fol nohti na njivo, de shito prej do-
sori 5  kofti velikonozhno faboto shegnaniga me-
fa v’ njivo sakopati, de shivina oftane sdrava.
To, in veliko drusiga je vrasba, in kdor ho-
zhe rasloshno vediti, naj premifli namen po-
fvezhenih, al fvetih rezhi, kakor je Bog ra-
sodel, al zerkev uzhi; naj fe tiga dershi, in
vfe drugo opufti.

2)  Vrasha je, ako fe naturnim rezhem ne-
permerjena mozh perlafti.

Korenine , seli, drevefa, in veliko drusi¬
ga ima kako mozh, ktero je vhgamogozhni
( Stvarnik zhloveku v’ pomozh dal. To mifliti
je prav, vrasha je pa ftvarem nepermerjeno
mozh dati, kar fe lohka ve, de biti ne more.
Vrashna in neumna vera je, de flunarna peti*
za vftavi kri; de seli na pokopalifhi mertvih
hrane, imajo fofebna laftnolt; de ima shebelj
is mertvafhke truge kako nesnano mozh; de
roshe , ki jih v’ prozelii fvetiga reflmiga telefa
okoli nofi, osdravijo bolnike, al odganjajo
hude duhove; de dve fhibi na altarji pod per-
U.  3

34

tam, kjer novomafhtiik mafhiije, kashejo sa-
loge, al sakopan denar. Zhlovek sdraviga
uma lolika ve, de je vfe to neumno in prašna
vera.

3) Vraslia je, ako kdo bres pametniga na¬
mena poftavi dan, uro, kraj, zhloveka, fpol,
ime, fhtevilo, al kar je taziga.

Vfak ve , de To korenine bolji od jefeni
do fpomladi, ker je vfainozh v’njih ; de imajo
roshe vezhi mozli, kader fo nar lepfki; de je
prav ob pravim zliafu tej ali, al faditi po na¬
turi flelieruiga femena al drevefa. Vraslino je
pa verjeti, de frovo maflo , smefbano ta al
uni prasnile pred fonzhiiim priliodam, kako bo-
lesen odganja ; de fe jagode , seli, al roshe
morajo brati ravno opolne al opolnozhi, al ka¬
der nihzhe ne vidi; de jih zhlovek ravno liga
imena al ftarofti al fpola brati mora, al sdra-
vila perpravljati; de fe mora smoliti tri, al
pet, al detet ozhenafhov, ne vezh, ne manj;
de fe mora pokaditi bolnik pod kapam, al
v’ fredi hifhe; de fe mora moliti proti fonzh-
nirnu sahodu, al kader nihzhe ne vidi.

4} Vrasha je tudi to: Zhudne molitve,

fkrivne befede, nesnane imena, al drugo
tako.

Golufivzi, vlazhugarji, berazhi in drugi
malovredni ljudje rastrolijo med ljudftvo in
drago prodajajo zhudne molitve po tatinfko
natifnjene, al pernefene (lashnjivo pravijo) is
Rima, al is Jerusalema, de priprofte loshej
golufajo. V’ tih ismifhljenih molitvah fo ime¬
na fvetnikov, in kaj drusiga boshjiga , de jim

35

neumneslii loshej verjamejo, de bodo po njih
obvarovani shiviufke kuge, ognja, in drusih
nefrezh. — Verni naj zimjejo, de ne bodo
sapeljani, in de vrashno ne verjamejo, naj
poflufhajo boshje nauke, in naj fe terdno der-
ishe katolfkke vere.

Od vedeshvanja.

Kaj je vedeshvanje ?

Vedeshvanje je, zhe kdo mifli, de samo-
re is smifklenih snamenj vediti al svediti, kaj
fe bo v’ prihodni zhaf godilo , kar zhlovek fam
is febe vediti ne more.

Prerokam je Bog rasodeval fvojo voljo ;
vedili in pravili fo, kaj fe bo v’ priliodno go¬
dilo. Sdaj jih ni, in treba ni prerokov $ fo
pa nekteri fleparji, ki hozhejo , al sltele fkri-
te, zliudne rezili vediti, in po prašnih sriame-
njih posnati, kaj fe bo v’prihodne zhafe go¬
dilo. Tih fleparjov je zhe dalje manj na fve-
tu, pa vender popolnoma ni bres tih golufor.

Od Icod je vedeshvanje prifhlo ?

To je is flepih malikvavzov, al bolji re¬
zki, is napuha in neuinniga radovedniga ferza.

Ajdje fo gledali na svesde, shivali, in
druge rezili, de bi svedili, zhe bo vojfka
frezliua al nefrezhua; zhe bo namenjen opra-
vik frezlien al uefrezhen. Mogozhe in treba
ni praviti vfih njih vrash} menili fo pa, de

36

bogovi razodevajo fvojo voljo po lili vidnih
snamenjih.

Je prav verjeti, de svesde al planeti vo¬
dijo zhlovekovo shivljenje ?

To verjeli je huda smola in grefhna vra-
sha; in po svesdi al planetu vgibali, zhe bo
zhlovek dober al liud, frezhen al nefrezhen,
kako bo shivel, in kdaj bo umeri, je soper
vero. Bog je gofpodar vfiga; zhlovek pa ima
profto voljo , in kakor boshje darove obrazha,
bo hudo al dobro prejel.

Je prav fanjam verjeti, al po njih pri-
hodne rezhi ugibati ?

t Sanje fo fploh prasne mifli sadershane
dufhe, ktere mifli fo obujene odtiga, kar fe
je prej miflilo, flifhalo, vidilo al delalo, in
po njih ugibvati, je prašno in fhkodljivo. Ve¬
likokrat fo fanje smefhane in zhudne, ker je
duflia, kader telo fpi omamljena in sadersha-
na. V’ fvetim pifmu je sapifauo , de je Bog
nekterim fofebnim zhlovekam fvojo voljo al
priliodne rezhi V  fanjah rasodel, pa ni prav
s’tim'fvojiga prasniga poifkanja, al ugibva-
nja isgovarjati. Modri pravi: t Sanje fo jih  ».
veliko smolile.  jSirah. 34. 7. t S'motijo nje, Id
jim verjamejo, jih vrashno raslagajo, in po
ji j ih vedeshujejo priliodne rezhi.

Od zoperuije.

37

Kaj je zopernija ?

Zopernija je po hudizhevi mozlii kaj ftoriti.

Ali fo zoperniki in zopernize?

Smed malikvavzov jih je nekaj bilo, de
fo po hudizhovi mozlii kaj ToTebniga ftorili.
4 Sveto pifnio prizhnje deje  lo bilo, in ni mo-
gozlie odrezlii; bilo je to , ker je per ajdih
liudizh veliko oblaft imel, in jih s’ boshjim per-
puThenjem fleparil.

Ali fo zoperniki in zopernize v’katolfhki
zerkvi ?

Nefpametna mifel je to. Vifoko uzhen
Muratori pravi: Kdor to tnifli ognufi Jesufo~
vo vero.  Jesuf je hudizha popolnama prema¬
gal s’Tvojo fmertjo , in ga je svesal s’Tvojo
boslijo oblaTtjo.

Je slo greflmo kakigu zhloveka zopernija
obdolshiti ?

ReTnizhno , de je slo greThno. V’Terzu
le zopernije obdolshiti zhloveka , je velik
greh; veliko vezhi greh je to hudo Todbo ra-
snaThati, in obrekovati nedolshniga blishniga.
Kdor is hudiga Terza blishnimu rezhe , norez,
je vezhniga ognja vreden (Mat. 5.22.), ve¬
liko huje je rezili, zopernik al zoperniza; kdo
pa lo pomiTIi ?

38

Zthe ni zopernikov, ne zoperniz, od kod
fo pa holesni per shivini, al tozha, al dru¬
go hudo ?

O neTpametni ljudje! Oni posabijo Tvojih
grehov, in de To boshje Thibe vredni, ker ob-
dolshujejo Tvoje brale in TeTtre.

Zhe je otrok bolan, in nekdo ima kako
nesnano bolesen, al shivina ni po navadi sdra-
va, al ni vshitka is nje, bersh miTlijo in pra¬
vijo : Ta, aluni, al unaje nad lini kriv, kri¬
va, in vrashnih perpomozbkov per vrashnih
ljudeh iTbejo, de presheno bolesen, in s’tim
Te sadolshujejo per Bogu,

Tozha je is merslih in gorkih vetrov, ve¬
trov] pa To v’ boshji oblafti, po kterih on to¬
žbo daje v’naThe pokorjenje. Ogenj, tozha,
in vfe je v’mafhevanj e ftvarjeno , 4 Sirah. 39.
35. Kader je bil JesuT vetram in morju sa-
povedal, in je velika tihota bersh bila (Mat.
8.26. ) , To Te ljudje zbudili; neumneshi pa
verjamejo, de zlilovek samore vetrovain sapo-
vedovati, in tozho dati. Ako bi zlilovek po
hudizhu kaj mogel, bi hudizh ne dal hudiga,
ampak dobro , ker To per poTvetnih dobrotah
ljudje hudobniThi, in obilniThi shalijo Boga.

Vrashe fo grelhne in Ihkodljive.

Ali fo vrashe slo grefhne ?

Vrashe To greThne, ker sapiTano je: Bog
fovrashi te , kteri fvojo vero v’ prasne rezili
fiavijo,  PT. 30. 7,  Vrashe To greThne , ker To

39

Boper vero, fo pa bolj al manj grefhne po
vednofti al nevednofti fleherniga zhloveka, po
grefhnih perpomozlikih, klerik fe kdo poflu-
shi, in po drusili okolifkinah.

,So vrashe grefhne, zhe fe ravno s’ njimi
kaka nefrezha odverne ?

Vrashe fo prepovedane, ako ravno neurn-
neslii menijo, de s’njimi kako nefrezho od-
vernejo. ( Sveti Pavel pravi: Ni hudige per-
puflieno floriti, de bi is liga kaj dobriga
bilo.  Rimi. 3. 8. Oni lasknjivim prerokam radi
verjamejo , ki jim vfe prasne marnje pravijo,
in fe ne pufte po sdravih naukih preprizhati,
bodo pa rnorde preposno, veijeli, de fo sa-
peljani,

Je tudi grefhno k’vrasham pomagati?

Tudi, in grefhi, kdor vrashne perpomo-
zhke fveluje, kdor jih ifhe, al daje, in dru¬
gi ki v’ to perpomorejo,

t So vrashe fhkodljive ?

Vrashe fo dufhi fhkodljive, ker vero
oflabe. Vraslim kriftjani fo polni prasnili in
neumnih dofdevkov, flabo verujejo in upajo
v’ vfigamogozhniga Boga. ( Sveti Zesari fhkof
je fvojim tako govoril: Velika neumno/l je

vafha, ker v’ bolesni in v’ nadlogah raji ve¬
rujete v ’ vrashne perpomozlike ko v ’ vfiga¬
mogozhniga Boga ; velika pregreha je ta. Ako
pa miflite de to vam al vafhi shivini poma¬
ga, nii f lite raji, de Bog to perpufli v'f litra-

40

fengo vafhe flepote.  Vrashni ljudje fo flabi
v’ veri in v’ upanji do Boga, in to je filno veli¬
ka fhkoda.

Kaj je krifljanam ftoriti, de vrasli ne bo¬
do imeli ?

De fo kriftjani zhifte vere, in vrasli
profti,

1) Naj terdno verujeje in upajo v’vfiga~
mogozhniga Boga, kterimu je vfe v’ oblafti.

2) Sdravila, ki jih je Bog ftvaril, naj ra¬
bijo, vender pa bres vrasli.

3) Naj ne poflufhajo neumneshov in golu-
fov, kteri is flepote, al dobizhka vrashe uzhe.

4) Uzheni naj bodo v’veri, in zhe ne ve¬
do , ali je , ali ni vrasha to al uno, naj vpra-
fhajo duhovne.

Od Ilabiga upanja.

Kaj je fhe soper pervo sapoved ?

Soper pervo supoved je fhe, flabo upa¬
nje. Bog je sapovedal de va-nj verujemo in
upamo, ker je on vfigamogozhni in ufmiljeni
Gofpod, in toraj, kdor flabo upa, soper
pervo sapoved grefhi.

Kako fe kriftjan s’ flab im upanjem pr e -
grefhi ?

Pregrefhi fe, zhe premalo al predersno

upa,

41

Kdaj krifljan grefhi s' premajhnim upa¬
njem v’ Boga ?

Greflii,

1) Zhe, mifli, de mu Bog njegovih gre¬
hov ne more, al nozhe odpufiiti; al zhe mifli,
de fe ne more boljfhati in shiveti po volji
bosliji.

2) Zhe v’ telefnih nadlogah obnemaga, in
neumno meni, de ga je Bog sapuftil.

3) Kaderkoli prevezh upa v’zhloveka, al
v’ pofvetne perpomozhke; v’ boshjo miloft, pre-
vidnoft in gnado , pa premalo upa.

Sukaj ni prav premalo upati v’ Boga ?

Sato, ker ga premajhno upanje shali, nje¬
govo vfigamogozhnoft, miloft in modrolt sa-
nizhuje, zldoveku pa je filno fhkodljivo , ker
mu brani flusliiti Bogu. David prav lepo pove:
Upaj v’ Gofpoda, in flori dobro.  Pf. 36. 3.
Upati terdno v’Boga, kteri naf fvoje ftvari
ljubi, nam pomagati samore in hozhe , in fkerb-
no shiveti po njegovi volji, to je pravo upa¬
nje.

Kdaj zhlovek grefhi s’ predersnim upa¬
njem ?

S’predersnim upanjem grefhi,

1) Zhe v’ zhloveka, al v’kako ftvar bolj
ko v ! Boga upa.

2) Zhe v’fvojo rnozh, al modroft, al ferzh-
noft upa, kakor de bi ne bil gnade boshje
potreben.

3) Zhe v’nevarnoft grefliiti gre, in upa,

42

de mu bo Bog pomagal, al kaj drusiga upa,
kar mu ni Bog obljubil, al kako drugazhipre¬
dersno.

Je predersno upanje fhkodljivo ?

Predersno upanje je zliloveku lilno fhkod-
Ijivo. Kdor predersno upa, skali Boga, kteri
napuh fovrashi, in napuhnjene sapufti, de sab-
redejo v’ grehe, in fo nefrezhni. David pravi:
Vsdigni fe ti  ( Gofpod j fodnik semlje ; po¬
verili napuhnjenim kar saflushijo.  Pf. 93. 2.
Predersno upanje je is grefhniga napuha, salo
je Bogu sopemo, in zliloveku fhkodljivo.

Od zhafti do angeljov in fvet-
nikov.

Ali je angelje in fvetnike zhaftili, in po
njih pomozhi upati tnorde soper pervo sa-
poved ?

Angelje in fvetnike zhaftiti, fe jim per-
porozhati, in po njih pomozhi upati , ni soper
pervo sapoved, ako jih zhaftimo, in fe jim
perporozhamo po nauku katolfhke zerkve.

So ang el ji vredni, de jih ■ zhaftimo ?

Angelji fo imenitni flushabniki, in veliki
prijatli boshji, in nafhi pomozhniki , in fo to-
raj vredni, de jih zhaftimo. Bog je Mojsefu
rekel: hej, fvojiga angelja pofhljem , kteri
pred teboj pojde  . . . fpofhtuj ga, ker je
moje ime v’ njem.  II. Mojs. 23.31.

43

So f vetrnici vredni, de jih zhafirno?

Vredni fo, ker jih Bog ljubi, ker To v’nje-
govi zhalli v’ nebefhkim kraljeftvu, in ker fo
prej veliko fkerbeli in terpeli sa njegove zliafti
voljo. Pred vfuni drusimi je fofebue zliafti
vredna deviza Marija, mali boslija, ker jo je
Bog s’ fvojo gnado napolnil.

( So pravoverni vfelej zhafili angelje in
fvelnike ?

Vfelej fo jih zhaftili v’ftari in novisavesi,
ker to dopadeBogu, ki jih je povikfhal. Kri-
voverzov fe je vezli predersno vsdigovalo soper
zbaft fvetnikam fkasano , zerkev pa je ftano-
vitna oftala. Tridentinfki sbor rasodeva mifel
in nauk vfe zerkve, rekozli: Let d fveti sbor
vfim fhkofam in drusim paftirjam sapove
lcerfhanfko ljudftvo uzhiti, de je dobro in
koriflno fvetnike zhafiiti , in fe jim perpo-
rozhati , ker oni per Boga po Jesafu Kri-
Jlufu Gofpodu nafhim sa naf profijo. Kdor
pa predersno terdi, de zliaft fvetnikam fka-
satia, je malikvanje, ali de fe jim perporo-
zhati je Kriftufu odrefheniku v’ nezha/t, ali
de je nefpametno mi f liti , de fvetniki sa naf
prof jo , bodi is fhtevila vernih isbrifan,
( Sej. 25.

AH rtiorde sanizhujemo Boga, alco fvetni¬
ke zhaftimo , in f e jim perporozhamo ?

Zhe zhaftimo fvelnike, in fe jim perpo¬
rozhamo po nauku zerkve, ne sanizhujemo,
ampak povifiiujemo Boga, kteri je nje , nafha

44

brale iu feftre, miloftljivo povikfhal; in ker
terdno vemo, de on lam je isvir vfiga dobri-
ga. Kader profano Boga, pravimo: Daj nam,
n f mili fe naf;  zhe pa fvetnike profano, pra¬
vimo : Sa naf Boga profite,  ker vemo, de
fo oni nafhi profbnjavzi per Bogu, ne pa de^-
livzi gnade.

Ali morde zhaftjemljemo Jesufu, zhe fe
fvetnikam perporozhamo?

Tridentinfki sbor uzhi, de ne jemljemo zha-
fti Jesufu, ker fveiniki po njem sa naf profijo
Boga; in toraj vfe molitve iu profhnje fkle-
nemo po Jesufu Kriftufu.

Ali angelji in fvetniki profijo Boga sa naf?
Ref, de sa naf profijo Boga, ker naf
ljubijo , iu shele de bi mi tudi svelizbani bili.

Angelji fo duhovi polni gorezhe ljubesni
do Boga, in do naf, naf varujejo, iu tudi
profijo sa naf. Augelj Rafael je ftarimu To-
biju rekel : Jeft fim tvojo molitev pred Gof-
poda nofil.  Tob. 12.12.  To je : Ti fi molil,
in jeft jim fvojo profhnjo tvoji perdrushil,
de te je Bog vflifhal, in osdravil.

t Švetniki tudi profijo sa naf. Per judih je
bila navadna molitev k’Bogu: ( Spomni fe, o
Gofpod! Abrahama, Isaaka in Jakoba fvojih
flushabnikov,  de bi nam savolj njih persa-
liefil. ,Sveti Janes apoftel je vidil angelje
pred boshjiin fedesham, kterifo v rokah ime¬
li po f ode polne difhezhih kadil, ktere fo
mikitve fvetnikov.  kriv. Ras. 5. 8. .Sveti Pa-

45

vel je profil Boga se verne (Tef. 1.2.  ), in
fe jim je perporozhal, de sa-nj profijo Boga.
Rinil. 15. 30., Sveti Jakob pravi: Molite eden
sa drusiga  , de bofie svelizhani.  5. 16. Zhe
nafhe molitve blishnimu samorejo pomagati ,
veliko bolj molitve angeljov in fvetnikov po¬
magajo, kteri fo veliki prijatli boshji.

Sakaj tedaj fvetnike zhaftimo, in fe jim
perporozhamo ?

( Svetnike zhaftimo, in fe jim perporo-
zliamo,

1) De hvalimo Boga, kteri je nafhiin bra-
tam in feftram gnado dal, in jih v’ nebefhko
kralj eftvo vsel.

2)  De fe s’vfimi fvetniki vefeliinO, kteri
fo s’ pomozhjo gnade premagali fovrashnike,
in frezhno prifhli v’nebefa.

3) De fe vnemamo po njih shiveti, kakor
fo oni po Jesufu shiveli.

4) De nam po Jesufu Kriftufu fprofijo obil-
noft gnade , in vfe perpomozhke v’ vezimo sve-
lizhanje, de s’ njimi hvalimo Boga vekomaj.

Je perpufheno fvetinje, al oftanke fvet¬
nikov zhafliti ?

Perpufheno, fpodobno in dobro je njih
fvetinje, al oftanke zhaftiti. Zerkveno popi-
fovanje prizhuje, de fo jih verni vfelej zha-
ftili. Verni fo s’drago ženo is rok neverzov
njih trupla, al kofti oteli, in jih zhaftili. Bog
je s’ zhudeshi njih gorezhnoft poterdoval, in
kasa! de mn je njih poboshnoft vfhezh.

46

V’Djanji apofteljnov je sapifano, de fo
bolnike na zefle nofili, de bi jih ob 'prihodu
Petrovim faj feniza njegova obfhla, in bi f‘ro¬
jih bolesenrefheni bili.  5.15. Sapifano je ludi,
de potne rale in opafda fvetiga Pavla fo
na bolehne devali , in bolesni fo jih popu-
ftile: tudi duhovi fovun fhli.  19.12. jSveti
Amb rosil, fveti Avguflitiu iu drugi enako pri-
zhujejo.

Sukaj je dobro in fpodobno oflanke fvet-
nikov zhaftiti ?

Dobro in fpodobno je sato,

lj Ker fo bili prebivalfhe fvelih dufh, in
s’ dufhanii veliko ierpeli sa boshjo zhaft.

2) Ker bo Bog trupla fvetnikov zhaftite
obudil, in bodo v’nebelih vezimo zhaft vshi-
vale.

Komu gre zhaft fvetinjam fhasana?

Ta zhaft gre fvetnikam, al bolj rezhi,
Bogu, kterijenje, fvoje prijatle povikfhal,
in pofvetil.

Kaj f e je treba v’ tim varovati  ?

Vfi verni naj bodo varni, de nepremifh-
Ijeno ne zhafte , kar ni gotovo fkasano * de
fo fvetinje al oftanki fvetnikov. Tudi, de
jim vrashne al nepermerjene zhafti ne fkashe-
jo, temuzh po nauku katolfhke zerkve.

Ali je prav zhaftiti ltrish, podobe bo-
shje, angeljov in fvetnikov?

Perpufheno in dobro je to. Bog je pre-

„47

povedal podobe po boshje molili, ni pa pre¬
povedal jim /podobne zhafti fkasovati.

Je katolfhka zerkev vfelej zhafiila podobe
boshje, angeljov in fvetnikov?

Katolfhka zerkev je vfelej vedila, de nje
zhaftiti je dobro ; v’sazhetku je vender varna
bila, ker je med molikovavzi bila , de bi fe
nad njo ne polmjfhali; kader je nevarnoft mi¬
nila , je fvete podobe imela in zhaftila.

Komu gre zhaft, ki jo fvetirn podobam
fkašujemo ?

Ta zhaft gre tim , kterih podobe fo.
Kader molimo f. krish, Iefa ne molimo , am¬
pak Jesufa, ki je na fvetirn krishi umeri. Ka¬
der zhaftimo podobe kake bosiije perfhone, al
devize Marije, al angeljov, al fvetnikov, fka-
shemo zhaft timu, kteriga podoba je.

( So fvete podobe v’prid?

.Svete podobe nam fo v’prid, ker fe po
njih /pomnimo na Boga , Jesufa, in boshje
prijatle, in povifhujejo nafho dufho. .Sveti
Gregor papesh prav govori: . Svete podobe fo
bukve neuzhenih kriftjanov.

Ali imajo fvete podobe kako mozh?

.Svete podobe nobene mozhi v’ febi ni¬
majo , iu je neumno mifliti al rezili : Ta al
una podoba je zhudodelna.  Zhe Bog ufli-
fhi profhnje fvojih vernikov, jih uflifhi, ne
savoljo podobe, temuzh savolj liga, kteriga
podoba pomeni. Vfak naj fe terdno dershi
nauka katolfhke zerkve, in mu bo vfe v’ prid
in v’ svelizhanje.

48

Druga sapoved.

Ki era je druga boshja sapoved?

Leta je : Imena Go f poda fvojiga Boga
nepridno ne imenuj.

Kaj Bog sapoveduje in prepoveduje s’ to
sapovedjo ?

Sapoveduje ga moliti, hvaliti in zhaftiti,
in tudi vfe , kar je fveliga fpofhtovati. Prepo¬
veduje ga shaliti, sanizkevati, in kar je fve¬
liga ognufiti.

Ni vfe to v’ pervi sapovedi sapovedano ?

Ref, de je vfe to v’pervi sapovedi sapo-
padeno, Bog je vender fofebno sapoved osna-
liil, de mi loshej vemo fvojo dolslmoft, in
ne grefhimo is neveduofti soper njegovo zhaft.

Rog je s’pervo sapovedjo osnauil fvojo
oblaft nad nami, de je on fam nafh vfigaino-
gozhni, fveti in ufiniljeni Gofpod; to prepri-
zha, de mu vfa zhaft in flava gre, in de fino
dolshni ga moliti in hvaliti. Ref je to, ven¬
der nam je s’ fofebno sapovedjo sapovedal ga
moliti in hvaliti, de fino opominjani, in de te
velike dolshnolti ne posabimo.

( Smo dolshni hvaliti Boga?

Dolshni fmo, ker je on fveti Gofpod, uaf
je ftvaril, in naf neprenehama obdaruje. David
pravi: Hvalite in zha(tite Go f poda. Dajajte
njegovima imenu dolshno hvalo.  Pf, 28. 2.

49

Modri tudi pravi: Tvojimu imenu  fo Bog j
hozhem hvalo dajati.  ,Sirah. 51.2. To je vlili
ljudi dolshuoft, ker Boga vfa hvala gre od
vekomaj do vekomaj.  I.Tim. 1.17.

Kdo in kaj sanizhuje boshje
ime.

Kdo sanizhuje boshje ime, al Boga ?
Boshje ime, al Boga vfi hudobni sanizhu-
jejo. Kdor ui pokoren Bogu, in njemu v’zhaft
ne shivi, ga s’ Tvojim greflmim slavljenjem ,
in s’Tvojo hudo nepokorThino sanizhuje. Hu¬
dobni imenujejo Boga ozheta in goTpoda, pa
To mu nepokorni otrozi in Tlushabniki ; govore
prav, delajo pa hudobno. Bog jim rezhe:
Zhe fim jeft ozhe, kje je moja zliafl ? in
zhe fim gof pod , kje je ftrah do mene ?  Ma-
lah. 1.6. GreThnikov hvala je Tovrashna Bo¬
gu, in zhe greha opuliiti nozhejo, To JesuTo-
vim Tovrashnikam podobni, kteri To pred-nj
poklekovali, in vpili: Sdrav bodi J judovfki
kralj.

Kaj sanizhuje Boga  ?

VTe, kar je soper sapovedi sanizhuje Bo¬
ga. Tedaj

1} VTakgreh sanizhuje Boga, ker overshe
njegovo oblalt. Majhen greh je majhno sani-
zhevanje boshje, velik greh je veliko sani-
zhevanje boshje. To vTakimu greThniku Tveti
Pavel ozhita, rekozh : Ti fe s’ poftavo hva¬
li. 4

50

lifh, in a’ prelomljenjem poflave Bogu ne-
zhaft delafh.  Rinil. 2.23. Bog Tam fe po Trojim
preroku potoshi, rekozh: Otroke fim sredil
in povikfhal, oni pa fo me  (js’grehi) sa-
nizhevali.  Is. 1. 2.

2} Pohujfhanje je Bogu v’ fofebno nezhaft.
Kdor na fkrivnim greflii, overshe boslijo ob-
laft, in sanizhuje njegovo gofpoftvo. Kdor pa
ozliitno greflii al ftori, kar fe kmalo rasodene,
fvoje brate in feftre polmjflia, rasfliirja kra-
ljeltvo liudizliovo , in druge predersno na¬
pravlja sanizlievati Boga. Prerok Natan je
l)avidu rekel: Ti fi fovrashnikam Gofpodo-
vitn k’ preklinjevanju perloshnoft dal.  II.
Krak 12. 14. ( Sveti Pavel pifhe Rimljanam:
Boshje ime, fe po vaf  f ako grefliite ) med
neverniki preklinja. 2.  24. Nevernike po-
liujfhati je velik greli, ker fe jim perloshnoft
daje Boga sanizhvati, kako velik greli je pa
verne pohujfliati, in boslijiin otrokam perlosli-
noft dati fvojiga ufiniljeniga Ozheta nebeflikiga
s’grehi sanizhvati?

3 j Sanizhvanje fvetih rezili je boshjimu ime¬
nu v’nezhaft. Verjeti ni mogozhe de bi verni
nalafh is hudiga ferza sanizhevali Boga, fveti
evangeli, fvete sakramente, boslijo befedo,
Marijo al fvetnike. To bi bilo huje od zlilo- *
veflike hudobije, in taki bi fe bili fveti veri
odpovedali. V’ fiari savesi je Bog sapovedal
preldinjavze in sanizhvavze umoriti , rekozh:
Kdor bo ime Go fpodovo preklinjal , bo umor¬
jen ; vfa mnoshiza ga mora s’ kamnjam po-
fuli.  III. Mojs. 24.16.

51

4) Nepotrebno in nezhaliljivo imenovati bo¬
shje ime, in kar je boshjiga, je Bogu v’ ue-
zhalt. Nekteri kriftjani veliko krat imenujejo
Boga al fvele rezili bres vfiga fpofhtovanja;
imenujejo Boga , Jesufa, Marijo al fvetnike
is nepoterpeshljivofti, al v’fmehu , in nedolsbni
jiifo , ker je sapifauo : Imena Go [poda fvoji-
ga Boga  (in kar je boshjiga) nepotrebno ne
imenuj, sukaj Go fpod ne bo tiga nedolshni-
ga imel.  II.Moj,s.20. 7.

5) Nepotrebna, in fhe huje, kriva perfega
sanizhuje Boga. S’ perfego fe Bog na prizho
poklizhe, in to je velikiga fpofhtovanja vred¬
no , ker boshje ime je fveto. Perfezhi nepo¬
trebno fe ne fine, in veliko manj fe fine po
krivo perfezhi.

6) Zhe fe svefto ne fpolni, kar fe je Bogu
terduo obljubilo , mu je v’ uezhaft, ker fe
s’tim kashe, de Boga malo ženimo.

Kdo in kaj zhalti boshje ime.

Kdo refnizh.no hvali Boga ?

Refnizhno hvali Boga, in boshje ime po-
fvezhuje tifti, kteri je boshjim sapovedam po¬
koren , Bogu, ne febi shivi. David to poler-
di, rekozh : Pojte hvalo Go f podu, vi njego -
vi fveti, in hvalite fpoinin njegove fvetofii.
Pf. 29.5. Tudi: Vi pravizhni hvalite Gof~
poda; poboshnim fe f podobi njega hvaliti•
Pf. 32. X.

52

Kaj je boshjitnu imenu v’ zhaft  ?

Yfe ga zliafti, kar je po volji bosliji.

1) Vfe kerfhanfke zhednofti, in vfe dobre
dela, ki fo is zhifte ljubesni, hvalijo Boga, in
povifhiijejo njegovo fveto ime. Kriftjau, ki is
pokorfJiiue, in ljubesni do Boga po njegovi
volji sliivi, kaslie de ga refnizlino fpofhtuje
in hvali.

2) Ponishna in saupljiva molitev hvali Bo¬
ga. Kdorkoli ponishno in saupljivo moli Bo¬
ga , ga fposna vfigamogozhniga , ufmiljeni-
ga in vligavedniga , in ga refnizlino hvali.
Dobri kriftjani ponishno profijo Boga, de jim
daje gnado njemu v’ zhaft shiveti, de ga spo¬
kornim slavljenjem hvalijo; in toraj je njih
molitev v’ povikfhanje njegoviga fvetiga ime¬
na, ker profijo, kakor je Jesuf uzhil in sapo-
vedal: Pofvezheno bodi tvoje ime.

3) Ozhitna molitev fhe bolj povifhuje bo-
slije ime. Daritev fvete mafhe, prozefije,
ozhituo ponishevanje in drugo , je fkasanje
nafhe vere in poboshnofti do Boga, in to zha-
fti njegovo fveto ime. Kriftjani, ki fe ozhitno
ponishujejo, in ozhitno hvalijo Boga, drusim
dajejo dober sgled, de oni tudi hvalijo njego¬
vo fveto ime, kakor je Jesuf sapovedal: Va-
fhaluzh  (vafhe slavljenje) naj fveti lju¬
dem, de vafhe dobre dela vidijozhi, zhafle
Ozheta nebefhkiga.  Mat. 5. IG.

4) ( Skerb sa povikfhanje vfiga dobriga, .
in Sairenje vfiga hudiga, je lepa in Bogu do¬
padljiva hvala. Kdor is prave gorezhnofii i ker-

53

bi, de bi vfi ljubili Boga, in mu flushili, in
fi s’vfo mozhjo pcrsadeue ubranili grefhiti, on
refnizhno hvali in pofvezhuje boshje ime. Vfi
poboshui kriftjani sa to fkerbe , dobriga fo ve¬
feli, hudiga fo shaloftni, ker ljubijo Boga.
Ljubesen fe nad krivizo ne vefeli, ampak
fe vefeli nad refnizo.  I. Kor. 13.6.

5) Boga in kar je boshjiga al fvetiga fpo-
dobno imenovati je v’ povikflianje boshje zha-
fti. Poboshni kriftjani, ki imajo verno fpofhto-
vanje v’ferzu do Boga, boshje befede, fvetih
sakramentov, fvetuikov, in do drusih fvetih
rezili, vfe to fpodobno imenujejo, fpofhtljivo
govore od tiga, in s’ tim vernim fpofhtovanjem
hvalijo boshje ime.

6) Refnizhna in potrebna perfega je boshji-

rnu imenu v’ hvalo. Kdor is potrebe refnizhno
porfeshe, ldizhe Boga v’ prizhevanje refnize,
in s’tim kashe fvojo vero v’pravizhniga in ref-
nizhuiga Boga. Prerok David to poterdi, re-
kozh: K/eri v’ 'Bogu perfegajo, fe bodo

(s’njim) hvalili ; ker fo tim ufta samafhe- ,
ne, kteri lash govore.  Pf. 62.12.

7) ^polnjenje obljub je tudi Bogu v’ zhaft.
Kdor kaj fofebniga dobriga Bogu v’ zhaft ob¬
ljubi, ga hvali, in ga fhe obilnifhi hvali, zhe
svefto fpolnuje, kar je obljubil. David pravi:
Sakolji Bogu hvalni dar, in odrajtaj njemu
fvoje obljube. Klizhi na-me  (pravi) ob zhafu
nadloge; jeft te hozhem odrefhiti, intibofh
mene zhafiil.  Pf. 49.14-15.

54

Od p e r f e g e.

Kaj je perfega ?

Perfega je Boga na prizlio vseti, de je
ref, kar fe govori, al fe ftoriti obljubL

Kako fe perfeshe ?

Perfeshe fe, zhe Boga na prizlio vsame-
mo, al evangeli, vero, sakraniente, al druge
fvete rezki imenujemo is namena perfezhi. Per¬
fega je ludi bres befedi, zhe fe bukev evan-
geljfkih dotaknemo, tri perfte vsdignemo, al
kako drugazhi, zhe je kje navada tako per-
fegati.

Je perfega perpufhena ?

Perfega je perpufhena, zhe je refnizkna
in potrebna. V’ poterdenje nizhemurnih, al
majhnih rezili, ni perpufheno perfezhi; zhe
pa ni drugazhi mogozhe kake velike fiikode
odverniti, je perfega perpufhena, in vziiafi
tudi potrebna.

Ali ni Jesuf prepovedal perfegati ?

Jesuf ni prepovedal refuizhne in potrebne
perfege. On je rekel fzer: Vafhe govorje¬
nje bodi : Je, je, ne, ne, kar je pa vezli
ko to, je is )indiga . Mat. 5. 37.'  On ni re¬
kel: Kar je vezli ko to, je hudo , ampak je
is hudiga.  Ako bi vfi pravizhni in refnizhni
bili, bi bilo sadofii rezili: Je, ne;  ker pa
nifo vfi pravizhni in refnizhni, in ni vfaki-
ron zhloveku verjeti, je savolj liga perfe-

55

ga vzhafi potrebna, in fe toraj rezhe, de jo
is liudiga.

Je nepotrebna perfega greh ?

Nepotrebna perfega je greh, ako ravno
je refuizhna. Boshje ime, in fvete rezin, fo
fpofhtvanje vredne, in jih ne fmemo nepotreb¬
no imenovati, al s' njimi nepotrebno prizhe-
vati al perfegati.

Nekterimje navadno rezili: Kakor je Bog
refnizhen, - per moji veri, - per moji du-
fhi, ul drugazhi;  pa to nepotrebno govore,
in fe sadolsliujejo per Bogu. Kdor je v’ tim
sapopaden, naj nad Teboj zliuje, de Te ref-
nizhno odvadi , ker ta navada je grefhna,
blishnimu je tudi v’ pohujfhanje , in je v’ne-
varnofti. krivo perfegati, slafti pa v’ naglizi in
v’jesi.

Je perfega potrebna ?

Perfega je uzliafi potrebna, in toraj per-
pufhena, in tudi vfhezh Bogu, ako je refni-
zhna. Perfega je perpufhena, kader fe dru-
gazhi ne da kaka velika fhkoda odverniti, al
zhe jo gofpofka sapove.

Je lashnjiva perfega velik al tnajhin
greh ?

Lashnjiva' perfega je filno velik greh.
Prerok Zaharija pravi. Prekleftvo bo prifhlo
v’ hifho tifdga, kteri lashnjivo v’ mojim ime¬
nu perfega, in bo oftalo v’ fredi njegove hi-
fhe, in bo konzhalo njo, nje lef, in nje

56

kamnje.  5.3-4. Modri pravi : Lashnjive ufia
umore dufho.  Modr. 1. 11. Mati katolfhka
zerkev je nekdaj lashnjive perfegovavze k’ o-
zhitni pokori obfodila do fmerti. Deshelaa
oblaft tudi ojftro pokori te hudobneshe.

Ali kdor majhno lash s’ p er f ego poterdi,
finertno gr e f hi ?

Refnizhno de fmertno grefhi, ker krivo
perfeshe, kriva perfega pa je vfelej velik
greli.

Ali je tudi kriva perfega s’ njo kaj po-
terditi, al prizhati nad zhimur f e dvomi, al
zvibla ?

To je kriva perfega, zhe fe poterdi s’njo,
kar fe gotovo ne ve.

Kdor perfeshe floriti , al nehati, al da¬
ti , kar ne ve, zhe ho al ne , ali krivo per¬
feshe?

Refnizhno de krivo perfeshe, in fe slo
sadolshi per Bogu.

Kdor perfeshe, in fe ne mifli s’ per f ego
savesati, ali grefhi?

t Smertno grefhi, ker s’ Bogam tako re-
kozh norzhuje; fofebno pa grefhi, ako je to
per gofpofki.

Ali je prav na hofedo drusiga zhloveka
perfegati ?

( Se ne fme naravnoft poterditi s’ perfego
na befedo drusiga zhloveka. Kdor je permo-

57

ran perfegati, naj perfeslie, de je to, al uno
fliflial, al drugazhi, kakor ve, deje refuizh-
no. Gorje zliloveku, kteri priproftih , al flabo-
veftnih ifhe, in nje napravi perfegati soper
zhifto refnizo, al pravizo.

Je perpufheno k’ perf egi perrnorati zlilo-
veka, kteri je perpravljen lashnjivo perfe¬
gati ?

To ni fploli perpufheno. Gofpofka ve ,
kaj po poftavah ftoriti; drugi, ki poftav ne
vedo, naj slo fkerbe, de fe greha flabovelt-
nih ne vdeleshe.

Kaj je zliloveku ftoriti, kteri je krivo
perf egel, al fe krive perf ege vdeleshil ?

Dolshen je fe refnizhno fpokoriti po ve-
likofti te ftrafline pregrehe. Dolshen je tudi
vfo krivizo popraviti, ktera je is njegove kri¬
ve perfege. Zhe tiga ne flori, sa-nj sveli-
zhanja ne bo.

Je perpufheno f polniti, kar je kdo s’p er-
fego hudiga obljubil ?

Kdor perfeslie ftoriti, kar ne fine; al ne
ftoriti, kar je dolshen, hudo grefhi, ker Bo¬
ga na prizho vsame, in fe saveshe ftoriti so¬
per njegovo fveto voljo. Zbe dopolni, kar
je hudiga obljubil, sopet hodo grefhi. Taka
perfega je v’ veliko nezhaft fvetiga imena bo-
shjiga; in fpolnjenje hudobne perfege je tudi
v’veliko rasshaljenje boshje.

Veliko judov fe je sarotilo, de oni hozhejo

58

fvetiga Pavla umoriti; nifot ga umorili, pa
vender je bil njih fklep filno velik greh. Djan.
Ap.23. 1 2.

Kralj Herod je neframni plefavki s’per-
fego obljubil ji dati, karkoli bi hotla in pro-
fda; in on je po njeni profimji ukasal fvetimu
Janesu kerftniku glavo odfekati. (Mat. 14.
7.-10.) , in je slo grefhil.

To uzhi, de naj vlak f kerbno premiffi,
zb e je perfega potrebna, pametna, pravizhna,
refnizhna, de fe per Bogu ne sadolshi; kar
je pa kdo po volji bosliji s’ perfego obljubil,
naj svefto fpolni.

Od obljub.

Kaj je obljuba ?

Obljuba je radovoljni fklep , s’ kterim fe
zhlovek fpremifhljeno saveshekaj fofebniga do-
briga ftoriti, al fe kaj neprepovedaniga varo¬
vati Bogu v’zliaft. To je dopadljivo Bogu,
ako ima obljuba potrebne laftnofti, fzer pa ne.

Kakfhne laftnofti mora vfaka obljuba ime¬
ti, de dopade Bogu ?

Vfaka obljuba mora te laftnofti imeti: 1) mora
biti radovoljna: 2)  fpremifhijena: 3) pametna.

Sakaj mora biti obljuba radovoljna ?

Sato, ker obljuba ni prava, ako je per-
filjena, al zhe ni is radovoljniga ferza. Loh-
ka fe ve, de obljuba mora biti radovoljna,

59

ker fe obljubi Bogu v’ zbali, kar boshje in
zerkvene sapovedi ne sapovedujejo, in ne
prepovedujejo.

Ali obljuba ne saveshe, oko ni radovoljna ?

VTaka obljuba mora biti radovoljna al vfaj
proftovoljna, in zhe tiga ni, ne saveshe.

1) Zhe otrok, preden ima pravi raslozhik,
al rasfodik, kaj obljubi, je njegova obljuba
prašna. Ravno tako je rezili, zhe neumen od-
raflien zhlovek kaj obljubi.

2) Zhe porodniki sa otroke, al zhe kak
zhlovek namefti drusiga kaj obljubi Bogu ,
veljave nima ta obljuba, zhe potlej ne poter-

• dijo tilu, namefti kterih fo drugi obljubili.

3) Kdor v’bolesni, v’nevarnofti, al v’nef-
rezhi Bogu proftovoljno obljubi, kar mu je
v’zbali, je dolshan /polnili, kar je obljubil,
zhe je sdrave pameti bil, kader je obljubil.

Sakaj mora biti obljuba fpremij'hijena?

Salo, ker ni prav haglo obljubiti, in fe
savesati s’obljubo, kar bo morde flikodo per-
neflo , al bo nemogozhe , al preteshko fpol-
niti. Modri pravi: Veliko bolji je ne oblju-

. biti, kakor po obljubi obljubljenima ne dati,
Rrid. 5.4.

Je to prava obljuba, zhe kdo mifli al
sheli kaj fofebnipa dobrija Bogu v’ z ha ji
jloriti ?

Poboslina mifel, al shelja kaj fofebniga
dobriga ftoriti, al fe kaj neprepovedaniga va-

G O

rovati Bogu v’ zhaft, »i prava obljuba, te-
muzh dobra mifel, ktera ne saveslie zhlove-
ka jo refnizhno fpolnili.

Kaj je krifljanu ftoriti, preden fe skob¬
ljalo terdno saveslie ?

Preden fe s’ obljubo saveslie, fofebno pa
preden kaj veliziga obljubi, mora

1) fkerbno premifliti, zhe je to, kar fe je
namenil obljubiti, Bogu v’zhaft, in zhe bo sa-
mogel svefto fpolniti.

2) De fe ne prenagli, in vfe prav premifli,
naj vezlikrat gorezhe profi Boga njegovo voljo
svediti, in po nji ftoriti.

3) Naj popraflia fvojiga navadniga fpoved- .
nika, kteri ve njegove laftnofti, flabofti, in
druge okoljfhine, in on mu bo dober fvet dal.

Kdaj je obljuba pametna ?

Obljuba je pametna zhe kriftjan Bogu
v’ zhaft mogozhe , dobre in fvete rezili ob¬
ljubi. Nemogozhe, flabe al grefhne rezili ob¬
ljubiti, je Bogu v’nezhaft, in duflii v’ fhkodo.

Je obljuba pametna, zhe fe Bogu inojo-
'zlia, dobra in fveta rezh obljubi  ?

Obljuba ni fhe pametna, ako fe Bogu mo-
gozha, dobra in fveta rezil obljubi , ampak
fe morajo vfe okolifhine fkerbno premifliti,
de fe po dufhni in telefni mozhi, po ftanu ,
po premoshenji, in po drusih rezheh pametno .
fodi.

Zhe nekdo obljubi is fvojiga premoshe-

61

lija dali zerkvam, al ubogim, al sa fvete ma-
fiie, kar dali ne more bres fhkode Tvojih
otrok, al Tvojiga blishniga, je njegova oblju¬
ba nefpametna in krivizhna. — t SIushabnik,
ki lerde pofte obljubi, in savolj njih ne more
po navadi delati, neTpametno obljubi. — Oiro-
zi, zbe obljubijo Bogu, kar bres perpuThe-
nja Tvojih TtariThev ne fmejo , neTpametno ob¬
ljubijo. Tako je rezhi od drusih, ki oblju¬
bijo Bogu , kar ni popolnama po njegovi volji.

Je dolshnofl obljube f polniti ?

Dolshnoft je vfako dobro obljubo fpol-
niti. Kdorkoli fvojimu blishnimu kaj obljubi,
mu je dolshen dati; veliko bolj pa kar je Bo¬
gu obljubil. Zlilovek, preden obljubi, je
proft, po obljubi je pa savesan , in je fpolniti
dolshen. Zhe vozke f h obljubili, fi bres gre¬
ha ; kar fi ga obljubil, libri.  V. Mojs. 23.
22-23.

Je velik al majhin greh obljubo prelo¬
mili ?

Obljube ne f polniti, je al velik al majhin
greh po velikofti liga, kar je zlilovek oblju¬
bil ; in tudi po njegovi prejfhni volji, s’ktero
Te je proftovoljno savesal.

Je greh odlafhati obljube fpolniti?

Greh je to, zhe Te is lenobe, al nemar-
nofti odlafha. Bog po Mojsefu tako govori:
Obljube [polnili ne odlafha j, ker ako od¬
lafha f li g ref hi f h.  V. Mojs. 23.21.  Salomon

62

tudi pravi: Ako fl kaj Bogu obljubil, ne od-
lufhaj dati.  Prid. 5. 3.

'So otrozi dolshni fvojih {larifhev obljube
f polniti ?

Vzhafi fo dolshni, vzhafi pa ne.

1) Zlie fo ftarifhi kaj Bogu obljubili, po-
fte, molitve, al drugo, otrozi nifo dolshni tiga
fpolniti; dolshni fo pa, zhe fo dolshnolt fvojih
ftarifhev na fe vseli. Nilizhe ne more drusi-
ga zldoveka s’ fvojo obljubo savesati, ker ob¬
ljuba mora biti radovoljna; kdor pa radovo-
Ijno vsame na-fe drusiga zhloveka dolshnolt,
je dolshen jo fpolniti.

2) Ako kdo obljubi zerkvam, vbogim , al.
sa fvete maflie, in umerje, preden to fpolni,
fo dolshni tifii, ki fo njegovo premoshenje
poerbali , fpolniti. Ta obljuba je drusimu dol¬
gu enaka, je dolg, de fe mora plazhati, zhe
je premoshenju permerjen, in bres vfe kri-
vize.

Ali velja obljuba tiga, ki pod drusih po¬
korfhin o s kivi ?

Vzhafi velja, vzhafi pa ne.

Otrok, sliena, al flushabnik, ki Bogu
obljubijo is fvojiga premoshenja kaj dati, al
obljubijo kake molitve, al pametne pofie, al
kaj drusiga, kar ni soper dolshno pokorfhino;
naj fpolnijo kar fo obljubili, ker njih obljuba
velja.

Otrok, shena, al flushabnik, ki Bogu ob¬
ljubijo , kar fpolniti ne fmejo bres dovoljenja

63

tih, 'pod kterih oblaftjo shive, flore prašno
obljubo, ker je soper dolsbnoft njih fianu. Kar¬
koli tedaj podloshen obljubi, kar bres pred¬
nikov perpufhenja ftoriti ne fine, to nima ve¬
ljave , ako predniki njih obljube ne poterdijo.

{ Smejo ftariflii otroku, al mosh slieni,
al gofpodar htapzu odrezki, in jim braniti ,
de ne (polnijo, kur fo Bogu obljubili ?

jSmejo odrezhi, ako fo podlostmi oblju-'
bili, kar nifo bres perpufhenja fineli; in Bog
fam jim je to oblaft dal. IV. 31ojs. 30. 4-6.

To je  sapifano, de ftariflii in gofpodarji
vedo, in ne dovolijo v’ obljube njih podlosh-
nih, ako fo is nefpametue gorezlmofti, al is
hudiga posheljenja.

'So dolshni furmani, al deshelani fpolnili
obljube njih ozlietov ?

Dolshni fo, zhe fo oblaftniki njih oblju¬
bo poterdili; ali, zbe dolga navada bres pre¬
neha to terdi soper ktero nifo oblaftniki nizh
rekli.

Kaj je fioriti, zhe fe ne ve, al je oblju¬
ba dobra al ne ?

Zhe fe dvomi, fe morajo vprafhati uzhe-
niki katolfhke zerkve , in po njih fvetu je
ftoriti.

Kaj je pa fioriti, zhe je obljuba preteshka,
nemogozha, al nepridna 1

Dolshnoft je per uzhenikih fveta ifkati,

in ako je potreba, per vifhili zerkvenih ob-
laftnikih rasvese profiti.

Potrebno je prej fkerbno preminiti, in
fveta ifkati, de ne bo potlej kafanja in nad¬
loge. Zhe fe pa potlej okolifhine fpreme-
lie , in je dufbi v’prid pomozhi ifkati, deje
obljuba premenjena, al oversliena, naj fe to
ifhe per zerkvenih oblaftuikih , kakor je bilo
sgoraj rezheno.

Tretja sapoved.

Kteraje tretja sapoved ?

Leta je: ( Spomni fe, de prašnik pofve-
zhujef/i.

Sapopadik in namen te sa-
povedi.

i

Kteri prašnik je Bog po Mojsefu pofve-
zhevati sapovedal ?  )

Sapovedal je fedmi dan tedna , faboto i
pofvezhevati, kteriga je pofvetil.

Sukaj je Bog fedmi dan, al sadnji dan  ‘
tedna pofvetil ?  I

Pofvetil ga je sato, ker je tifti dan po-
zliival, to je, livariti jenjal. Bog je v’flie- 1
ftih dneh ftvaril nebo, semljo, drevefa, shivali
in zhloveka , fedmi dan ni nizh ftvaril, in ga
je faboto imenoval, to je, pozhitik Gofpodov,

65

in ga je pofvezlievati sapovedal v’ fpomin nje-
goviga pozhitka.

Ali nifo ljudje pred Mojsefam imeli no-
beniga prašnika sapovedaniga ?

Pred Mojsefam ni bilo nobene sapovedi
ozlii(ne dane ljudem, de bi kaki prašnik po-
fvezhovali, imeli fo vender nektere dni odlo-
zliene v’ boshjo zbaft, ktere fo fi farni odbrali.
Nekleri smed njih fo po srozheni befedi loh-
ka vedili, de je Bog faboto pofvetil, in jo
pofvezlievati sapovedal.

( So prašniki potrebni ?

Prašniki fo potrebni, in fo ravno sato sa-
povedani, de odloshimo pofvetne fkerbi, fvojo
dufho povifhujemo, fvojiga Boga nesmoteno
molimo, in ga ozhitno hvalimo.

Je bilo Judam le faboto pofvezlievati sa-
povedano?

Sapovedal je Bog Judam pofvezhevati
faboto, pa tudi velikonozh, binkofbti, in dru¬
ge prašnike v’ fpomin fofebnih dobrot, ki fo
jih prejeli.

Sakaj mi kriftjani namefii fabote nedeljo
pofvezhujemo ?

Katolfhka zerkev je to prenaredila in
sapovedala. Bilo je to od zhafa apoftelnov,
ker je Jesuf v’nedeljo od fmerlivftal, infve-
ti Duh v’ apoftelne prifhel.

II.

5

6 #

Kdo je sapovedal druge prašnike pofve-
zhevati, m salcaj ?

Katolfhka zerkev je sapovedala, in sa-
poveduje druge prašnike pofvezhevati, de ob- •
Jiajamo fpomin nafhiga odreflienja, matere bo-
shje Marije, in nekterih fofehnih fvetnikov.
Nedeljo potVezhevali Bog sapoveduje , druge
prašnike pa zerkev.

Kako fmo dolshni nedelje, in sapovedane
prašnike pofvezhevati  ?

Dolshni fmo od uepotrebniga, in teshkiga
dela jenjati, fe fofebno greha varovati, fve-
to maflio poboslmo flifhati, boshjo befedo
fkerbno poflufliati, obilno moliti, in drugo do- .
hro po mozhi delati, de te fvete dneve ref-
nizluio pofvezhujemo.

Od dela jenjati, in greha
varovati fe.

Kdo sapove od teshkiga in nepotrebniga
dela jenjati ?

Bog to sapove, de verni, profti od po-
fvetuih fkerbi, refuizhno pofvezhujejo prašni¬
ke. ( Sveti pozlatile je sapovedan, in je po-*
treben, de imajo verni zliaf in perpravno du-
fho Bogu fofebno zhaft dajati.

Kako ojftro je Bog prepovedal Judam de¬
lati ? -

Jim je po Mojsefu rekel: t Sheft dni de-

67

loj, in v[e [voje dela opravi; al fedmidan
je [abota Gofpoda tvojiga Boga: tifii dan
nizh ne delaj, ne ti, ne tvoj [m, n e. tvoja
hzhi, ne tvoj hlapez, ne tvoja dekla, ne
tvoja shivina, ne ptujiz, kteri fe v’tvoji
hifhi snajde.  II. Mojs. 20. 9-10.

Judje nifo imeli nizh delali, in ne ognja
vshgati, kakor jim je Mojsef sapovedal: Vdan
[abote po vfih fvojih prebivalfhuh ognja ne
vshgite.  II. Mojs. 35. 3. Bog fam je sgled dal,
de bi fvet pozhitik imeli, in jim v’ faboto ni
mane dal: ( S/ieft dni poberajte mano; [edmi
dan pa je [abota Go[podova, sa tiga voljo
je ne bo.  II. Mojs. 16. 26. Judje To faboto
prasnovali, kakor jim je Gofpod sapovedal,
in To Ti v’ petik svezker perpravljali, karkoli
jim je bilo treba v’ faboto; ravno sa tiga voljo
je bil petik, dan perpravljanja imenovan.

Kako je Bog pokoril te, ki ni [o [abote
prasnovali ?

Sapovedal jih je umoriti, rekozh: Kdor
bo v' [aboto delal, bo umorjen.  II. Mojs. 35. 2.

Pergodilo fe je, dokler fo Judje v’pu-
fhavi bili, de fo zhloveka nafhli fabotni dan
dreva poberati, in Gofpod ga je sapovedal
umoriti. Peljali fo ga malo prožil od fhotorjov,
ga s’ kamujam pofuli, in je umeri, kakor je
Bog sapovedal. II. Mojs. 15.32-36.

Je nam kriftjanam ravno tako oj[tro pre¬
povedano v’nedeljo in sapovedane prašnike
delati ?

Nam kriftjanam ni tako ojftro prepoveda-

5 *

68

no delati; pa tudi ne tabo malo, kakor la¬
komniki menijo, ki pozhitka nimajo nikoli, in
prašnike pohujfhljivo sanizhujejo , ker jim ni
mar sa fvojo dufho fkerbeti.

Ktere dela fo krijljmam v’ nedelo in praš¬
nike prepovedane?

Teshke, nizhemurne in nepotrebne dela
fo jim prepovedane, de te fvete dneve ne-
smoteni pofvezliujejo, in fofebno hvalo dajejo
Bogu.

Ni nikoli perpufheno ob prašnikih delati ?

Perpufheno je , zhe fe delo in opravek ne
more odlosliiti bres velike fhkode. Y’zhafu
ognja, povodinj , vojfke in v’ kaki drugi fdi,
je perpufheno delati, in tudi kadarkoli fe
bres velike fhkode delo ne da odlosliiti.

Opomniti je pa potrebno, de zhe fila, al
fhkoda fkoraj permora v’ prašnik delati, fe
mora, ako je mogozhe in perloshno , duhovfka
gofpofka prej profiti perpufhenja: In tudi de
fe prašniki po mozhi pofvezliujejo, al de fe
dobriga ftori kolikor je mogozhe.

Je ob nedeljih in prašnikih perpufheno na
pot iti ?

To fploh ni perpufheno, teinuzh, kader
fe bres velike fhkode ne da odlosliiti. Kdor
tako dalezh gre, de mora v’nedeljo al sapo-
vedan prašnik na poti biti, ne greflii, fkerbeti
pa je dolshen , kolikor je mogozhe nedelo al
pjrasiiik pofvezhevati. Zhe pot ni tako dolga,

G 5)

naj fkerbi, de po prašniku gre  od doma, al
pred prasnikain domu pride. Kdor kako kup-
zliijo, al drugo tako opravilo na prihodno ne¬
delo al sapovedan prašnik nalafh odloshi, de
med teduam nizh ne snmdi, sanizhujeprašnik,
in fe per Bogu sadolslii.

Verni kriftjani naj fkerbe, de bodo v’ne¬
deljo in sapovedan prašnik doma, ker vedo,
de fe na poti, slafti s’shivino, prašniki ne po-
fvezhujejo, kakor Bog iu zerkev sapovedu-
jeta.

Je kupzhija ob nedelji in prašniku per-
pufhena ?

Ni perpufbeua , ker je to  kriftjanu sniota,
in ker ti fveti dnevi nifo sa kupzhijo, te-
muzh sa fofebno zbaft boshjo odlozheni.

Tukaj je permerjeno, kar je pobosbni pi¬
lar Nehemija govoril, kader je vidil de fo
Judje butare nofili, in s’Tirzi kupzhevali v’fa-
botih: Poglavarje Juda  (on pravi) fim fva¬
ril, rekozh: Kaj to delate, in f aboto ognu-
fite ? Ali nifo nafhi ozhetje ravno tako de¬
lali, in nafh Bog naf je sato teshko poko¬
ril?  Esd. 13.15-18.

Katolfhka zerkev je to v’ vezli sborih pre¬
povedala , in prepoveduje v’ nedelih in prašni¬
kih kupzhevati. J)eshelna oblaft podpira zerk-
veno sapoved, in lakoinnoft bozbe premagati,
ker zblovek smiraj fkerbi Bogu in mamonu ob
enim 1'lushiti, kar ni mogozhe. Ob nedelih in
prašnikih je perpufkeno prodajati in kupovati

70

kar vbogi ljudje v’shivesli potrebujejo, ker po-
trebniga nimajo doma.

Je kriftjanam ob nedeljih in sapovedanih
prašnikih kako vefelje perpufheno ?

Kako »edolshno in kratko vefelje, de jih
ne odvrazha od boshje fluslibe , jim je perpu-
flieno. S’ timi befedami fe pa ne poterdi,
kar je fiabim in rasusdauim kriftjanam navad¬
no , de vezli ur igrajo, al kaj prasniga govore ,
al pijanzhujejo, al nore. S’ prašnimi pogo¬
vori , s’ igro, s’ plefain, al s’ drugimi enakimi
rezlnni fo prašniki sanizhvani , ne pa po-
fvezhvani, kakor Bog in zerkev sapovedujeta.

Kaj je rezki od kriftjanov, kteri ob ne¬
deljih in sapovedanih prašnikih greflie  ?

Kriftjani, kteri v’ tih fvetih dueli finertno
greflie, in slafti zhe je to s’pohujfhenjem,
huje greflie. Ti fveti dnevi fo odlozheni v’fo-
febno zhaft boslijo, in fe lolika ve, de te dni
fmertno grefhiti, al s’ polmjflienjam pomagati
v’ boshje sanizhevanje , je huji greh.

Refnizhen je ta nauk, pa vender fe dru¬
ge dni ne fton’ toliko grehov kakor v’ prašni¬
kih. Poftopazhi fi vfe neumnofti in hudobije
ismifhljujejo , pijanzhvanje , klafanje , plef,
ponozhno vpitje, vafvanje, in kar samorejo,
de hudizhu ftreshejo, in Boga shalijo.

Kaj je ob nedeljih in prašnikih huje, de¬
lati al grefhiti ?

Huje je grefhiti. Kdor v’ tih fvetih dneh

n

bres velike potrebe dela, grefhi, akoje ravno
delo nedolshno, zhe pa ftori, kar nikoli 11 I
perpufheno, huje grefhi. ( Sveti Tomash uzhe-
uik to poterdi, rekozh : Kdor grefhi , huje
sanizhuje prašnike, kot delaviz, ker delo
je farno na febi nedolshno, greh pa nikoli.
( Sveti Avgufhtin tudi pravi : Manji greh je
semljo orali, ko plefati ob prašnikih.  Ravno
tako je pravizhno rezheno od vfaziga velizi-
ga greha, slafd, zlie blishniga pohujfha , in
ga lokka napravi prašnike hudobno sanizhe-
vati.

Kaj Bog shuga tim, hi prašnikov ne po-
fvezhujejo ?

Bog jim shuga neisrezheno hudo. On je
tako govoril po Mojsefu: Pefvezhujte mojo
[aboto, in ona vam bodi f'veta ; kteri jo bo
preftopil, bo umorjen.  II. Mojs. 21.14. Ju¬
dam je bilo sapovedano kamujati preftopavze
fabote, in to preprizha, de prašnike sanizh-
vati je velik greli, kteri pogubljenje saflushi.
Nekterini kriftjanam je pravizhno rezheno, kar
je Bog rekel Judam po preroku Isaiju : Va~
fhe godove fovrashi moja dufka,  in [o mi
nadleshni; utrudil fini [e jih ter peti.  1. 14.

Od sapovedanih dobrih del.

Je sadofli, de kritijani ob nedeljih in sa¬
povedanih prašnikih delali jenjajo ?

To The ni sadofti, ampak fo dolshni to-

72

febno fkerbeti s’ sapovedanimi dobrimi deli
le fvete dneve pofvezhevati. ( Svet pozhilik
je sapovedan, de imajo kriftjani perpravno in
nesmoteno dufho, in tudi zhaf fofebno hvalo .
dajati Bogu 5 s’ farnim pozhitkam pa fe prašni¬
ki ne pofvezhujejo.

Kakfhne dobre dela fo krifljanam sapo-
vedane, s' kterimi pofvezhujejo prašnike?

Ob nedeljih in sapovedanili prašnikih fo
kriftjani dolshni obilnifhi moliti, profiti Boga
de jim da refnizhno fovrashtvo soper grebe,
fveto mafho poboshno flifhati, bosbjo befedo
gorezhe poflufhati, in druge dobre dela po
mozhi delati. Nobeniga dneva ni v’ kterim bi -
zhlovek frnel grefhiti, al de bi dolshen ne
bil moliti, v’ prašnikih pa je fofebna dolsh-
noft hvaliti in moliti Boga, in fvojo dufho po¬
fvezhevati.

V’ Djanji apofteljnov je sapifano, de verni

bili flanovitni v’ nauku apofteljnov, in
sdrusheni v’ lomljenji kruha, in v’ molitvah.

2. 42.  Verni fo ftanovitno poflufhali nauke
apofteljnov, pogofto flifhali fveto mafho, in
prejemali fveto refhnje telo, tudi nepreueha-
ma molili, fofebno pa v’ prašnikih. Zerkveno .
popifvanje prizhuje, de fo verni, fofebno k’ve-
likim prasnikam, fkoraj vfo nozh zhuli v’mo¬
litvah. Kader fo bili zefarji, kralji, in drugi
predniki fpreobernjeni, fo oni tudi s’drusirni
vernimi v’ ponozhnih molitvah sdrusheni bili.
8daj , namefti perpravljati fe k’ prasnikam
b’ molitevjo, in namefti de bi v’ molitvah zhu-

73

li, zhujejo vTIabih drushbah, al vfo liozh
v pijej°, al kaj drusiga Jmdiga delajo, kar
fvete nedelje in prašnike sanizhuje, iu Boga
shali.

Kdo je sapovedal vfako nedeljo in napo¬
vedan prašnik f'veto mafho poboshno flif/iati?

Sapovedala j« to katolfhka zerkev s’ dru¬
go sapovedjo , de bi verni s’ daritevjo fvete
jnafhe molili Boga, in fi potrebne gnade fpro-
fdi. Zerkev je to sapovedala, de fe tretja
sapoved boshjavfaj nekoliko fpolnuje. Vfi umni
odrafheni verni, ako je mogozhe, morajo per
fveti maflii biti.

Je sadofli per fveti maflii biti?

To ni sadofti, ampak verni morajo biti
per fveti maflii, kakor bi bili pred krisbem ter-
pezhiga Jesufa , ker fe per fveti maflii da¬
ritev fvetiga krisha ponavlja. Verni naj bo¬
do shaloftne in ponishne dufhe, polni sliive
vere, ferzhne bvaleslmofti do Jesufa, in tako
dopolnujejo bosbjo in zerkveno sapoved. Kdor
je pa bres prave poboshnofti per fveti maflii,
ne inoli Boga, in fi gnade ne fprofi.

So verni dolshni poflufhati boshjo be-
fedo ?

Dolshni fo. Duhovnim je sapovedano os-
nanovati boshjo befedo, ker fo jo verni po-
flufhati dolshni, in kdor jo sanizhuje, sani-
zhuje Boga, in je fvete maflie tudi nevreden.
Nekteri nalafh ofiaiiejo per zerkvenih uratih,

74

al sunaj zerkve, de pridige ne poflufhajo ; al,
kader fe pridiga perzhne, gredo is zerkve,
de okoli zerkve leske, al fe pogovarjajo. ^ve¬
ti fhkofHiIari, ko je pridigvaii sazhel, je ene
vidil, de fo is zerkve flili, in jim je rekel:
Pojdite le is zerkve, povem vam pa , de is
pekla ne bojte mogli iti.  Ta fveti fhkof jim je
tako govoril, ker je terdno miflil, de kdor
sanizhuje boslijo befedo, v’pekel pride.

Ni prevezh rezheno, de kdor sanizhuje
boslijo befedo, pride v’pekel, ker Bog fam
po preroku Jeremiju pravi: Preklet zhlovek,
Meri ne poflufha befede savese.  Jer. 11. 3.
Jesuf je terdovratnim Judam, in vfim sanizhe-
vavzani boshje befede rekel: Vi fte is ozheta
hudizha. Kdor je is Boga, boslijo befedo
poflufha : savoljo tiga vi ne poflufhate, ker
is Boga nifie.  Jan. 8.44-47. ^veti Gregor
papesii pravi: Kdor sanizhuje boslijo befedo ,
ima nad feboj snamenje vezhniga pogublje¬
nja.

Komu je boslija befeda v’ svelizlianje ?

Timu, kteri jo poflufha sheljno, po-
nishno, jo ohrani in premifhljuje, in po nji
shivi.

1 j Dolshnoft je sheljno poflufhati boshjo
befedo. Kdor sanizhuje befedo boshjo, je is
ozheta hudizha; kdor jo mlazhno poflufha,
ima merslo duflio in flabo voljo; kdor jo pa
sheljno poflufha, al bere fvete bukve is na¬
mena Bogu dopadljivo shiveti, tifti ima nad fe¬
boj snamenje bosiiji.ii otrok. David je Bogu

djal: Moja (lufha je ko fulia setnlja pred
teboj.  Pf.142.6. Dufha fleherniga zhloveka
bodi enaka sernlji deshja potrebni in sheljni,
de je lazlma nebefhke rofe boshje befede, in
ji bo, kar je prerok Jeremija rekel: Tvoja

befedaje meni v vefelje, in v’ rasvefeljenje
m ojiga ferza.  J er. 15.16.

2) Dolshnoft je boslijo befedo ponishno po-
flufhati. Ponishnoft je slo potrebna, ker ona
preprizha zhloveka, de je naukov in boljfha-
nja potreben, in daje toraj refnizhne slielje po
naukih. Ponisheu kriftjan rad poflufha , ni
rasshaljen , in isgovorov ne ifhe, zhe je ravno
befeda boshja bodezha in ojftra. Ponisheu
kriftjan pofnema Davida, kteri je fvojo hudo¬
bo, ktero mu je prerok Natan ozhital, sha-
loftno fposnal: kdor ni ponislien, pofnema Ju¬
de, kteri fo v’fvetiga ^htefana fhkripali s’sob-
mi, ker jim je refnizo govoril.

3) Dolshnoft je ohraniti in premifhljevati
boslijo befedo. Kriftjan ne more vfiga ohra¬
niti, kar fvetiga flifhi al bere, in ni treba
vfake befede vediti; naj pa fkerbno ohrani
sapapadik potrebnih naukov , de jih premifh-
ljuje, njih rnozh zhuti, in po njih shivi. Je-
suf pravi: e Srezhni fo ti, kteri boslijo hefe-
do poflufhajo in jo ohranijo.  Luk. 11.28.
Premifhljevanje fveiih naukov je tudi potreb¬
no , de fe dufha vname. David je od 1'ebe re¬
kel: Moje ferze fe je v’meni vnelo, in
v’ mojim premifhljevanji fe je ogenj vshgal.
Pf. 38.4.

4) Dolshnoft je po boshji befedi shiveti.

76

Kdor is sanizhevanja do boshje befede nje
poflufhati nozhe, bo pogubljen , ker Jesufa fa-
miga sanizlmje : Kdor poflufha boshjo befe»

do, jo obrani in premifbljuje, pa ne shivi po
nji, ne bo svelizhan. ( Sveti Pavel pravi: Nifo
oni, kteri poftavo flifhijo, per Bogu pra-
vizhni, ampak oni, ki poftavo dopolnijo,
bodo opravizheni.  Rimi. 2. 13. Ravno sa tiga
voljo fveli Jakob sapove: Bodite delavzi be¬
fede, in ne le poflufhavzi.  1.22.

'So verni dolshni ob nedeljih in sapove-
danili prašnikih popoldne per bosliji flushbi
bili ?

Dolshni fo, in priti morajo, ako je mo- .
gozlie. Sadofti je pomifliti , de kerfhanfki
nauk, je nauk uzlienika Jesufa, kteri ga je
is nebef pernefel, de ga vti poflufbajo, in
skive po njem.

Pridiga je tudi is evangelija Jesufoviga,
in poflufhati jo je dolshnoft; popoldanfki nauk
pa je fkoraj potrebnifhi, ker fo vfe refnize
po redu sverftene, kaj je vfak dolshen vero¬
vati, kakofhno upanje imeti, ljubiti Boga in
blishniga , fvete sakraineute vredno preje¬
mati , hudiga fe varovati, in dobro ftoriti. Vfi
ti nauki fo med feboj sdrusheni, de bi verni
po vfi volji boshji shiveli, in fe svelizbali ,
potrebno je tedaj biti per vfakim kerfhaufkim
nauku, kolikor je mogozhe.

Po kerfhaufkim nauku fo tudi litanije,
vkterih verni molijo Boga, Marii in drusim
fvetim fe perporozhajo, in fe yfe fldene s’ bo-

77

slijim shegnam; io farno perporozha, in sapo-
veduje k’ popoldanfki boshji flushbi priti.
Dolshnoft je <o, ker nedelja al sapovedan
prašnik ni le sjutraj, ampak tudi po poldne:
vef dan je fveta nedelja, al fveti prašnik , de
fe pofvezhuje.

Ali (jrefhe verni, kteri k’popoldan fki lo-
shji flushbi ne pridejo?

To je lohka bres greha al grefhno po oko-
lifhinah.

1} Kdor h’ kerflianfkimu nauku ne more
priti, ker je bolan al bolehen, al mora doma
oftati savolj bolnika al otrok, in is ferza sheli
v’ zerkev, moli pa tudi doma po fvoji rnozhi,
je isgovorjen.

2) Kdor slo poredko bres praviga isgovora
oftane doma, grefhi fzer, vender lohka deje
le majhin greh, ker fe je malokrat sgodilo.

3)  Kdor vezhkrat is lenobe opufha ker-
fhanfki nauk, slo grefhi: ta greh je pa vezhi
al manji, kolikor je leni kriftjan bolj al manj
naukov potreben. Hudobuifhi je, zhe is grefh-
nih namenov ne hodi v’ zerkev, de bi igral,
plefal, pijanzheval, alkaj drusigahudiga delal.

Kakfhno dolshnoft imajo porodniki in yo-
fpodat ji ?

Oni naj fvojim otrokam in drushini da¬
jejo dober sgled in naj hodijo h’kerfhanfki-
mu nauku; fvoje otroke in drushino naj po-
fhiljajo k’nauku, in po njih vednofti al ne-
vednofti naj jih vprafhajo in uzhe, de bodo

78

nzheni v’ naukih Jesufovili, in de shive po
njih.

Kako fe nedelje in prašniki tedaj pofve-
zhujejo ?

Kdor liozhe nedelje in prašnike po volji
boshji in zerkve poTvezlievati, naj ftori kakor
bo sdaj rezheno:

Bersh ko fe kriftjan sbudi, naj fe fpomni
Gofpodove in zerkvene sapovedi, in naj bo
livaleshen, de ima perloshnoft ToTebno hvalo
dajati Bogu, in sa Tvojo dufho ToTebno Tker-
beti. Kader je vftal, in Te oblekel, naj obil-
iiiThi moli, ko v’drusih dneh, in naj proii
Boga , de bi mu dal Tvojo guado , de prašnik
reTnizhno poTvezbuje.

V’ perloshnim zhaTu naj premiTli kako je
pretezlien teden sliivel, de Tvoje grehe To-
vrashi, in profi Boga miloftljiviga odpuThenja;
naj tudi terdno obljubi, de hozhe s’ pomozhjo
njegove gnade bolji shiveti, in ToTebno de Te
hozhe grehov in hudih perloshnoft varovati do
kterih ima huje posheljenje. Ako je mogo-
zhe naj to ftori sjutraj , de bo ponishniThi in
perpravniThi Tveto maTho in pridigo v’ Tvoje
svelizhanje obrazhati.

Po pridigi in po nauku naj ob perloshnim *
zhaTu premiTidjuje TliThane nauke, in Tvoje
shivljenje, de sve v’ zliim je greThil, in kaj
boljfliati.

Zhe nedelja al prašnik sapopade kako To-
febno TkrivnoTt, naj tifto TkrivnoTt premiThlju-
je, de bolj ve ljubesnivo voljo boshjo, bolj

79

fposna miloft Jesufovo. Zhe fe fpomiu obha¬
ja devize Marije, al drusiga fvetnika, naj
premifliljuje zhednofti boshjih prijatlov, de fe
vname po njih sliiveti, kakor fo oni po Kri-
ftufu.

Naj fe fkerbno varuje lenobe’, obilniga
prasniga govorjenja, hudobne drushbe, in vfi-
ga kar ga odvrazha od boshje flushbe. Ako
mu je mogozhe, naj bere al poflufha brati
kake fvete bukve, al naj bolnike obifhe, al
kaj drusiga dobriga ftori.

Svezher naj sopet moli obilno, de ne¬
deljo al prašnik fveto fklene, kakor je ša-
zhel, de te fvete dni refnizhno pofvezhuje ,
fofebno hvali Boga, in fvojo dufho svelizha.

Od ljubesni do blishniga.

Do sdaj fo bile tri perve sapovedi bosltje
rus lagun e , v’ kterih je sapopadena nafha
flushba do Boga , ki nam sapovedujejo v’Bo¬
gu verovati in upati, ga is vfe dufhe lju¬
biti  , in mu prijetno hvalo dajati. Sa timi
bo drusih f edem raslaganili, v’kterih je lju-
besen do biishniga sapopadena , to je, kar
fe moramo varovati in kar moramo ftorifi,
de fvojiga biishniga prav ljubimo, kakor nam
Bog sapove.

80

Dolshnolt je blishniga ljubiti.

Kdo sapove blishniga ljubiti?

Bog  sapove blishniga ljubiti. Ta je ved-
na, fiauovitua in potrebna sapoved, ktero nam
je Bog dal, de le eden drusiga ljubimo, in is
te ljubesni eden sa drusiga fkerbimo. ( Sirab.
17. 12.  To sapoved je Jesuf ponovil in ras-
loshil, kar fveti evangeli povfod prizhuje.

On ljubesnjivi Gofpod, de bi mi te veli¬
ke sapovedi ne posabili, je en dan pred fvojo
imertjo Tvojim uzhenzam , in vfiin rekel: No¬
vo sapoved vam dam, de fe med feboj lju¬
bite. V’ tim bodo vfi fposnali, de jie vi
moji uzhenzi, oko bofte eden drusiga ljubi¬
li.  Jan. 13. 34-35.

Kako je ta sa sapoved nova, zhe je bi¬
lo vfelej sapovedano blishniga ljubiti ?  Je¬
suf je tako govoril, ker ni bilo fkoraj vezli
ljubesni na fvetu, in de bi bil vfim pokasal,
de jo ojftro sapove. Kdor ljubi fvojiga blish-
niga savolj Boga je Jesufov uzhenz, in kdor
ga ne ljubi savolj Boga, ni Jesufov uzlienz,
in ne pojde v’nebefhko lcraljeftvo. jSveti Ja-
nes pravi: Kdor ne ljubi, o/iane v’ fmerti.
I. 3-14.

Kdo je nafh blishni ?

Nafhblishni je vfak zhlovek, bodi fi snan
al nesnau, veren al neveren, dober al hudo¬
ben, prijatel al fovrashnik. Vfi imamo le eniga
nebefhkiga Ozheta, kteri naf je vfe ftvaril;

81

vfi imamo le eniga posemljfkiga ozheta, Ada¬
ma , in fmo toraj dolshni, ko dobri bratje in fe-
fire, eden drusiga ljubiti. Ravno sa tiga voljo
prerokMalahija pravi: Ali nimamo vfi le eni -
ga Ozheta ? ali naf ni le en Bog jivaril ?
2 . 10 .

( Smo (lolshni tedaj tudi fovrashnike ljubiti ?

Dolshni fmo tudi fovrashnike ljubiti, kerfo
nafhi blishni, ker Bog to sapove, Jesuf pa je
to sapoved ponovil. Bog po Modrim pravi: Ako
je tvoj fovrashnilt lazhen, nafiti ga.  Prip.
25. 21.  Vfi pravizhni ftarili zhafov To to sa¬
poved fpolnovali, Tvoje Tovraslmike ljubili, in
jim pomagali.

Jesuf je to sapoved ponovil : Ljubite
fvoje neprijatle, in dobro ftorile njim, kte~
ri vaf fovrashijo.  Mat. 5. 44. Kar nam je
sapovedal , je Tam ftoril, in sgled dal, de fo¬
vrashnike ljubimo. Jim je ufmiljen bil, in ka¬
der fo ga krishali, in krishaniga sanizhevali,
je profil fvojga Ozheta sa-nje. .Sveti .Slite-
fan je tudi profil sa fvoje hude fovrashnike,
kader fo ga kamnjali. Vfi pravizhni nove saveso
fo enako ftorili, in fhe fiore.

. Snied Judov jih je bilo veliko, de nifo te
boshje sapovedi prav umeli, in savolj tiga je
uzhenik poftave fkufhal Jesufa , rekozh : Kdo
je moj blishni ?  Jesuf pa mu je priliko govo¬
ril popotniga Juda, kteri je med rasbojnike
_ safhel, in mu je ufmiljeni .Samarijan pomagal,
ako ravno fo fe Judje in .Samarijani savolj
vere hudo fovrashili. Po tej priliki je Jesuf

JI.  6

83

rekel uzheniku: Pojdi, in ti ravno tako (lori.
Luk. 10. 39-39. Jesufova prilika uzhi, de
tudi fovrashnik je uafh blishni, de ga mora¬
mo ljubiti, iu mu pomagati.

Kako bodo pokorjeni tifti, ki nozhejo fvojih
fovrashnikov ljubiti ?

Timu vprafhanju Jesuf Tam odgovori, re-
kozh: S’kakor f lino mero bo(le vi merili,

s’takofhno fe vam bode nasaj merilo.  Mat.
7.3. Tudi: Ravno tako bo tudi moj Ozhe
vam ftoril, ako ne bojte odpuftili vfakteri
fvojimu bratu is fvojih ferz.  Mat. 18. 35.
Kdor liozhe fovrashuikam odpuftiti, mu ne bo¬
do njegovi grehi odpuflieni, iu bo v’njih umeri.
Nobeniga isgovora ni, al odpuftiti, al v’ne-
odpufhenih grehih umreti, ker, kdor ni uf-
miljen s’ blishniin, ne najde ufmiljenja per
Bogu.

Je dolshnofl grefhnike ljubiti ?

Dolshnoft je, ker Bog sapove, rekozh:
Nejesi fe soper hudobnike.  Pf. 36.1. Salo¬
mon pravi: Pravizhen fkerbi sa hudobniga
hifho, kako bi hudobnike od hudobije odver-
nil.  Prip.31.13. Kdor ljubi grefhnike, kakor,
Bod sapove, sovrashi njih greh, nje pa ljubi,
in fpreoberniti fkerbi, sakaj to je po volji Bo-
shji, ki pravi: Nozhem frnerti  (pogubjenja)
hudobnika , ampak de fe fpreoberne, in
shivi.  Ezeh. 33.1.

Perpufheno je , in tudi prav grefhniktt
fkasati sopernoft in shalolt, kader feprevidi,

83

de mu je to t’  poniskevanje in boljfhanje, to
pa is ljubesni, ne is napuha. Ta nauk je fve-
tiga Pavla, rekozhiga: Ako kdo ni befedi
( bosliji) pokoren  , ne pezhajte fe s’ njim ,
de pa bo fram, pa vender ga ne fhtejte fo-
vrashnika.  II. Tef. 3. 14-15. To vidno sa-
nizhevahje in pravizhno fvarjenje je grefhni-
kain potrebno, de fe njih predersnoft bersda ;
zlie fo grefliniki zhefheni in hvaljeni, kader
govore in delajo hudo, fo hudobnifhi in po-
hujfhljivifhi.

Je enaka ljubesen do vfaziga zldoveka zapo¬
vedana ?

Do vfaziga zldoveka ni enaka ljubesen
sapovedana. .Svoje porodnike fino dolskni
obiluifht ljubiti, in fmemo tudi druge ljudi
raslozhiti s’ kterimi imamo fofebno saveso , al
po kterih fmo fofebue dobrote prejeli.

Je prijatelftvo sapovedano ?

Prijatelftvo ni sapovedano, dobro je pa
prijatle imeti, ako fo tiga lepiga imena vred¬
ni. Pravi prijatelje on, kteri fvojiga prijatla
fofebno ljubi, mu rad pomaga, veliko fkerbi
sa njegovo dufhno in telefuo frezlio , in ga
v’ nadlogah ne sapufti, ne savolj fvojiga do-
bizhka, ampak savolj Boga. Zhifte ljubesni
do blisliniga je malo na fvetu, fofebne pa fhe
manj , in toraj je malo pravih prijatlov, zhe jih
je ravno veliko po imenu. Modri .Sirah prav
pravi: Eni fo prijutli , dokler per miši fede,
in v’ dan potrebe ne oftanejo.  6.10.

6  »

84

Kdor hozhe dobriga prijatla najti, bodi
bogabojezh, in Bog mu ga bo dal. Med hu-
dobneslii ni nobeniga praviga prijatla, in zlie
je prijatel viditi, je blisbnimu savolj Tebe pri-
jatel, in mu je v’ naftavo.

Koliko in savolj koga ljubiti
blishniga.

Koliko fino dolshni blishniga ljubiti ?

Dolshni fmo bishniga ko Tebe ljubiti. Kri-
ftuf pravi: Ljubi blishniga kakor febe.  Mat.
22.  39. Vfim je snana ta sapoved, pa jih
je morde vender veliko nevednih v’timu, kar ona
sapopade.

Je veliko al malo prave ljubesni do blish¬
niga ?

Prave ljubesni do blishniga je malo. Eni
ljubijo is nezhiftofti, eni is lakoinnofti, eni is
drusih grefhnih al naturnih namenov, in savolj
tiga je prav malo zhifte ljubesni do blishniga.
Ljubesni je fvet poln, ali fvete ljubesni je
fkoraj prašen, in toraj ni flanovitnolti, ni po-
mozlii, ker fkoraj vfak fvojiga dobizhka al
vefelja ifhe.

Kdo ljubi blishniga kakor febe?

Blishniga ljubi kakor febe, kdor Boga is
vfe dufhe ljubi, in sa svelizhanje fvoje dufhe
fkerbi, enako pa fkerbi sa blishniga. Kdor

85

ne ljubi Boga, in sa Tvoje svelizlianje ne
fkerbi, kako samore prav ljubiti fvojiga blish-
niga? Kdor ni febi dober, komu je dober ?
t Sirah. 14. 5.

Savolj koga fmo dolshni ljubiti blishniga?

Savolj Boga. Kdor ljubi blishniga savolj
Tebe, al savolj njega, nima prave ljubesni,
kakorflino Bog sapove. Kriftuf pravi: Ako
ljubile le , kteri vaf ljubijo, kakfhno pla-
zhilo bojle imeli ?  Mat. 6. 46. Sopet pravi:
Zhe tiftirn dobro ftorite, kteri vam dobro flore,
kakfhno hvalo imate sa to ? tudi neverniki
to delajo.  Luk. 6. 33.

Kdor ljubi blishniga savolj Boga, ne gle¬
da blishniga veljave, bogaliva, lepote, obla-
zliila, perljudnofti, al drusiga taziga, ampak
sapoved boshjo ima pred ozhmi, ga ljubi, mu
je ufiniljen , in fkerbi sa-nj savoljo Boga. Ker
ga ljubi savolj Boga, moli sa-nj , ga uzlii in
fvari, je njegove frezhe vefel, njegove ne-
frezhe shaloften, fovrashi njegove grehe, pre-
terpi njegove nadleshnofti, in fkerbi de fe
boljfha. Kdor ljubi fvojiga blishniga savolj
Boga, je, kakor fveti Peter sapove, re-
kozh : Bodite vfi ene mifli med feboj, po-
terpeshljivi, bratovfke ljubesni polni, uf-
miljeni, tihi, ponishni.  1.3.8.

Je tedaj ljubesen do blishniga sdrushena
s’ ljubesnijo do Boga ?

Itefnizhno je to. Jesuf je nekimu uzhe-
niku odgovoril: Ljubi Gofpoda fvojiga Boga

is v fig a fvojiga fer za. Ta je perva in veika
zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi
fvojiga blishniga kakor febe.  Mat. 22.  37-39.
Ljubesen do blishniga fe is Ijubesni do Boga
is-haja; iti zlie fe  is te Ijubesni ne is-haja, ni
prava. Kdor ljubi Boga, ljubi tudi blishniga,
in kdor ljubi blishniga savolj Boga, ljubi tudi
Boga. 4 Sveti Pavel ravno sato pravi : Kdor

blishniga ljubi, je po/lavo dopolnil.  Rimi.
13.8.

Vfe sapovedi To v’Ijubesni do Boga, in
do blishniga sapopadene. De fe pa nihzhe
ne srnoti, in ne mifli, de ljubi blishniga sa¬
volj Boga, zhe ga ravno ljubi savolj febe, naj
premifli Jesufove befede, ktere je govoril:
Ljubite f e med feboj, kakor fim jeft vaf
ljubil.  Jan. 13. 34. Njegova ljubesen do naf
je fveta, mozhna, delavna in ftanovitna, de
vezimo svelizliauje dofeshemo ; ravno taka
mora nafha biti, ako ni taka, ni prava.

Od Ikasovanja Ijubesni do
blishniga.

Je sadofti ljubiti blishniga v’ ferzu?

Ljubesen, ki fe s’ deli ne rasodeva, ni
liga imena vredna, je prašna, ni ljubesen.
N veti Jakob pravi: Ako fta brat in feftra
naga, in vfakdanjiga shivesha potrebna, re¬
zke jima pa smed vaf kdo: pojdita v’ miru,
ogrejta, in nafilita fe ; vi pa bi jima ne

87

dali, kar je telefu treba, kaj bi pomagalo  ?
2. 15-16. Ref je to: lepe befede in drusiga
nizh, to ni ljubesen, ampak zhefe dufhi in te¬
lefu blishniga po mozhi pomaga. ,Sveti Janes
ravno to pravi: Otrozhizhi, rte ljubimo s’be-
fedo , ampak v’d jan ji.  I. 3.18.

liter e sname?j a, al dela preprizhajo, de
je prava ljubesen v’ zliloveku ?

( Sveti Pavel apoftel timu vpraflianju od¬
govori , rekozh: Ljubesen je poterpeshljiva,
dobrotljiva, ni nevofhljiva, ne ravna nap-
zhniga, ni zhafti lakomna, ne ifhe kar je
njeniga, fe ne da rasdrashiti, fe ne vefeli
nad krivizo, ampak fe vefeli nad refnizo.
I. Kor. 13. 4-6.

Je veliko delavne ljubesni na fvelu ?

Delavne ljubesni savolj Boga je malo,
ker jih je veliko , kteri febe neumno ljubijo,
kteri is napuha al lakomnofti prevezh sa-fe
fkerbe. Jih je veliko, kteri nifo grehov bli—
sliniga shaloftni, zhe nifo farni rasshaljeni, in
pregrefhnikov ne fvare, zhe jim nifo njih gre¬
hi fhkodljivi; zhe fo pa oni sadeti, hudo fva¬
re , sanizhujejo in kolnejo. Jih je veliko, de
fo blishnimu ufmiljeni, ako obilniga pover-
njenja upajo, in fo dobri s’ blislmim, dokler
imajo dobizhik. Shaloftna fkufhnja prizhuje,
de je malo fvete delavne ljubesni na fvetu.
,Sveti Avgufhtin prav govori: Eni ljubijo

blishniga ker f o ljubljeni , al ga ljubijo is
gerdiga posheljenja, al is lakomnofti; sa-

88

volj Boga pa je prav malo delavne lju -
besni .

Kaj je treba premifliti, de blishnimu fka-
sujerno ljubesen ?

Premifliti je treba, kako deje Bog nam
nevrednim ftvarem ufmiljen, in de naf ob da¬
ruje sato, de fvojimu blishnimu pomagamo.
Bog je bogate in uboge ftvaril, de bogati ubo¬
gim pomagajo , in fi s’ fkasovanjam delavne
ljubesni saflushijo nebefhko kraljeftvo. Enim
je uzhenoft dal, enim druge fofebne darove ,
de fo nevrednim, in grefhnikam v’ pomozh in
svelizhanje. Vbogi, nevedni , grefhniki in
fovrashniki fo boshja podoba ko mi, in jih
ne fmemo sapuftiti. Bog nam je ufmiljen, de
fino tudi mi ufmiljeni. To fveti Pavel perpo-
rozha, rekozli: Bodite med feboj dobrotlji¬
vi , ufmiljeni, kakor Bog vam.  Efes. 4.33.

Zheterta sapoved.

Ktera je zheterta sapoved ?

Ta je: ( Spofhtuj ozheta fvojiga in ma¬
ter fvojo, de bojfh dolgo shivel na semlji.

Ali zheterta sapoved farno sapove, porod-
rtike fvoje fpofhtovati?

Zheterta sapoved ne sapove farno, de otro-
zi fvoje porodnike fpofhtujejo, ampak tudi de
verni in podloshni fvoje duhovfke in deshelfke
oblaftnike bogajo: sapove tudi, de porodniki

89

skerbe sa Tvoje otroke, in de oblaftniki Tker-
be sa Tvoje podloshne in Tlushabnike. YTe to
bo sdaj bolj natanko raslosheno.

Dolshnolti otrok do Tvojih
porodnikov.

Kaj Bog otrokom sapoveduje, in prepo¬
veduje ?

Otrokam Bog sapeveduje, 1) ljubiti Tvoje
poroduike, 2)  nje TpoTIitovati, 3j jih bogati,
4) jiin pomagati. To Bog sapoveduje otro-
kam, in jim toraj prepoveduje Tovraskiti , sa-
nizhevati, skaliti in sapuftiti Tvoje poroduike,
po kterih To shivljenje prejeli.

Ali bi ne bili otrozi dolshni tiga floriti,
in fe drugiga varovati, akobi jim ne bil Bog
fvoje volje ozhitno osnanil?

VTe te dolshnofti bi otrozi imeli, in bi jih
bili Tpolnovati dolshni, ako ravno bi jim ne
bil Bog te sapovedi ozhitno osnanil, ker je to
v’naturi. Ajdje, ki boshjiga rasodenja uiTo
imeli, To te dolshnoTti vedili.

Porodnike ljubiti.

,8o otrozi dolshni fvoje porodnike ljubiti?
Otrozi To dolshni Tvoje porodnike ToTebno
ljubiti, ker Bog sapove, in ker To po njih ve-

90

liko dobriga prejeli, in vfelej prejemajo. Majh¬
ni otrozi, ki The nimajo praviga uma, in sa-
poved boshjih ne vedo , neisrezheno ljubijo
Tvoje porodnike; raji To vbogi per njih, ko
v’ obiluofti vfiga per drusih; jih fkoraj ni mo-
gozhe od ftariThev odlozhiti. To kashe, de
je ta sapoved v’ naturi.

Od kod je pa to, de vfi odrafheni otrozi
fvojih porodnikov ne ljubijo ?

Is hudobije je to; alfo  od hudobnih nad-
rasheni, al hozhejo famopafiino shiveti , al
druga hudoba njih ferze fpridi, de sapovedi
nature in boshje ne poflushajo , kar je fduo
velik greh.

Je ref velik greh, zhe otrozi fvojih po¬
rodnikov ne ljubijo ?

Kef de je to velik greh, ker je ftrafh-
na nehvaleslinoft. Kdorkoli ne ljubi nadlesh-
niga in fovrashniga zbloveka, grefhi; veliko
Jiuje otrozi grefhe, ki fvojih porodnikov ne
ljubijo, po kterih To velike dobrote prejeli,
in jih vfelej prejemajo.

Po rodnike Ipolhtovati.

,So otrozi dolshni fpofhtovati fvoje po¬
rodnike ?

Dolshni fo. Modri ( Sirah pravi: Kdor fe
Gofpodaboji, fpofhtuje porodnike, in fro¬
jim porodnikam kakor fvojim go fpodam flu-

91

shi.  3. 8. ( Sveti Pavel tudi pravi: ( 8pofhtuj
fvojiga ozheta in fvojo mater; to je pervct
sapoved, ktera ima obljubo, deti  dobro poj¬
de, in de dolgo shivifh.  Efes. 6. 2-3. j8veti
Bernard vfim otrokam rezke: Premiflite, ka¬
ko je hudobno in neufmiljeno sanizhevati te,
po kterih fte shivljenje prejeli.  Ref, de dro¬
ži , ki Tvojih poroduikov ne fpofhtujejo, fti
hudobni in neufuiiljeni.

Kako otrozi fkasujejo fpofhlovanje fvojim
porodnikam ?

Otrozi fkasujejo fpofhtovanje Tvojim po¬
rodnikam , zhe To jim krotki, ponishni, bog-
ljivi in persanefljivi; zhe jih v’ferzu in v’go¬
vorjenji fpofhtujejo; zhe drusim ljudem zha-
ftito govore od njih, fkerbe sa njih dobro ime,
njih flabofti perkrivajo in isgovarjajo, kolikor
je po pravizi mogozhe. Otrozi morajo po-
nishno govoriti fvojim porodnikam, jihvprafha-
ti, poflufhati in bogati. Modri ^irah vfe to
kratko pove , rekozh: ( Spofhtuj fvojiga ozhe¬
ta  (in fvojo mater) s’ djanjam, s’befedo, in
s’vfo poterpeshljivoftjo.  3.9.

,So tudi odrafheni otrozi dolshni fvoje po-
rodnike fpofhtovati ?

Odrafheni otrozi fo bolj dolshni od majh¬
nih fvoje porodnike fpofhtovati, in zhe nje
sanizhujejo, huje grefhe, ker obilnifhi um
imajo, in bolj vedo boshjo sapoved, ktera je
vfim otrokam osnanjena.

92

( So otrozi dolshni fpofhtovati fvoje po-
vodnike , zhe fo flabi, nadleshni, al hu¬
dobni ?

Dolshni fo, ker porodnikov flabolii bo-
shje sapovedi ne sbrifhejo. Modri pravi: Per-
sanafhaj ozhetu  ( in materi), uho njemu na
pameti smankuje, in ne sanizhuj ga p er
fvoji mozhi; ker ufmiljenje, ktero fe ozhe¬
tu  (al materi) fkasuje, ne bo posabljeno.
s Sirah. 3.15.

Zhe fo otrozi povifhani, porodniki pa
vbogi, fo jih dolshni fpofhtovati ?

Dolshni fo, ker vifok ftan ne odvsame to
dolshnofti. Gerdo in grefhno je, de fe otrozi
fvojih vbogih porodnikov framujejo, in jih s’to
neumno framoshljivoftjo sanizhujejo. Joshef,
dober fin patriarha Jakoba, je bil pervi sa
kraljam, ozhe pa je paftir bil, vender fe ga
ni framoval, ampak v’ prizho Egipzhanov ga
je zhaftil. I. Mojt. 46.29.

Je velik greh, zhe otrozi sanizhujejo fvo¬
je porodnike ?

To je vezhi al manjfhi greh po liarofti,
in po drusih okolifhinah. Odrafhen otrok , ki
is hudiga ferza sanizhuje ozheta al mater,
hudo grefhi. Bog tako govori po Mojsefu:
Preklet bodi, kteri ne fpofhtuje fvojiga
ozheta in fvoje matere : in vfe ljudftvo po¬
režite : Amen.  V. Mojs. 27.  16. De je to ve¬
lika pregreha, fe tudi is tiga ve, ker je Bog
sapovedal take umoriti, rekozh : Kdor fvojiga

93

ozheta al mater hotne, bo umorjen.  III.
Mojs. 20.9.

Kaj fo otrozi dolshni, kteri fo fvoje po¬
ro dnike sanizhevali ?

Dolshni fo fvojo veliko hudobijo fovrashitl
in opuftili, in fvoje fiariflie profiti odpufkenja,
de ga tudi per Bogu najdejo.

Porodnike bogati.

JSo otrozi dolshni fvoje porodnike bogati?

Dolshni fo, ker je boshja volja, in to njim
potrebno. Bog otrokam sapove, rekozh: Po-
flufhajte otrozi ozhetove  ( in materne ) uka-
se, in tako delajte, de vam bo dobro.  hi¬
rali. 3. 2. ( SaIomon otrokam pravi: Poflufhaj
nauke fvojiga ozheta, in ne pufti v’ nemar
sapoved fvoje matere.  Prip. 1. 8. ( Sveti Pavel
enako sapove, rekozh: Otrozi, pokorni bo¬
dite fvojim porodnikam v’ vfirn, ker to je do¬
padljivo Gofpodu.  Kolof. 3. 20.

Sukaj je Bog otroke porodnikam podvcr-
gel?

Bog je otroke porodnikam podvergel ,
ker fo oni pokorfhine potrebni. Porodniki bolj
vedo kaj je al ni prav, ker imajo obilnifhi
um, in fkufhnjo ; otrozi pa fo savolj majhniga
rasfodka in fkufhnjav hudim smotam grosno nag¬
njeni ; toraj fo pokorfhine potrebni, de ne saj-
dejo, de bodo dobri kriftjani in pridni zhloveki.

94

t So odrafheni otrozi tudi dolshni log uti
fvoje porodnike.

Tudi fo dolshni, ker ni le majhnim, am¬
pak tudi odrafhenim otrokam ta sapoved da¬
na. Nepokorfhina odrafheniga otroka je huji
kakor nepokorfhina majlmiga, ker odrafhen bolj
ve bosbjo sapoved.

Mladi Tobija je vfim otrokam v’ sgled po-
nishne pokorfhine. Njegov dobri ozhe ga je
mnogo uzhil, kako flushiti Bogu , ufiniljen in
pravizhen biti; mladenzli ga je fkerbno poflu-
fhal, in mu ponishno odgovoril: Ozhe , vfe,
karkoli fte mi povedali, bom ftoril.  Tob. 5.1,
Ta dobri fant je takrat she odrafhen bil, in
njegova ponishna pokorfhina oframoti hudo
nepokorfhino kerfhanfkih otrok, kteri fe fvojim
porodnikam predersno odgovarjajo, in jim hu¬
dobno pravijo: Molzhite; vi nizh ne vejte ,
al kaj drusiga taziga, savolj kar po pravizi
saflushijo, de bi nizh vezli govoriti ne mogli.

'So otrozi, kader fo she gofpadarji al
gofpodinje, dolshni fvoje porodnike bogati?

Dolshni fo jih bogati kar je prav, ker fo
otrozi dokler imajo shive ftarifhe. Zhe je ozhe
fvojimu finu gofpodarftvo dal, ima smiraj oblaft
nad njim, ker mu je Bog to oblaft dal, de fvo¬
je otroke uzhi, fvari in vodi.

Kdaj otrozi ne fmejo fvojim porodnikam
pokorni biti ?

Otrozi ne fmejo fvojih porodnikov bogati,
kader jim ukashejo , kar Bog al zerkev pre-

95

povedujeta. "Verjeti ni fkoraj mogozhe, de
bi porodniki tako hudobni bili, in Tvojim otro-
kam ukasali legati, krafti, al kaj drugiga hu-
diga; ako bi pa kaj taziga ukasali, bi jih bo¬
gati ne fmeli, fzer bi Bogu nepokorni bili.
Jesuf pravi: Kdor ozlieta al mater bolj lju¬
bi kakor mene, ni mene vreden.  Mat. 10. 37.
( Sveti Pavel pravi: Otrbzi, bodite fvojirn po-
rodnikum pokorni v’ Gofpodu.  Ef. 6.1. Olro-
zi naj bogajo Tvoje porodnike, de bi dopadli
GoTpodu , ne pa de bi ga shalili.

( So otrbzi dolshni fvoje porodnike bogati,
ki jim ukashejo v’ duhov f ki al sakonfki ftan
fiopiti ?

Otrozi naj krotko poTluThajo Tvoje porod¬
nike zhe jih uzhe in napeljujejo v’ boshjo
voljo, pa naj tudi Tkerbno molijo, in premifli-
jo de boshjo voljo svedo , in ftore po nji.
Dolshni To tudi Te s’ poboslmimi modrimi po-
Tvetovati, Tvojim porodnikam odkrito pove¬
dati, kar miTlijo, in varni biti, dene  sajdejo.

Kako fo otrbzi dolshni fvojirn porodni¬
kam odgovoriti  , kader jim ukashejo kaj
flor iti, kar ne fmejo?

Otrozi To dolshni Tvojim porodnikam krot¬
ko rezili, de tiga ne fmejo , in pa tudi v’ sa-
povediii ftanovitni oftati. Naj oni fkerbe fvo¬
je smotene porodnike lepo poduzliiti, in po-
nislino preprizkati de soper Boga in zerkev
nimajo oblafti.

Jonata , dober fin kralja t Savla, uzlii

96

otroke, kako govoriti, in kaj ftorlti, kader ne
fmejo Tvojih porodnikov bogati. ( Savel je fvoji-
mu finu Jonatu, in vfim Tvojim Tlushabnikara
sapovedal nedolslmiga Davida umoriti. Jonata
Te je nad tim govorjenjem preTtraThil, tiga ni
hotel ftoriti, in je v’ perloshnim zhaTu Tvojiinu
krivizhuimu o/Jietu pohlevno rekel: Kralj,
ne pregrefhi fe nad fvojirn hlapzatn Davi¬
dom , ker fe ni soper tebe pregrefhil, in nje¬
gove dela fo tebi prav dobre. Sakaj fe ho-
zhefh tedaj nad nadloshno kervjo pregre-
fhiti ?  ( SaveI Te je tim krotkim in reTuizhniin
beTedam vdal, in odgovoril: Kakor refnizh-
no Gofpod shivi, ne bo  C David ) umorjen.
LKral. 19.1-6.

Kaj hudiga fi safluski otrok, ki eri nozhe
fvojih porodnikov bogati ?

Otrok, ki Tvojih porodnikov terdovratno
ne boga in jih sanizhuje, je zhaTne in vezhne
Tmerti vreden. Bog je po MojseTu tako sapo¬
vedal: Kdor puntarfkiga in terdovratniga
fina ima, kteri ni pokoren ozhetovimu al ma¬
ternima povelju; naj ga primejo in peljajo
pred meftne fiarafhine in rezhejo: Leta nafh
fin je terdovraten, in nafhe opominjanje sa¬
nizhuje. Tedaj naj ga meftno ljudftvo s’kam-
n jam po fuje, de urnerje, de fe vef Israel
boji, kader to flifhi.  V. Mojs. 21. 18-21.
To preprizha, koliko de Bog Tovrashi nepo-
korThino otrok, ki Te Tvojim porodnikam hu¬
dobno vftavljajo.

Poroclnikam pomagati.

t So otrbzi dolslini frojim porodnikam po¬
magati ?

Dolslini fo, ker jim Bog  sapove, in is
hvaleslmofti. Modri ,Sirah pravi: Moj fin , pod¬
piraj fvojiga ozheta  (in Tvojo mater) v’nje¬
govi ft ar ofti. Kako huda flora je tifiga, kteri
fvojiga ozheta  (al Tvojo mater) sap ulit,  3.
14-18.

Popifati ni mogozhe kako velike fkerbl,
in nadleshnofti imajo porodniki savolj Tvojih
otrok: ker jim pa otrozi ne morejo popolnama
poverniti, naj bodo hvaleshni , in naj jim po-
vernejo kolikor je mogozlie. Modri ( Sirah Tle-
hernimu otroku rezhe : Poverni porodnikam  ,
kakor fo oni tebi fiorili. 7.  30. Vfaj naj (i per-
sadevajo to ftoriti; ako ne, niTo zlilovekam
podobni.

V zhimu fo otrbzi dolslini porodnikam po¬
magati  ?

Dolslini fo njih teleTu, in veliko bolj njih
duThi pomagati. TeleTne in duThne perpomozh-
ke To oni po Tvojih porodnikih prejeli, in
ravno to naj jim povernejo.

Zthe fo otrbzi malo al nizh premoslienja
po frojih porodnikih prejeli, ali fo jim dol-
shni pomagati ?

Dolshni To po Tvoji mozhi , ker fo vfaj
shivljenje in srejenje po njih prejeli, kar je
veliko vredno. Nekteri hudobni otrozi, na-

11. 7

98

mefti dc bi Tvojim poroduikam pomagali, na¬
pravljajo kar saflushijo, al jim fkrivaj jem¬
ljejo, in The morde miflijo, de ni greh. Otro-
zi, ki fo Tvojim poroduikam nesvefti, in jim
kradejo, naj poTIuThajo kar ( Salomon govori:
Kdor kaj fvojimu ozhetu at materi odvsa-
me , in pravi de to ni greh, je ubijavzov to-
varfh.  Prip. 28. 30.

Je sadofti, de otrbzi fvojini poroduikam
dajejo , kar jim je gofpofka v shivesh od-
lozhila ?

Zhe je odlozhen shivesh po premoshenji,
in zhe ga otrozi svefto dajejo Tvojim porodni-
kam, in ako jim v’njih ToTebnih polrebah po
Tvoji mozhi radi pomagajo , je sadofti.

Kako otrbzi grefhe soper to dols/moft  ?

Oni greThe, zhe Tvojim poroduikam ne¬
radi dajejo; zhe Tlabo al vpizhlo dado, zlie
memrajo al jim ozhUajo , kader dado ; zhe da¬
jejo ker jih goTpoTka permora, ne pa savolj
Boga; zhe shele de bi kmalo urnerli, de bi
jim shivesha ne dajali.

Ni jih malo neuTmiljenih otrok, ki raji
pomagajo drtisim ljudem, kot Tvojim porodni-
kam, in jim pofrebniga shivesha ne voTliijo
po kterih To slavljenje, srejenje in premoshe-
nje prejeli; (e pa bodo vTe kletve sadevale,
bodo tukaj in po Tmerti neTrezhni.

,So otrbzi dolshni fvojim poroduikam
v’ dufhnih potrebah pomagati ?

Dolshni To jim pomagati. VTak zhlovek

99

je dolshen blishnimu is ljubesni pomagati v’sve-
lizhanje, veliko bolj To otrozi dolshni porod-
liikam pomagati, de pravizhno shive.

Kako fltasujejo otrozi fvojo dolshno lju -
lesen do fvojih porodnikov ?

Oni fkasujejo do lijih Tvojo dolsbno Iju-
besen,

1 j Zhe molijo sa-nje , de jim Bog po Tvoji
veliki miloTti obilno gnado daje, jim vTe Tla-
bolti odpufti, in jih v’Tvoje kraljeTtvo vsame.

2) Ako jih ponishno in Ijubesnivo opomi-
njajo vTe krisbe in nadloge voljno preter-
peti, in reTnizhno Tkerbe, de Te boljTliajo ,
zhe kako TlaboTt imajo, de bi Bogu dopadlji¬
vo skiveli.

3) Zhe, kader To bolni, jim polajThajo te-
shave s’duhovnim opominjevanjem, in jih per-
pravljajo Tvete sakramente prejeti.

4) Ako po njih Tmerti gorežhe in ftano-
vitno molijo sa njih duTho , darujejo Tveto ma-
Tho Bogu, de bi bili zhe To v’vizah sader-
shani, hitro reTheni in v’ nebeThko kraljeftvo
preneTlieni.

Kaj fo fhe doishni otrozi flor iti po fmer-
ti njih porodnikov ?

Oni morajo njih Sadnjo voljo fpolniti, to
pa svetlo in bersh, in ne na vezli let odlaTha-
ti, kakor je per Tlabih otrozih navada. Godi
Te vezhkrat, de Te otrozi po Tmerti njih po¬
rodnikov med Teboj prepirajo, kdo bi kaj
vezli premoshenja dobil, in vlak pravi: Ali

7  *

100

ni/itn tudi je/l otrok ?  Naj ne posabijo te¬
daj, de To njih otrozi, in naj svelto in bersh
njih sadnjo voljo fpolnujejo.

Kaj bo Bog dobrim atrokam dal, kteri
fvoje dolshno/ti do porodnikov svefto dopol-
tiujejo ?

Bog jim je dolgo shivljenje obljubil :
( iSpofhtuj ozheta fvojiga, iti mater fvojo,
de bofh dolgo shivel nasetnlji.  II. Mojs. 2.12.
Dolgo in Trezhno bodo otrozi shiveli, kteri
fpofhtujejo in bogajo Tvoje porodnike, in jim
pomagajo. ( Sveti Davel pravi: Ta je perm
sapoved, let er a ima obljubo.  Efes. 6. 2.

Otrozi, kteri vfe Tvoje dolshnoTti do po¬
rodnikov sveTto dopolnujeje savoljo Boga,
prejemajo ToTebne gnade, ker To dopadljivi
Bogu in ljudem. Oni bodo tudi per Tvojih
otrozih, ako jih imajo, al bodo imeli, ToTeb-
no veTelje in veliko pomozh naThli. Mladi To-
bija, kteri je vTe te dolshnoTti dopolnil, je
devet in devetdefet let vefel shivel, in vef
njegov sarodje oflal v’ dobrim shivljenji, ta¬
ko, de fo bili prijetni Bogu, ljudem , in
vfim prebivavzam v ’ desheli.  Tob. 14.16-17.

Kakfhna bo otrbkam, ki fo fvojim porod-
nikam nebogljivi in neufmilj eni?

Oni To, in bodo neTrezhni. Bog po Moj-
seTu pravi: Preklet bodi, kteri ne fpofhtu-
je fvojiga ozheta in fvoje matere.  (V. Mojs.
27.16.): Kako mu bo tedaj dobro? Abfa-
lom, hudobni fin dobriga ozheta Davida, ki ga

1(11

je sanizheval in nadlesheval, je v’ inladofti
iiefrezhuo umeri: njegovo truplo fo v’globoko ja¬
mo v’logu vergli, in kamnja veliko grobljo
na-nj nanefli, de bi bil vfim hudobnim otrd-
kam v’rasgled. II. Kral. 18. Na fvetu je hu¬
do , in po fmerti bo The veliko huje otrokani,
ki fvoiim porodnikam hudo sa dobro vrazhu-
jejo.

Dolshnofti porodnikov do
otrok.

t So porodniki dolshni sa fvoje otroke fker-
beli ?

Dolshni fo, ker fo jih ravno is tiga na¬
mena prejeli. Modri pravi: Ji olji bi bilo bres
atrok umreti, ko hudobne otroke sapufiiti.
jSirah. 16. 4. Zhe porodniki sa fvoje otroke
1'kerbe, pomozh in vefeije tukaj prejemajo po
njih, in po fmerti jih zhaka veliko plazhilo.
Zhe fo pa porodniki nefkerbni , jim bodo
njih otrozi v’ shaloft, in po fmerti bodo po¬
korjeni. t Sveti Ambrosh pravi: Hudoba ras-
usdanih otrok pade na porodnike , ako nifo
fkerbeli sa-nje.

Ktere dolshnofti imajo porodniki do fvojih
otrok ?

Oni imajo te dolshnofti do fvojih otrok:
1) jih morajo ljubiti, 2) uzhiti, 3) fvariti in
ftrahovali, 4) jim dober sgled dajati, 5) sa-nje

102

moliti, 6) fkerbeti, de li kruh pofhteno saflu-
shijo.

Otroke ljubiti.

( So porodniki dolshni fvoje otroke ljubili?

Dolshni fo, in ta sapoved je v’ naturi.
Ni tako divjih ljudi, de bi te dolshnofti ne
vedili. Ne le zlilo vek, ampak neumna shivi-
na tudi ljubi tvoje mlade.

Ali vfi porodniki prav ljubijo fvoje otroke?

Vfi porodniki ne ljubijo prav Tvojih otrok;
eni jih ljubijo po naturi, ne pa savolj Boga,
de bi bili svelizliani,

Kaj prizhuje , de porodniki ljubijo fvojo
otroke po naturi ?

To prizhuje, zhe bolj fkerbe sa njih te¬
lo , in zhafno frezho, kakor sa njih dufho in
vezhno svelizhanje; zhe jih ljubijo le sato,
ker To lepiga oblizhja, al ker imajo druge
naturne laftnofti; zhe jim flepo dovolijo v’ vfe
kar skele, al jih ne ftrabujejo, kader fo
vredni,

Kaj prizhuje, de porodniki prav ljubijo
fvoje otroke ?

To prizhuje, zbe bolj fkerbe sa njih du¬
fho in svelizhanje, kot sa telo in zhafno fre¬
zho ; zhe jim pametno persanafhajo, in pa jih
tudi fvare in ftrahujejo, kader li saflushijo;

103

zhe nobeniga raslozhka ne flore savolj lepo¬
te, al fpola, al drusiga, ampak jih po Ita-
roiti in vrednofti imajo v’ pametnim flrahu, de
fe hudiga varujejo , in dobro delajo.

t So porodniki dolshni smiraj ljubiti fvoje
otroke ?

Refnizhno de fo dolshni, in is te lju-
besni naj vfe fvoje dolshnofti fpolnujejo. Ka¬
der fo otrozi majhni, naj is ljubesni preterpe
vfe teshave in nadleshnofti, ki jih savolj otrok
imajo. Kader jih uzhe, fvare in ftrahujejo,
naj bo vfe to is ljubesni, de bodo dobri kri-
ftjani, in pridni zhloveki ; zhe otrozi sajdejo,
naj molijo gorezhe sa-nje ravno is te ljubes¬
ni, de fe boljfhajo. Y’ vfim naj imajo ljube¬
zen , in tako fi bodo prav veliko safluskenje
nabrali per Bogu.

Otroke uzhiti.

.So porodniki dolshni uzhiti fvoje otroke ?

Dolshni fo, ker jim Bog sapove , in jim
sapove, ker fo otrozi potrebni: Bog po Mo¬
drim pravi: Imafh finove  (al hzhere ) uzhi
jih.  ( Širah. 7.25. ( Sveti Pavel ftrafhno govo¬
ri: Kdor sa fvoje, in slufii sa domazhe ne
fkerbi, je vero satajil, in je kujf hi od ne-
verza.  I. Tim. 5. 8. Otrozi fo polni hudiga po-
sheljenja, imajo majhin um , fknfhnje nimajo,
in bi bres naukov grosno safhli; kar fc pa
v’mladolii nauzhe, bi teshko opuftili.

101

Kdaj morajo porodu iki sazheti fr oje otrl)- \
ke uzhiti ?  i

Oni jih morajo uzhiti bersh ko kak ras-
fodik imajo, in potlej neprenehama, kakor po
ftarofti potrebujejo. Bersh naj jih uzhe fra-
moshljivoft, mirnoft, molitve, poglavitne refui-
ze, in kar potrebujejo, in kar nofiti morejo.
Modri pravi : Imafh otroke ? uzhi jih , in
perpoguj njih vrat od njih mladofti.  4 Sirah.

7 . 35 .

Ali ni sadofii, de porodniki pofhiljajo
[roje otroke k’ uzheniku, al k' nauku.

To ni sadolii. Uzheniki in duhovni fo
dolshni fzer jih uzhiti , dolshni To pa tudi po-
roduiki. Zhe otrozi doma nimajo naukov , in
fo neobtefani, kaj bodo per uzheniku al du¬
hovnu imeli ?

Refnizhno poboshui porodniki fkerbno
uzhe fvoje otroke doma, pa jih tudi pofhilja¬
jo k’ nauku , de obilnifhi poduzhenje preje¬
majo , kteriga farni morde dajati ne morejo.
>Slčerbni porodniki s’feboj peljajo fvoje otroke
k’ nauku, ga fkerbo poflufhajo , doma popra-
fhujejo, in flifhan nauk ponavljajo, de ga
otrozi rasurne, in ga ohranijo kolikor je mo-
gozhe. Zhe porodniki ne fkerbe, de bi bili
njih otrozi uzheui v’ kerfhanfkim nauku, bo¬
do hudobne otroke imeli, in bodo teshko od¬
govor dajali Boga.

Kakfhno poduzhenje morajo porodniki
fr oj im otrokam dajati ?

Poredniki morajo fvoje otroke uzhiti v’vfih

105

potrebnih vernih reTuizah, kako Te sadersha-
ti v’vfim, kako Tpodobno shiveti, de bodo po-
boshni kriftjani, in pridni zhloveki.

Porodniki, kteri uzhe otroke s’ befedo
moliti, kar je navadno v’katoIThki zerkvi, jim
pa nizh ne povedo, kaj te fvete molitve sa-
popadejo , malo dobriga flore. Zhe Tvoje otro¬
ke uzhe Boga, JesuTa, greh, zliednofti po
imenu le vediti, kaj bodo otrozi uineli? Oni
vedo befede, in ne vedo kaj pravijo.

Kako morajo tedaj porodniki fvoje otroke
uzhiti ?

Porodniki, ki hozhejo Tvoje otroke prav
uzhiti, naj jim po mozhi raslagajo molitve in
reTnize katolThke zerkve, de vedo kaj moli¬
jo, in reTnize po mozhi ume, in po njih
shive.

Jim morajo po Tvoji vednofti in njih umu
dopovedati de je Bog Tvet, vfigainogozhen ,
vfigaveden, pravizhen in miloftljiv , in de To-
vrashi greh, ga pokori, de mu ni nizh Tkri«
tiga, de mu je vTe v’oblafti, de naj va-nj
upajo, ga ljubijo, in mu Tlushijo.

Otroke uzhiti, de Tino vli greh poerbali,
je potrebno , morajo dopovedati tudi kolikor
je mogozhe , koliko de je zhlovekova natura
po njem popazhena, in koliko de je gnade
boshje potrebna. Ob perloshnim zhaTu naj
jim s’ perftam kashejo preftopke , kteri izvi¬
rajo is napuha, is nevoThlivofii, al is drusiga
hudiga posheljenja, de Te Tposnajo in bolj-
fhajo. Nauki od poerbaniga greha napeljuje-

106

jo otroke uzliiti, koliko de je uzhenik in od-
refhenik Jesuf potreben, de fmo po njem
od vezline fmerti reflieni, uzlieni in podperti po
volji boshji shiveti. Otrokam naj govore od
nefkonzhne ljubesni, in britkiga terplenja Je-
sufoviga , de ga ljubijo, Te greha varujejo,
in voljno preterpe nadloge savolj njega.

Porodniki morajo Tvoje otroke uzliiti, kaj
je , ali ni greh, in kaj liudiga saflushi, Tofeb-
110 pa de shali vfigamogozhniga in ufmiljeniga
Boga. Porodniki naj te in druge katolfhke
refnize uzhe, in pa tudi naj zhujejo nad
Tvojimi otrozi, de bodo framoshljivi, de ni¬
kogar ne shalijo , de nobenimu krivize ne
ftore , de ftare ljudi, fofebno pa oblaftnike
TpoThtujejo, in de bodo v’ vfun dobri. To , in
drugo naj jih uzhe milo, prijasno in pametno,
de jim njih befede gredo v’ ferze, in dober Tad
obrode,

, 8 tari Tobija bodi vfim kerfhanfkim po-
rodnikam v’ sgled, kako Tvoje otroke uzhiti.
On mu je is Terza v’ Terze govorih tako : Moj
fin, poflufhaj befede mojih ufl , in ohrani
jih ter Ano v’ fvojirn ferzu. Kader bo Bog
mojo dufho vnel, pokapaj moje truplo ; in
fpofhtuj fcojo mater vfe dni njeniga shiv-
Ijenja. Vfe dni fvojiga shivljienja Boga
pred ozhmi imej, in varuj fe de kdaj v’greh
ne pervolifh, in de sapovedi na fMg a Boga
Vnemar ne pufiifh. 'lihe bofh veliko imel,
obilno dajaj  (ubogim); zhe bofh malo imel,
gledaj de taji malo rad podelifh. Varuj
fe, moj fin, vfe nezhifiofii. Napuha ne pu-

107

fti , ne v’ fvojih viiflih, ve v’befedah gof-
podariti, ker v’lini je vfe pogublenje sazhe-
tik imelo. Kdorkoli bo tebi kuj delal, bersh
mu plazhaj. Kar nozhefh, de bi tebi kdo
drugi ftoril, gledaj de ti komu drusimu ne
florifh. Ifhi vfelej fveta per modrim. Vfa-
ki zhaf hvali Boga, in profi ga, de tvoje
pota vodi, in de bo vef tvoj fklep v njem
flor jen.  Tob. 4. 2-20.

Otroke fvariti in ftrahovati.

jSo porodniki dolshni fvoje otroke fvariti
in ftrahovati ?

Dolshni fo, ker Bog sapove: ( Svari
fvojiga fina  (4n Tvojo hzherj, ne sgubi upa¬
nja , in ne zhiflaj njegoviga krizhanja.
Prip. 19.18. Otrozi, kakor vfi drudi, fo fpa-
zhene nature, in jim je f varjenje potrebno.
Neumnoft fe ferza otroka dershi, f varje¬
nja f hiba ga bo pregnalo.  Prip. 22.15.

Porodniki, kader vedo, de je otrokfvar-
jenja in Tirali o vanj a vreden, ga morajo per-
merjeno fvariti in ftrahovati, de fe boljfha.
Zhe njih fvarjenje in ftrahovanje berfh no po¬
maga , naj ne odftopijo in upanja ne sgube,
in naj mu is neuinniga ufmiljenja ne pregle¬
dajo. Nikar otroku tepenja ne odtegni, su¬
kaj  , ako qa bosh s’ fhibo vdaril, ne bo umeri.
Ti, bo f h njega s’ fhibo vdaril, in njegovo du -
fho od pekla ref kil.  Prip. 23.13-14.

108

Kdaj morajo poročniki sazheti fvoje otru-  i
ke fvariti in ftrahovati ? ]

Jili morajo f variti in ftrahovati bersh ko
kaj hudiga nad njimi vidijo: Perpoguj njegov  1
vrat v’ mladofti, in tepi ga s’ fhibo dokler je  1
otrok, de ki ne bo terdovralen. in tebi ne-
pokoren; de te ne bo ferze bolelo.  4 Sirah, j
30. 12.  Ref je taka: porodni ki, ki Tvojim
otrokam pregledujejo is isgovora, de bodo
slie pametni, kader bodo ftareji, Te potlej 1
preposno kfajo, ker To Te otrozi budiga na- 5
vadili, in jili boljThati ne morejo, ker Te Ttra- I
hovati ne pufte. .

Dokler je otrok popolnama neveden , in .
nizh rasTodka nima, ni Tvarjenja in ftrahova- -
nja vreden ; bersh pa ko enmalo raslozhi dobro
in hudo, in Te prav ne vede, naj ga Tvare in
ftrahujejo pametno. Zhe otrok Tvoje telo ra- ,
sodene, al ni po dolshnofti Trainoshljiv, al je
drusim nadleshen, al kaj drusiga Ttori Tvarje¬
nja in ftrahovanja vredniga, Te mu pregledati
ne Trne; sakaj, ako rasloshno ne ve, de je to
greh , vunder pa potlej v’greh napeljuje, al dru¬
ge pohujTha. Zhe otrok The ne ve, de je
to , kar dela, greh, po ftariThov Tvarjenji sve,
de ni prav, al de ne Trne Ttoriti, in Te navadi
prav shiveti, kar mu je vvelik dobizhik.

Kako in koliko morajo poročniki fvoje
majhne otroke fvariti in ftrahovati ?

Oni jih morajo Tvariti in ftrahovati, al
pokoriti po njih umu, pregreThkih, bojezh-
nofti, predersnofti in drusih okoliThiuah, de bo

109

njih (Varjenje in iirahovanje njih sadolshenju
permerjeno in pravizhno. Zhe otrok is ne-
vednofti al posabljivofti ne ftori volje Tvojih
porodnikov, naj ga pohlevno opominjajo, al
mehko 1'vare; zhe pa otrok is hudiga Terza
ftoriti nozhe , al ftori soper voljo Tvojih po¬
rodnikov, naj ga po njegovi hudobiji pravizhno
Ttrahujejo, in naj ga bogati pennorajo.

Zhe otrok sanizhuje Tvarjenje, naj ga
s’ tepenjem perfilijo bogati, in naj mu potlej re-
zhejo: Ne tepem te rad, pa te moram, ker
fl vreden, de fe boljfhafh; prav flori, in ne
bofh tepen nikoli.  Porodniki naj Tvoje ne-
bogljive otroke pametno Ttrahujejo , in naj
jim povedo, de is ljubesni do njih duThe to
flore.

Kako morajo porodniki fvoje odrafhene
otroke fvariti in flrahovati ?

Jih morajo pametno Tvariti in flrahovati,
ker jim je neTpametiia ojftroft lohka Thkod-
ljiva. ( Sveti Pavel porodnikam rezhe: Nikar
ne drashite fvojih otrok k’ ferdu.  KoloT. 3.
21. Zhe TtariThi nepermerjeno Tvare in ftra-
hujejo Tvoje odraThene otroke, Te bodo morde
rasTerdili, Tvoje TtariThe sanizhevali, in hu-
dobniThi shiveli, al bo kaj drusiga hudiga is
te neumne ojftrofti priThlo.

Porodniki naj TkuThajo Tvoje odraThene
otroke s’prijasnimi beTedami, ingorezhim opo-
minovanjem od hudiga odverniti, in k’ dobriinu
nagniti; zhe to ne pomaga, naj TkuThajo to
doTezhi s’pametno ojftroftjo , vender tako de

110

jim perferzhno Ijubesen kasliejo. Kar je Tveti
Pavel Tvojimu ljubimu uzhenzu Timoteju pital
kako s’greThniki ravnati, naj tudi flore: Pre-
prizhaj, profi, fvari s’ v/im poterplenjem
in ukani.  II. Tim. 4. 2.

Kakfhni morajo liti porodniki, de njih
nauki , [varjenje, ftrahovanje in persade ■
vanje otrokam pomaga ?

Porodniki, to je, ozke in mati, naj bo¬
do , kakor bo sdaj rezheno .

1) Is zliifte ljubesni naj uzhe, Tvare in ftra-
kujejo Tvoje otroke. Ljubesen jih uzhi, kaj
de otrozi potrebujejo, in kako jih ravnati
v’dobro. Modri pravi . ( iSvarjenje ni ref-
nizhno, ktero fe v’ jesi godi.  ( Sirah 19. 28,
Ljubesen daje pametno gorezhnoft in napzh-
liiga ne flori; hudobna jesa pa preshene mo-
droft, in obroduje neuTmiljenje, in veliko dru-
siga hudiga. Ljubesen uzlii kaj in koliko otrd-
kam pregledati, jesa smoti zhloveka, uzhi hu¬
do govoriti, smerjati, in drugo hudo.

2 } Porodniki naj vedo Tvojih otrok naturo,
de jih Tvare in Ttrahujejo pametno. Eden je
predersen, eden bojezh, eden Te Tvarjenja
boji, eden pa tepenje sanizhuje; treba je to-
raj po Tleherniga naturi in okoliTkinak Tvariti
in firahovati.

3) Porodniki morajo po veri Toditi, de po-
greThke al pregrethke Tvojih otrok pametno
Tvare in pokore. Zhe otrok, nima The praviga
rastodka; zlie skeli prav lioriti pa ne ve, al
posabi; zhe enkrat al vezhkrat ne boga; zhe

111

f j fe is terdovratnofti vftavlja, po vfih tih okoli-
a ] fhinah morajo porodniki drugazhi ravnati, de fle-
hernimu otroku pravizhno povernejo. Kdor
majhne pogreflike neufmiljeno ftrahuje, hudo-
bii pa pregleda, ne dela po veri in pameti.

4) Jih ne fmejo is flepe ljubesni do Tvojih
1  otrok raslozhiti. Raslozhik je potreben po
‘ ftarofti, po naturi , po poliishnofti al preders-

nofli otrok, ne pa is mefenih namenov. Nek-
■ teri otrok je vet' hudoben, pa ni ftraliovan,
ker je perlisnjen , al edin: eden je manj te-
penja vreden, in ga vedno tolzhejo. To je
porodnikam in otrokam Thkodljivo ; ravno ti
otrozi, kterim nefpametno pregledujejo, jim-
bodo mo rde veliko britkoft napravili; al bodo
eden drusiga Tovrashili, in eden drusimu ne-
vofldjivi, kakor To bili Trnovi patriarha Ja¬
koba fvojimu bratu Joshefu, kteriga To v’ fu-
slnioft prodali.

5) Ozhetje in matere naj bodo eniga duha
v’naukih in v’Tvarjenji. Zhe eden pravuzhi,
in pravizhno ftrahuje otroke, drugi pa njih ne-
pokorfhino podpira, kako bodo dobri iti po¬
korni ? Zhe ozhe al mati prevezh ftrahuje
otroke , naj potlej , kader otrozi ne flifhijo ,
eden drusimu povefta, kar fe jima prav sdi.
jSveta Monika je fvojiga fma Avgufhtina lepo
uzhiia, in pametno fvarila; Patrizi pa njegov
ozhe mu je potuho dajal, in on fe je po njem
svergel. Veliko otrok oftane nepoboljfhanih ,
ker per ozhetu, al vezhi del per materi ima¬
jo isgovor in perbeshalifhe, in fo potlej obe-

112

raa nepokorni, ker nifo bili v’ pravi pokorfhini
grej eni.

Otrokam dober sgled dajati.

( So porodniki dolshni fvojim otrokam do¬
ber sgled dajati ?

ReTnizhno de To dolshni, in bres liga To
vli njih nauki, Tvarjenje in Tkerbi bres Tadu.
Kriftuf pravi: Naj fveti vafha luzh  (vafiie
skivljenje) pred ljudmi, de vafhe dobre de¬
la vidijo, in zhafte Ozheta, kteri je v’ ne-
befih.  Mat. 5.16. VTim je to sapovedano, fta-
riTham pa fofebno, de vodijo Tvoje otroke po
poti pravizknofti s’ Tvojim dobrim sgledam.
.Sveti Gregor papesh prav pove : Befeda
uzhi, sgled pa vlezhe.

t Se porodniki slo pregrefhe, zhe fvoje
otroke pohujfhajo ?

Zhe porodniki pohujThajo Tvoje otroke,
slo greThe. KriftuT pravi: Gorje zhloveku, po
kterim pride pohujfhanje.  Luk. 17. 1. Re-
zheno je to vfun; kaj pa je porodnikam rezili,
zhe Tvoje otroke pohujThajo ? Bi ne bili
varhi, ampak ubijavzi Tvojih otrok, in bi jim
ftokrat gorje bilo.

Kako fe morajo porodniki sadershati, de
fvojim otrokam dober sgled dajejo, in jih
ne pohujshajo ?

De to veliko dolshnoft dopoluujejo,

113

1) Morajo fveto shiveti, de vfe boshje in
zerkvene sapovedi svefto dopolnujejo, deotro-
kam refnizhno rezhejo, kar je fveti Pavel
vernim rekel: Pr o fini vaf,  po meni fe rav*
najte, kakor fe jefipo Kriflufu.  I. Kor. 4.16.
Žhe porodaiki nekerfhanfko shive, je nemo-
gozhe, de bi Tvojih otrok ne pohujfhali. Zhe
porodaiki radi ne molijo, komaj enkrat v’letu
gredo k’ fpovedi, al kradejo, al drugo hudo
delajo, kako bodo njih otrozi prav shiveli ?
in kako jih bodo uzhili, de naj kerfhanfko
shive ?

2} Morajo biti fvetiga in pametniga govorje*
nja. ( Sveti Peter flehernimu rezlie: Ako kdo
govori, naj govori kakor befede boshje.  I,
4.11. Porodaiki morajo Tkerbeti, de is njih
uft huda befeda ne pride, slafti pa v’ prizho
otrok. Sapifano je : Malopridni pogovori fka-
se dobro sadershanje . I. Kor. 15.33. Pohuj-
fhljive befede To odrafhenim nevarne , veliko
loshej pa pohujfhajo otroke. Nekteri nefpa-
metni poroduiki pravijo v’ prizho otrok vfe,
karkoli Te po Tvetu nefpodobniga godi , kol¬
nejo Tvoje sopernike , blishniga sanizhujejo ,
in od vfiga govore, od Boga pa Tkoraj nikoli.
Ni fe zbuditi, de Te otrozi nad njimi po¬
hujfhajo, zhudno bi bilo, ako bi fe ne.

3) Moraja Tkerbeti de otrozi eden drusiga
ne pohujfhajo , in de nifo po drusih ljudeh
pohujfhani. Poroduiki naj fe fkerbno vfiga varu¬
jejo , kar hi bilo otrokam greh, ako bi jih
pofnemali, in naj jih imajo v’vfi framoshlji-
vofti in fpodobnofti, de eden drusiga ne po-
II.  «

114

Imjfhajo. Potrebno je tudi zhuti, de nifo
otrozi po drusih ljudeh poliujfhani. Porod-
niki, ki poftopazham, opravljivzam in kla-
favzam imajo fvojo hifho odperto; ki fpride-
ne pofle jemljejo v’flushbo; ki fvoje otroke
dado, al pufhajo iti k’nekerfhanfkim ljudem
flushit, fo farni krivi, de fe pohujfhajo.

Porodniki naj delajo po fvetih naukih ,
ki jih je fveti Hieronim poboshni gofpej Eu-
ftahii dal, ktera ga je prelila jo uzhiti, kako
bi fvojo ljubo hzher kerfhanfko sredila. On ji
je tako pifal: Navadi jo v’ mladofti ponishne
oblazhila no/iti. Nikamor farne ne pufli iti
Zhuj nad njo, de ne bo po fpridenih to-
varfhizah pohiijfhana. Ne p er pufli ji, de
bi kdaj plefala. V’ lenobi naj ne s kivi, am¬
pak naj pridno dela, in kar je v’prid.
Navadi jo pofliti fe. Bodi ji sgled vfih do¬
brih del,  in v’prizho it je ne flori, kar bi
nji i/reh bilo , ako bi fe ona po tebi ravnala.

Sa otroke moliti.

c So porodniki dolshni sa fvoje Otroke mo¬
liti ?

Refiiizhno de fo dolshni. ( Sveti Jakob
pravi: Molite eden sa drusiga de bofte ohra¬
njeni.  5. 6. Yfi fino dolshni eden sa drusiga
moliti, veliko bolj fo porodniki dolshni moliti
in profiti sa fvoje otroke, de jim Bog daje.
rafti v’dobrim, in de fe svelizhajo. Nekteri
fiarifhi pravijo: Smiraj vpijemo nad virozi,

115

in jih flrahujemo, pa nizh ne opravimo.
Lohka de nizh ne opravijo * ker premalo mo¬
lijo. 4 Sveti Pavel pravi: Ne kdor fadi > ne
kdor perliva  , je kaj, ampak Bog, kteri
raji daje.  1. Kor* 3. 7. Bog fam, in hihzhe
drugi samore dati de Otrozi v’ dobrini raftejo,
ih ravno sa tiga voljo haj porodniki gorezhe
profijo sa nje.

Job je vfim porodnikam v’sgled, de haj
profijo Boga sa Tvoje Otroke. Vedil je on , de
ftariThov fkerb je saftonj > ako Bog ne perllopi
s’ Tvojo ghado; savolj tiga je Bogu daroval
in ga profil * de bi njegovi otrozi po boshji
volji shiveli. Job. 1.5. Porodniki naj vedno
profijo Boga sa Tvoje Otroke, de Tveti kerli
prejmejo, de gnado Tvetiga kerfta ohranijo, iti
smiraj nedolshno shive*

Kdaj fo porodniki fofebno dolshni profiti
Boga sa fvoje otroke ?

Oni To ToTebno dolshni profiti Boga Sa
Tvoje otroke ,  kadef v’ grehe sabredejo. Zhe
To otrozi hudobtliThi * obilniThi naj molijo Sa-nje.
t Sveta Monika je vedno profila sa Tvojiga fina
AvguThtina ; ToTebnO pa je gorežbe profila *
ko ga je vidila hudo sliiveti. Bog je nje
Tolsne molitve uTliTlial, nje fina Tpreoberhil)
ih mu dal, de je Tvetnik bili

S #

116

s Skerbeti, de fi kruh pofhteno
sallushijo.

JSo porodniki dolshni fkerbeti, de fi njih
otrozi kruh pofhteno saflmhijo ?

Dolshni fo, de bodo njih otrozi delavni
in pridni zhloveki.

1) Porodniki naj fkerbe fposnati naturo,
dufhne in telefne laftnofti, in nagnjenje Tle-
herniga otroka , de modro previdijo kakoThno
delo , al flushba mu je permerjena, in naj mu
po mozhi pomagajo.

2)  Oni grefhe, zhe Tvoje premoshenje sa-
pravljajo, in Tvojim otrokam pomagati ne mo¬
rejo.

3) Porodniki greThe, ako savolj poTvetue
Trezhe Tvojih otrok prevezh Tkerbe; zhe eni-
mu dado toliko, de drusim nimajo kaj dati;
zhe is lakomnolli nozhejo Tvojim otrokam po¬
magati ; al zhe Tvoje premoshenje krivizhno
rasdele otrokam, de To eni v’obiluoTti, drugi
pa v’ pomankanji, zhe ravno niTo tiga raslo-
zhka vredni.

KakfMo plazhilo bodo prejeli porodniki,
kteri fvoje dolshnofii do otrok svefto fpol-
nujejo ?

Oni To Bogu ljubi, veliko veTelje in po-
rnozh bodo na tim Tvetu prejeli, in bodo po
Tmerti v’ vezimo plazhilo Thli. ReT je to:
otrozi kerThanTko srejeui, To veTelje in po-

117

mozh Tvojih poroduikov, in Tkerbniin porodni- '
kam bo Bog dal vezimo svelizhanje, ker To
njegovo voljo Tpolnili.

Kakfhno plazhilo bodo neflterbni porodni-
ki prejeli ?

Hudo plazhilo bodo oni prejeli. Njih
otrozi jim bodo v’veliko britkoft, in zhaka
jih teshek odgovor po Tnierti, ker nifo sa
Tvoje otroke Tkerbeli.

Zhe To porodniki svefti nameftniki boshji
v’ kerfhanfkim srejenji Tvojih otrok, lohka de
bodo oni in otrozi v’nebefhko kraljeftvo pri-
Tlili. O velika frezha! Zhe To pa porodniki
nefkerbni, in pufhajo otroke po Tvoji hudi
volji shiveti, lolika de bodo oni in njih otro¬
zi pogubljeni. O velika nefrezha!

Kaj je neporozhenim porodnikam rezki ?

Dolshni To oni ravno tako fkerbeti sa
Tvoje otroke, de dufhue in telefne perpomo-
zhke prejemajo. Ni le mati dolshna, tudi ozhe
je dolshen Tvoje otroke oTkerbeti, ker To otro¬
zi nedolshni. Navadno je , de krivizhnim
ozlietam ni mar, in tudi de nepoThtene matere
kam oddado Tvoje otroke, de jih ne vidijo
vezli; to je pa soper naturo, in pervimu gre¬
hu tesho perdene.

Kaj je tim jloriti, kteri savolj plazhila
al is usmiljenja v' rejo vsamejo otroke dru-
sih ljudi ?

Oni To dolshni jih kerThanTko srcditi, in

118

jitn biti dobri ozhetji, in fkerbne matere, Of-
kerbniki sapufhenih otrok fo tudi dolshni sa
njih dufho in telo, kolikor jim je mogozhe,
fkerbeti.

Dolshnofti kriftjanov do du¬
hovnih.

Ktere dolshnofti imajo verni kriftjani do
fvojih duhovnih ?

Verni kriftjani To dolshni fvoje duhovne:
1) ljubiti, 2) fpofhtovati, 3) bogati, 4)  jim
pomagati,

Duhovne ljubiti.

S aha j fo kriftjani dolshni duhovne lju-<
hiti ?

Sato, ker fo oni njih nar bolji dobrot^
niki, in ker jih potrebujejo v’fvoje svelizha-
nje. Otrozi fo dolshni fvoje telefne porodni-
ke ljubiti, verni fo veliko bolj dolshni ljubiti
fvoje duhovne ozhete, po kterih fo prerojeni
in pofvezheni. Majhni in odrafheni, mogo-
zhni in vbogi, sdravi in bolni zhutijo dobro-
delnoft Jesufovih nameftnikov, in ravno sato
naj jih ljubijo, ,Sveti Pavel je Koriiizhanam
pifal: Pifhem vam med mnogimi folsami, de
fposnate, kako vaf gerferzhno ljubim.  II.
2. 4.  Zhe fo verni preprizhani, de jih du¬
hovni perferzhno ljubijo, de fo nameftuiki

119

boshje milofti, in deje njih flushba is ljubesni
do njih dufh, jih lohka ljubijo, in jim fo is
le ljubesni pokorni.

Kakfhno ljubesen morajo verni imeli do
duhovnih ?

Jih morajo fveto ljubili. Vezlii del ver¬
nikov ljubi duhovne , pa ne po vfi veri; lju¬
bijo te , kteri fo prijasni, sgovorni, al ki jim
Tpregledujejo. Duhovni, ki pravizhno ravna¬
jo , po /velim evangeliju obfojujejo fpridene
fhege fvela, in osnanujejo vreden /ad pokore,
imajo malo prijatlov, in fe jim godi, kar je
fveli Pavel djal: Vafh fovrashnik fim poflal,
ker fim vam refnizo govoril.  Gal. 4.16.

Od kod je to, de je malo zhifle ljubesni
do duhovnih ?

Od lod je, ker veliko vernikov shivi po
hudim posheljenji, in jim je jarm evangeljfkih
naukov preleshek; is liga pa isvira, de du¬
hovni, ki bersdati hozhejo njih grefhuo nag¬
njenje , nifo ljubljeni. Jesuf je Tvojim uzhen-
zam rekel: Ako vaf fvet fovrashi, vedite,
de je mene prej fovrashil. Ako bi vi od [ve¬
ta bili, bi fvet fvoje ljubil; ker pa nifie od
fvela, ampak fim je/t vaf od fveld isvolil,
sa tuja voljo vaf fvet fovrashi.  Jan. 15.
18-19.

120

Dubovne Ipolhtovati.

Sukaj fo verni dolshni dohovne fpofklo¬
rati ?

Salo , ker fo oni nameftniki Jesufovi, de-
livzi fvetili fkrivnoft, in freduiki med Bogam
in ljudftvam. Duhovni v’imenu, in po oblafti
Jesufovi uzlie, dele fvete sakramente, od-
pufhajo grehe , pofvezhujejo dufhe, in jih vo¬
dijo v’ nebefhko kraljeftvo. Njih flushba je
neisrezheno vifoka, njih oblati filno velika,
in toraj fo fofebniga fpofhtovanja vredni. Kdor
duhovne sanizhuje, sanizhuje Jesufa : Kdor

vaf sanizhuje, mene sanizhuje.  Luk. 10.16,

Od kod je to fpofhtovanje ?

To fpofhtovanje je is vere in is ljubesni.
Kdor ima shivo vero, iu refnizhno ljubi Bo¬
ga, fpofhtuje duhovne, Jesufove nameflnike,
ker mu je njih velika flushba v’vezhuo fre-
zho. Kdor ne ljubi Boga, sanizhuje duhovne,
ker sanizhuje dobrote , ktere jim Bog deli' po
njih. Ravno sato je Modri rekel: Is vfe du¬
fhe ljubi fvojiga Boga, in njegove duhovne
fpofhtuj.  ( Sirah. 7.33.

Komu je to fpofhtovanje potrebno ?

To fpofhtovanje je ljudem, ne pa du¬
hovnim potrebno. Zhe hudobni sanizhujejo du¬
hovne , ki jih prav uzlie in pravizhno fvare,
ne bodo svelizhani. Zhe ljudje fpofhtujejo du¬
hovne, jih poflufhajo in bogajo, bo (o v’njih

121

svelizhanje. .Spofhlovanje do duhovnih je te¬
daj vernim potrebno; sanizhevanje duhovnih
jim je fhkodljivo.

Duhovne bogati.

( So verni dolshni bogati duhovne?

Dolshni fo, ker duhovni uzhe, sapove-
dujejo in prepovedujejo v’ Jesufovim imenu in
oblafti. ( Sveti Pavel pravi: Namefti Krijlufa
fmo po flani , kakor bi Bog po naf opomi¬
njal.  II. Kor. 5. 20.

Je nepokorfhina do duhovnih slo grefh-
nu ?

Nepokorfhina do duhovnih je velik al
majhin greh po okolifhinah. Kdor ni duhov¬
nim v’ potrebnih rezheh pokoren, je nepoko¬
ren Jesufu, in grefhi; greh je pa vezhi al
manjfhi po velikofti sapovedane al prepoveda¬
ne rezili, po flabofti al hudobii nepokoruiga
zhloveka, in po drusih okolifhinah. ( Sveti Pa¬
vel pravi: Pokorili bodite fvojim vifhim, in
bodite jim podloshni. Sukaj oni zhujejo ka¬
kor taki , kteri bodo sa vafhe dufhe odgo¬
vorili, de to s’ vefeljam ftore, in ne sdiho-
vaje.  Hebr. 13.17.

Blagor fvetu, ako bi vfi ljudje bili du¬
hovnim pokorni, ker bi vfi shiveli po volji
boshji, in bi fe fvelizhali. Salo je tolikanj
grehov na fvetu, ker ljudje duhovnih ne po-
flufhajo. Eni fe morde s’ fvojo nepokorfhina

122

hvalijo, al druge nadrashijo fe duhovnim vliav-
ljati, kar je puutarfko in hudobno.

Duhovnim pomagati.

( So verni dolslmi duhovnim pomagati, in
kako ?

Dolshni fo jim pomagali, ker fo njih du¬
hovni otrozi. Pomagali jim morajo s’ moli-
levjo in s’ shivesham.

Sakaj fo verni dolshni sa duhovne moliti ?

Sato, de fveto shive, prav uzhe , febe in
druge svelizhajo. 4 Sveti Pavel je bil apo-
lielj, in s’ fvetim Duham napolnjen, in fe je
vender vernim perporozhal, de sa-nj molijo ,
rekozh: Profim vaf po Go fpodu nafhimJe-
sufu Krifiufu, de meni pomagate v’ fvojih
molitvah sa-me k’ Bogu.  Ritni. 15. 30. Verni
naj ne posabijo molili sa duhovne, de bodo
s’ fveiim Duham napolnjeni, ker to je njim
in vfim v’vezhno frezho.

Kako morajo verni fhe pomagati duhovnimi  .

Tako, de kar duhovni sapovedujejo in
prepovedujejo, terdijo in fi persadevajo, de
bi fe godilo po volji Jesufovih nameftnikov.
Verni naj fkerbno pomagajo duhovnim, de
nauki Jesufovi povfod gofpodujejo, de greh ‘
odvrazhajo, in de vfi ljudje flushijo Bogu.

123

Slakaj fo verni dolshni prestaviti fvoje du¬
hovne ?

Sato , de duhovni nesmoteni opravljajo
fvojo fluslibo. Kako bi duhovni samogli dan
in nozh zhuti v’ ftreshbi sdravih in bolnih ver-,
nikov, ako bi fe mogli s’ trudam shiviti %

Dolshnofti do deshellke oblafti.

Je deshelfka oblafl potrebna ?

Deshelfka oblaft je slo potrebna savolj
nepokojnih in krivizhnih ljudi, de fo ftralio-
vani, in drusim ne nadleshni. Gorje fvetu,
ako bi deshelfkih oblallnikov ne bilo, ker bi
vfakftoril, kar bi hotel; vel fvet bi bil v’ smefh-
njavi. ( Sveti Pavel pravi: Oblaflnik je namefii
Boga tebi k ’ dobrimu. Ako bofh pa hudo  / io-
ril, boj fe, ker ne nofi safionj mezha ; su¬
kaj boshji hlapez je on ; mafhevaviz k’ftruli¬
vanju figa, Meri hudo flori.  Rimi. 13.14.

Od koga ima deshelfka gofpbfka oblafl ?

Od Boga ima oblaft. Zefarji, kralji iu
drugi deshelfki oblaftniki fo nameftniki boshje
pravize in milofti, de firahujejo hudobneshe,
in branijo pravizhne, de vfx mirno in pravizhno
shive, Deshelfke oblafti namen kaslie in pre-
prizha, de je ona od Boga, in boshja befeda
prizhuje, de je to refnizhno. ( Sveti Pavel
umevno pove, rekozh: Ni oblafti od drugod
ko od Boga, ktera pa je, je od Boga po--
f avl jena.  Rimi. 13.1.

124

Ktere dolshnofti imajo podloshni do fvojih
deshelfkih oblaflnikov ?

Podloshni fo dolshni jih fpofhtovati, bo¬
gati, in sa nje moliti.

1) Podloshni fo dolshni Tvoje oblaftnike
fpofhtovati, de v’prizho njih, in v’prizho dru-
sih ljudi fpodobno govore, in de tudi, kolikor
je mogozhe, drusitn branijo jih sanizhevati.
Bog je po Mojsefu rekel: c Sodnikov, kteri
fo namefti Boga, ne opravljaj.  III. Mojs.
22. 28. Moshje, kteri fo kralja ( $avla sa-
nizhevali, fo v’ fvetiin pifmu hudobni moshje
imenovani. I. Krak 10.27'. Deshelfkim oblaft-
iiikaui gre zhaft in fpofhtovanje, in ni per-
pufheno jih sanizhevati al opravljati, in tudi
ne perdrushiti fe k’njih sanizhvavzam. Salo¬
mon flehernimu pravi: Moj fin ! boj f e Boga
in kralja, in ne perdrushi fe k’njih sa-
nizhevavzam.  Prip. 24. 21.

2) Podloshni morajo fvoje deshelfke ob¬
laftnike bogati. Njih oblaft je od Boga, de.
hudobne ftrahujejo, in dobre branijo, de vfi
pravizhno in mirno shive; kakfhno oblaft bi
pa oni imeli, ako bi jim pokorfhina ne flila ?
,Sveti Peter pravi: Bodite vfaki zhlovefhki
ftvari podloshni savolj Boga; al kralju, ko
narvifhimii, al vojvodam, ko od njega po-
flanim sa mafhevanje nad hudodelniki, po¬
lival jenje pa dobrih.  1.2.13-14.

Kdor fvojih oblaftnikov ne boga, fe per
Bogu sadolshi. ( Sveti Pavel to pove, rekozh:
Kdor fe obldfti soperftavi; fe boshji volji

125

soperflavi, in JI pogubljenje nakoplje. Savolj
tiga morate oblafii pokorni biti, ne le savolj
Jlrahovanju, ampak tudi savolj vejli.  Rimi.
13.2-5.

Is te sapovedane in potrebne pokorfhine
fe is-haja, de ni nikoli perpuflieno puntati
fe, al puntarjem pomagati soper gofpofko ,
ker je to filno velika pregreha. Dolshnoft je
tudi povedati gofpofki, ako fe ve, de Te drugi
puntati hozhejo, de fe pregrehe in nefrezke
odvernejo.

Is te sapovedane pokorfhine do fvoje gof-
pofke fe tudi ta refnizhni nauk is-haja, de ji
moramo davke dajati, ker bres njih ne more
deshele varovati, in deshelanov v’miru ohra¬
niti. Fariseji fo is hudiga ferza vprafhali Je-
sufa : Je prav, de fe zefarju dazja daje,
ali ne?  Jim je odgovoril: Dajte zefarju,
kar je zefarjeviga.  Luk. 20. 22-25. Davek,
ki ga gofpofki dajemo, je majkin odlozhik
fvojiga premoshenja, de ona fkerbi sa naf,
de fmo v’miru, in fvoje mirno vshivamo. Kar
tedaj gofpofki gre, fe mora svefto dajati.

3) Podloshni fo dolshni sa deshelfke ob-
laftnike moliti, de jim Bog daje sdravje, mo-
droft, ferzhuoft in poboshnoft, de fvoje pod-
loshne vodijo po volji boshji. ( Sveti Pavel je
fvojimu ljubimu uzhenzu Timoteju , fhkofu
v’Efesu, pifal: Profim nar pred, de fe flore
prof hrt je , molitve, perporozhenja, sahva-
ljetija sa vfe ljudi ; sa kralje in vfo gofpo¬
fko , de bi mirno in pokojno shiveli v’ vft,
poboshnojli in zhiftofti.  I. Tim. 2.1-2. Apo-

126

fteljni fo perporozhali in sapovedvali molili sa
deshelfke oblaftnike, duhovfhiua in verni fo
sa-nje molili, zhe fo ravno po njih neufmilje-
im)  preganjani bili. Prav in dolshnolt je , fo-
febno pa per ozhitni boshji flushbi, sa-nje mo¬
lili, de fvoje Ijudftvo vodijo v’zbafuo in vez li¬
no frezho,

Dolshnofti pollov.

( So v’ zheterli sapovedi loshji tudi pofli
sapopadeni ?

Refnizhno de fo. Oni morajo biti gofpo-
darjam in gofpodinjam bogljivi in svefti, ka¬
kor fo dobri otrozi fvojimu ozhetu in fvoji ma¬
teri , in le tako fpolnujejo sapoved.

Ktere dolslmofti imajo pofli do fvojih gof-
podarjov in gofpodinj ?

Oni fo jih dolshni: 1) fpofhtovati, 2j
bogati, 3) sa nje pridno in poterpeshljivO de¬
lati, 4) jim svelti biti.

Gofpodarje fpofhtovati.

Snliaj morajo pofli fvoje gofpodarje fpo -
fhtovati ?

Sato, jih morajo fpofhtovati, ker imajo.
oblaft nad njimi, in jim savolj liga zhaft gre.

127

Kako morajo flushabniki fvoje gofpodarje
in gofpodinje fpofhtovati ?

Jih morajo fpofhtovati v’ fvojim ferzu,
v’ govorjenji in pokorfhini; to fpofhlovanje pa
bodi po ftanu, vifokofti in navadi deshele. Vfi
flushabniki, in vli gofpodarji nifo enaki 5  flu-
shabniki fo eden memo drusiga vifhi, in ravno
tako fo tudi gofpodarji eden meino drusiga
vifhi in obilnifhi zliafti vredni, in toraj jim gre
fpofhlovanje po njih vifokofti, in jim ga mo¬
rajo tudi imenitni flushabniki JTkasovati.

Gofpodarje bogati.

'So flushabniki dolshni fvoje gofpodarje
in gofpodinje bogati ?

Dolslnii fo , ker to je namen njih flushbe,
kteri fo fe proftovoljno podvergli, in jim je
ravno sa tiga voljo plazhilo obljubljeno. ,Sveti
Pavel vfe pofle uzhi, rekozh: Vi hlapzi bo¬
dite fvojim gofpodarjem pokorni s’(iraham,
kakor Kriftufu.  Efes. G. 5.

flushabniki ne fmejo fvoje nepokorfhine
s’neperljudnoftjo al ojftroftjo fvojih gofpodar-
jov isgovarjati, ker fo dolshni bogati savolj
Boga. ,Sveti Peter jim rezhe: Hlapzi bodite
gofpodarjam s’ v/im flraham pokorni, ne fa¬
rno dobrim in krotkim, ampak tudi zlmernim.
1.2.18.

128

( So flushabnlki dolshni fvoje gospodarje
in gofpodinje bogati, kar kerfhanfko slav¬
ljenje fiz h e?

Refnizhuo de fo dolshni. Bog gofpodar-
jam in gofpodinjain sapoveduje nad fvojimi
flushabniki ziniti, jih v’ dobro napeljati in Iva-
riti, de kerfhanfko shive : flushabniki fo tedaj
dolshni jih pofluffcati in bogati. Kader gof-
podarji al gofpodinje fvojim flushabnikam al
flushabnizam prepovedujejo kleti, hudo govo¬
riti , pijanzhevati, v’ hude perloshnofti iti; al
jim sapovedujejo moliti, k’ nauku hoditi, al
druge kerfhanfke dolshnolli fpolnovati: Bog
po njh prepoveduje in sapoveduje, in oni fo
jih bogati dolshni.

J

Kaj je poflam ftoriti, kterim gofpodarji  j
kaj sapovedo al prepovedo , kar je soper sa-
povedi boshje al zerkvene ?  <

Jih ne fmejo poflufhati, ampak fo dolsh- j
ni fe jim ferzhno in modro vftaviti, rekozli: i
Tiga ne fmem.  Al pa, kar fta Peter in Ja- <
nes vifhim Judam odgovorila, rekozli: godi¬
te, zhe je prav per Bogu, raji vaf poflu¬
fhati , ko Boga.  Bjan. Ap. 4. 19. i

l

Kakfhin greh je , zhe flushabniki v 9  mo-
gozhih in perpufhenih rezheh ne bbgajo.  ^

To je velik al majhin greh po nepokor- j
fhine velikofti. Pofli fo ravno tako dolshni j
bogati, kakor fo gofpodarji dolshni jim obljub- ^
Ijeno plazhilo dati. Vterganje dolshne pokor- l
fhine, in vterganje obljubljeniga plazhila,

129

kader je fvojovoljno, je greli, greh je pa
velik al majhen po velikofti ftorjene krivize*

Pridno in poterpeshljivo delati*

( So pofli dolshni pridno in poterpeshlji-
vo delati ?

Dolshni fo , ker Bog hozhe iti sapovedu-
je , de vfak rpolnuje dolshnofti fvoje flushbe«
Vli pofli fo dolshni pridno, svefto in poler-
peshljivo delati, po navadi deshele in drusih
dobrih foflushabnikov savolj Boga«

Kaj je flushabnikam p ozke ti, zhe jim je
nemogozhe al preteshko , kar jim je ukaša -
niga, /toniti?

Zhe je to ref, jim je perpufheno gofpo-
darju al gofpodinji krotko povedati, kaj de
jim je; to pa bres vfiga prasniga isgovora al
nevolje; in staven naj imajo refnizhno voljo,
de bi radi bogali, ako bi mogozhe bilo«

Is kakfhniga namerili fo flushubniki dol *
simi vfe dela fvoje ftushbe pridno oprav¬
ljati ?

Morajo vfe fvoje dela s’ dobro voljo po¬
terpeshljivo opravljati , de Bogu dopadejci.
,Sveti Pavel uzhi flushabnike, rekozhs Ne
flushite na oko  , kakor bi kotli ljudem do-
pafli , ampak ko hlapzi Kriftufovi  , florite
boshjo voljo is ferza radi.  Efes. 6.6.

Zhe flushabniki godernjajo, fe togote,

130

kolnejo al gofpodarju soper govore, fo po-
korjenja vredni. Zhe pridno in poterpeshljivo
delajo, pa le salo, de ljudem dopadejo, fo
obljubljeniga plazhila vredni, boslijiga pa ne
bodo dofegli. Zhe pridno in poterpeshljivo de¬
lajo , de boshjo voljo bore, in fvoje flabo
telo pokore, fo zhafniga plazhila vredni, in
li tudi per Bogu veliko plazhilo uaberajo.

Kako flushabniki soper to dolshnofi gre-
fhe ?

Soper to dolshnoft grefhe, zhe leno in
liefkerbuo delajo ; zhe delati nozhejo kar, ka¬
kor in kader gofpodar ukashe; zhe s’goder-
njanjem delajo, in zhe fvoje foflushabnike na¬
pravijo , de poftopajo al nesvefto delajo.

Gofpodarju svefti biti.

( So flushabniki dolshni fvojimu gofpo¬
darju svefii biti ?

Dolshni fo, in bolj ko drugi ljudje, ker
fo najeti in plazhani, de fofebno fkerbe sa
gofpodarja, in njegovo preinoshenje.

Je pbflam perpufheno gofpodarju kaj
vseti is isgovora, de je njih delo al terple-
nje premalo plazhano ?

Nizh ne finejo vseli soper gofpodarjevo
voljo. ( Slushabniki naj i'e , kader fo udinjam,
potegnejo sa fvoje plazhilo, potlej pa ga ne fine-
jo fvojoglavno perboljfhvati, ker je to (atvi-

131

na. Zhe fluskabnik inifli, de je njegovo ter-
pJenje obilnifhiga plazhila vredno , naj odkrito
govori, al pa naj fi ob pravira zhafu bolji flu-
shbe iflie.

Je flushubniku perpufheno obdcrshati  ,
kur s* aofpodarjevo shivino fkrivaj saflushi?

Mu ni perpufheno, ker shivina ni njego¬
va , in on ima fvoje plazhilo 5 pravizhno bi pa
bilo, zhe bi li bil hlapez to al drugo izgovo¬
ril. Nekteri klapzi tudi greflie, zhe gofpo-
darjevo shivino prevezh obkladajo , al jo pre¬
hudo gonijo, al neufmiljeno tepejo, alfo ka¬
ko drugazhi gofpodarju nesvefti.

Je p o f lam perpufheno drugim ljudem da -
ti, kar je gofpodarjeviga?

Poflam ni perpufheno nobene rezhi dru-
sim dati soper gofpodarjevo voljo. Kdor flu-
shabnika profi, de mu da, kar dati ne fme,
grefhi, in flushabnik tudi grefhi, ki mu do¬
voli. Pofli, zhe hozhejo prijatlam al shlahti
pomagati, naj pomagajo s’ fvojim, ne pa s’gof-
podarjevira blagara. Pofli toliko fmejo dajati
vbogim in drusim , kolikor jim gofpodar re¬
zke 5 kar pa bres perpufhenja dado, je tat¬
vina.

Kaj je poflam ftoriii , kteri vedo , de
otrozi al foflushabniki al drugi gofpodar¬
ju kradejo?

Pofli, ki to vedo, ne fmejo pregledati in
molzbati, ker fo dolshni gofpodarja varovati.

1 ) *

132

Narpred naj fvare krivizhnike, de Te bolj-
fliajo, ako fe pa nozhejo, naj gofpodarju po¬
vedo kaj fe godi.

Ravno to je rezili, zhe pofli vidijo kako
hudo navado soper druge sapovediper otrozih
al drusih domazkih, jih morajo fvarili, inzhe
ne odftopijo, naj povedo gofpodarju al gof-
podinji.

Je prav, zhe pofli vfako rezh povedo gof¬
podarju al gofpodinji ?

To ni vfelej prav, ampak kader fe dru-
gazhi ne da huda navada, pohujfhanjo al kaj
drusiga veliziga hudiga odverniti. Pofli, ki
vfako rezh al befedo pravijo, enimu povedo
kar drugi govori, in vfako pomanjkljivo!!
rasnafhajo, fo podpihovavzi, hudobni jesiki,
preganjavzi miru, in flushabniki hudizhovi.

V’ z him fhe morajo flushabniki svefti bili?

V’ tim, de svefto flushijo do obljubljeniga
zliafa. Kdor terdno obljubi naftopiti flushbo,
-je dolshen fpolniti fvojo obljubo, in tudi do
konza svefto flushiti, zhe ga kaka fofebna
rezh ne permora flushbe popuftiti. Ako fe
pofel omoshi, al njegovi porodniki sbole, ki
drusiga perpravniga zhloveka nimajo , al on
sholi, al ga veft permora flushbo popuftiti,
ran je perpufheno al dolshnoft odftopiti. De
fe pa to po dobri vefti in zhifii pravizi godi,
naj flushabnik al flushabniza vprafha fvojiga
duhovniga paftirja, po kterim bo svedil, kaj
ftoriti.

133

Kakfhni morajo liti pofli med feb oj ?

Pofli, ki hozhejo flushiti po volji bo-
shji,

1) Morajo edeu drusiga fveto ljubiti. Zhe
je med flushabniki fveta ljubesen, je mirnoft,
poterpeshljivoft, pomozh iu vfe dobro ; zhe pa
edeu dni,siga ne ljubijo, al le uapzlieuo lju¬
bijo, je vfe narobe.

2) Morajo eden drusiga flabofti in pre-
grefbke voljno prenafhati, ne pa drusih sa-
nizhevati in opravljati. Namefti tiga, naj
eden drusiga prijasno opominja in nagovarja fe
boljfhati.

3) Morajo eden drusiinu per delu pomaga¬
ti, ne pa kljubovati al nadleshevati. Žhe nifo
eden drusimu is kerfhanfke ljubesni dobri in
ufmiljeui, imajo velikokrat na dan perloshnoft
eden drusiga skaliti, jeso in grehe ponavljati.

Dolshnofti gofpodarjov do llu-
shabnikov.

Ki ere dolshnofti imajo gofpodarji do fvojih
flushabnikov ?

Gofpodarji, in tudi gofpodinje morajo biti
fvojirn pbflam kot dobri ozhetje in matere Tvojim
o tri) kam.

1J Morajo fkerbeti, de To uzheni v’fveti
veri.

2)  Jim dober sgled dajati, fkerbeti de Te
ne puhujfkajo, in jih fvariti.

131

3j Jim perpufhene in mogozhe dela napo¬
vedovati.

4) Jih po navadi deshele rediti, hitro in
pravizhno plazhati.

5) Jih v’bolesui s’ vfirn, kolikor je mogo¬
zhe ofkerbeti.

4 Skerbeti, de fo uzheni v’ fveti
veri.

( So gofpodarji ref dolshni fkerl>eli, de
fo njih flushabniki uzlieni v' fveti veri ?

Refnizhno de fo dolshni, de njih flushab¬
niki vedo kerfhaufke dolshnofti, in de flu-
shijo Bogu. ( Sveti Pavel pravi: Kdor sa do-
mazhene fkerbi, je vero satajil, in je huji
od neverzu.  I, Tim. 5. 8. Te refnizhue befede
popifhejo hudobo lenih gofpodarjev in gofpo-
dinj, ki fvojo drushino v’ grefhni nevednofti
pufiiajo , in jim ni mar de bi vedila, karkrift-
jani morajo vediti.

Sa Mere flushabnike morajo gofpodarji in
gofpodinje fofebno fkerbeti, de fe uzhe ?

( Sofebno morajo fkerbeti sa tifte , ki v’ve-
liki nevednofti tizhe, al ki ftarifhev nimajo,
al jih imajo dalezh, Kaderkoli vedo, de fo
flushabniki kerfhanfkih naukov fofebno po¬
trebni , fo fofebno dolshni sa-nje fkerbeti.

135

Kako morajo gofpodarji in gofpodinje to
dolshnofi fpolnovati?

De to dolshnoft fpolnijo, naj ftore kar bo
sdaj rezheniga.

1) Kinalo, ko fo zhloveka v’flushbo vseli,
in ne vedo, zhe ve , al ne ve kerfhanfkiga
nauka, naj ga prijasno vprafliajo, de svedo
kakrhin je, in de mu pomagajo, ako kaj po¬
trebuje. Nekteri gofpodarji in gofpodinje ima¬
jo vezli zhafa pofla v’ flushbi, in jim ni mar
pofkufhati, al svediti, zhe kaj boskjiga ve; to
pa ni bres greha.

Zhe gofpodar gotovo ve , de je njego¬
va drushina v’ kerfhanftvu uzhena in pametna,
mu ni treba fofebno fkerbeli, vonder naj Jie
bo popolnajna nefkerben, in naj ji zhaf pu-
fha k’ozhitni boshji flushbi hoditi, in boshjo
befedo poflufhati.

3) Gofpodarji in gofpodinje fo dolslini sju-
traj in popoldne, ako je mogozhe fvoje pbfle
pofhiljati v’ zerkev, in ob perloshniin zhafu
naj jih vprafliajo, in fe s’njimi pogovarjajo od
tiga, kar fo v’zerkvi flifhali. Nekteri gof¬
podarji in gofpodinje hozhejo natanko lire-
sheni biti v’ nar matijih rezheli, pa ne fkerbe
de bi njih drushina vedila kako Bogu flu-
shiti, kteri je gofpodov gofpod, in gofpodar-
jov gofpodar.

136

Dober sgled dajati, jih varovati
in fvariti.

Kaj fo gofpodarji in gofpodinje fhe dol-
sim i ?

Oni morajo fvojiin poflam dober sgled da¬
jati, jih varovati, de fe ne pohujfhajo , in jih
fvariti ako fo fvarjenja vredni.

Sukaj morajo gofpadarji in gafpodinje
fvojim poflam dober sgled dajati ?

(Sato, ker Bog sapove. Kar je fveti Pa¬
vel fvojimu ljubimu uzhenzu Titu pifal in sa-
povedal, je vfim gofpodarjam in gofpodinjam
{n oblaftnikam sapovedano: V’ vfih rezheh

fkashi fe sgled dobrih del, v’ nauku , v’ zhi-
jlofii, inv’modrim obnafhanji.  Tit. 2. 7.  Kar
Bog hi zerkev sapovedujeta, naj svefto fpol-
nujejo, in bodo s’ tim dobrim sgledam nagnili
fvojo drushino po sapovedih sliiveti. Kerfhan-
fko slavljenje prednikov bo fluskabnikam nauk
iu fvarjenje, de fe greha varujejo, in po-
boghno ghive,

V zhim morajo gofpodarji varovati fvoje
pbfle ?

Jih morajo varovati, de fene pohujfhajo,
in de nifo pohujfhljivi, I)e gofpodarji iu gof-
podinje ta potrebni namen dofeshejo, naj fker-
be jemati v’fluslibo dobre kriftjane; take pa
bodo nafhli, ako fo pravizhni in ufmiljeni.
S«ied mladih ljudi jih je veliko popazhenih ,

137

nekteri fo pa vonder dobri, in radi flusliijo per
dobrih.

Kadar oni hlapza al deklo najmejo , naj
jim pred odkrito povedo, kako Te morajo sa-
dershati, in de jim ne bodo pregledali soper
sapovedi; potlej naj nad njimi zhujejo, de ta¬
ko shive. Zhe nepremiThljeno vTaziga jem-
lejo v’ Tlushbo, al le Tkerbe, de pridne de-
lavze dobivajo, pa jih puThajo v’hude perlosh-
nofti de fe pohujfhajo, al jim vfo proltoft da¬
jejo de govore in delajo kar hozhejo, slo
grefhe , ker fe njih grehov vdeleshijo.

Kdor is gerdiga posheljenja ifhe drushine,
de jo v’Tvoje sheljenagne, al kteri ofhtir ima
nalafh drushino neumno de norzi in vlazlnigarji
radi hodijo v’ njegovo hifho, je on in vfi drugi
taki To nameftniki hudizhovi, in njih kifha To
vrata v’vezhno pogubljenje.

( So go fpadar ji in gofpodinje dolshni fro¬
je pbfle fvariti, ako fo fvarjenja vredni ?

Dolshni To. Bog po Modrim pravi: Ne
boj fe fvojiga blishniga per njegovim pad-
zu f variti, in ne molž hi, kader satnore tvo¬
ja befeda osdravljiva biti . ( Sirah. 4. 27-2 8.
Ker je vTak dolshen blishniga Tvariti, To ve¬
liko bolj goTpodarji in goTpodinje dolshni Tva¬
riti Tvoje poTIe, kader To Tvarjenja vredni.

GoTpodarji in goTpodinje Tvare morde obil¬
no, kader njih poTli vfiga ne Ttore po njih
volji; sakaj pa molzhe, kader Bogashalijo?
Zhe poTli kolnejo, al opravljajo ljudi , al
blishniga shalijo, al ueTramno govore, alniTo
doma po nozhi, al ne molijo, al drusih ker-

138

fhanfkih dolshnoft ne fpolnujejo, jih morajo
ivariti, in zhe jih nozhejo, fe njih grehov
vdele,skujejo , in per Bogu sadolsliujejo.

Kaj je go fpodarjam in gofpodinjam flo-
riti , ako fe fvarjeni pbfli nozhejo pobotj-
fhati ?

Jim ne fmejo persanafhati, zhe fe ravno
nozhejo poboljfhati, de predersnifhi ne bodo.
Kaj bi ftorili, ako bi jim pofli kradli? ^va¬
rili bi jih, in sopet fvarili, ako bi fe ne po-
boljfhali; ravno taki naj bodo s’njimi, kader
shalijo Boga, in grehe ponavljajo.

Perpufhene in mogozhe dela
sapovedovati.

‘Smejo gofpodarji in gofpodinje fvojim
pbflam sapovedovati, kar hozhejo?

Ne fmejo, ampak kar je perpufheno in
mogozhe, Dufha in sdravje flushabnikov in
flushabniz ni gofpodarjam, temiizh Bogu v’ ob-
lafti, in jim ne fmejo sapovedovati kar ho¬
zhejo , ampak kar je prav. ,Sveii Pavel gof¬
podarjam rezhe: Gofpodarji, ftorite hlap-
zam , kar je pruvizhno in prav; in vedite
de tudi vi imate Go f poda v nebejik.  Kolof. 1. 1.

Kako fo gofpodarji in gofpodinje ne-
ufmiljeni in nepravizhni dufhi fvojih flu-
shabnikov ?

Neufmiljeni in nepravizhni fo, zhe jim

139

prepovedane rezili sapovedujejo, al sapovejo
fofedam fhkodovati, ob nedeljih in prašnikih
neperpufheniga kaj delali, al kaj drusiga ta-
“ žiga ; zhe jim prepovedo k’ bosliji flushbi ho¬
dili , kader zerkev sapove ; pohiti fe, kader
zerkev ukashe, in kaj drusiga taziga. Gofpo-
darji in gofpodinje nimajo oblafti soper sapo-
vedi, in zhe fo predersni soper Boga al zer¬
kev , bodo saflusheno plazhilo prejeli.

Kako fo gofpodarji in gofpodinje neuf-
miljeni telefu fvojih p o flov ?

Neufmiljeni fo , zhe ne gledajo njih te-
lefne mozhi, ampak jim oblahno sapoveduje-
jo, kar njih mozh prefeshe; zhe v’budi m vre¬
menu nepotrebno ukasujejo delati, zhe jim po-
trebniga pozhitka ne dado. Modri jim pravi:
Ne bodi ko lev v fvoji hifhi , de bi fvoje
domazhe okoli metal, in fvoje podloshne
sateral.  t Sirah, 4.35,

Jih rediti, hitro in pravizhno
plazhati.

Kako morajo gofpodarji in gofpodinje
fvoje pbfle iti delavze rediti ?

Jih morajo sadoftno rediti , kakor je
v’desheli pravizhnih gofpodarjov navada, de
fe pofli sdravi ohranijo, in fvojo flnshbo sa-
morejo svefto opravljati.

140  [

Kdaj morajo gofpodarji pbflam in najetim
delavzam saflusheno plazhilo dati ?

Jim ga morajo dati bersli, ko fo ga sa-
flushili; to pa pravizhno po poprejfhui obljubi. ►
Poflov al delavzov ne plazhati je 'greh ; kte-
ri v’nebo na mafhevanje vpije , kakor fveti
Jakob prizha, rekozh: Lejte, plazhilo od vaf
vi trgano delavzam, ltteri fo vafhe polje po¬
siveli , vpije; in njih vpitje je do ufhef
Gof'podovih priflilo.  5. 4. De je to filna hu¬
doba, tudi Modri prizhuje, rekozh : kdor kri
prelije, in kdor najemniku plazhilo uterga ,
fla brata.  jSirah. 34. 27.  Zhe gofpodar Tvoji¬
ma poflu al najetimu delavzu plazhilo vterga,
slo grefhi, veliko huje pa grefhi, zhe mu •
liizh nozhe dati.

Je perpufheno odlafliati plazhilo ?

Ni perpufheno, zhe je to soper voljo vdi
njeniga pofla, al najetiga delavza, in flafti
zlie je potreben. Bog sapove bersli plazhati,
in ne plazhila odlafliati, rekozh: Plazhilo
tvojiga nejemnika naj ne ojiane per tebi do
dr mig a dne.  IH. Mojs. 19.13. Po tim bo-
slijim ukasu fe je ftari Tobija ravnal, in je
tudi fvojiga fina uzhil: Kdorkoli bo tebi kaj  .
delal, mu bersli plazliaj, in plazhilo najem¬
nika naj nikar per tebi ne safiane.  Tob.
4.15.

Te refnizhne befede naj fkerbuo pre¬
molijo nepravizhni in nerodni gofpodarji, kle-
ri fvojiiu pbflam in delavzam plazhila ne da¬
do, al odlafhajo dati, kar fo s’ Tvojim delam

141

saflushili. Ni jih malo krivizhnih gofpodarjov,
ki fi lashnjivih isgovorov ismifhljujejo, de
delavzam vtergajo, al ne dajejo obljubljeniga
plazhila, al de plazhajo le, kader fo od gof-
pofke permorani.

Je vzhafi perpufheno pbflam al najetim
delavzam obljubljeno plazhilo v ter (jati ul ob-
dershati ?

Vzhafi je to perpufheno, zhe je gofpo-
darju refnizhna kriviza is liudiga ferza po
pofiih al delavzih ftorjena. De gofpodar fam
v’ krivizo ne sabrede, naj vfe to duhovnu
odkrito raso dene, in naj po njegovim fvetu
flori.

Jih v’bolesni s’vfim, kolikor je
mozh, olkerbeti.

Kakfhin mora biti gofpodar  s’ bolehnim
pbflam ?

Gofpodar, ki ima bolehniga pofla, mu
mora ufiniljen biti, de mu lasheji dela uka-
suje, ga v’ obilnim pozhitku pufha , in mu
s’boljim shivesham ftreshe, de fe osdravi, al
de huje ne sboli.

Kaltfhin mora biti gofpodar s’ bolnim pbf
lam ?

Gofpodar mu mora biti is dobriga ferza
ufiniljen, in fkerbeti de fe sopet osdravi. Zhe

143

pofel dolgo leslii, nima pa ftarifliov al fvoji-
zov, al mu savolj uboshtva pomagati ne mo¬
rajo , naj ga ko fvojiga boluiga otroka ima,
in naj njegovi dufhi in telefu s’vfim pomaga,
kolikor je mogozhe; fofebno pa zhe mu je
veliko zbala svefto flushil.

4 Sveti Matevsh prizliuje, de neverni fiot-
nik je imel bolniga hlapza, in ker ga ni
mogel s’ v/im fvojim persadjanjem osdraviti,
je k’ Jesufit fhel, in ga ponishno profil nje -
goviga bolniga hlapza osdraviti, kar je ref-
nizhno dofegel.  8. 5-13. Ta neverni pa uf *
miljeni gofpodar fvari kerflianfke gofpodarje ,
ki fvoje bolne pofle, tako rekozh, is liiflie
versbejo, al jih bres vfe pomozhi pufhajo.

Peta sapoved.

Ktera je peta sapoved boshja ?

Ta je: Ne ubijaj.

Kaj je v’ tej sapovedi prepovedano ?

V’tej sapovedi je prepovedano febe in
druge ljudi umoriti; pa tudi kar nafhimu in
drusili ljudi telefu flikoduje. Prepovedano je
tudi ljudi pohujfhati, in nje v’greh napeljati,
ker pokujfkauje je dufhno ubijanje.

Od laftniga ubijanja.

‘Sme zhlovek febe umoriti ?

Ne Ime, ker nihzhe ni gofpodar fvojiga

143

slavljenja. Bog je gofpodar shivljenja in fmer-
li, in on fant Ime sdravje in shivljenje jema¬
ti, kakor fe mu sdi. Peta sapoved pravi:
Ne ubijaj:  to je, ne ubijaj ne febe, ne dru-
sih.

Je velik greh febe umoriti?

4 Sebe umoriti je neisrezheno velik greh ,
kteri ne more odpufhen biti. Kdor je v’ fmert-
nim grehu, in zhe je fmertnih grehov poln,
ni obupati dokler shivi, ker fe fpokoriti sa-
more ; zhe fe pa kdo fam umori , neisrezheno
grefhi, in v’tim velizim grehu ume rje ; kako
fe bo tedaj fpokoril, ker fe po fmerti ne mo¬
re fpokoriti ?

Kdor fe proftovoljno umori, v’ fmertnim
grehu umerje, bo pogubljen vekomaj, ni zerk-
veniga pokopalifha vreden, in zerkev prepove
njega med druge verne pokopati.

Kaj je rezin, zhe fe zhlovek umori, Me¬
ri je smefhane pameti?

Tiga ne fmemo obfoditi, ker le Bog ve ,
zhe je , al koliko de je isgovorjen. Kader fe
gotovo ne ve, de fe je is hudobije umoril, in
kaderkoli je mogozhe dobro mifliti, je prav
ga na sheguano pokopati, in navadne zerkve-
ne molitve po njem opravljati.

Ali fe fme zhlovek, ki je she v’ fmeri ob-
fojen, prej umoriti ?

Ne fme fe umoriti, ne fi shivljenja fkraj-
fhati s’ ftrupam, al s’ lakoto , al drugazhi.

144

Dolshnoft njegova je namenjeno fmert voljno
prenefti.

'Sme zhlovek v * potrebi fvoje shivtjenje
v'nevarnoft popariti ?

( Sme, in je vzhafi tudi dolshen.

1) Dolshnoft je, zhe ni drugazhi mogozhe
fvoje vere in uedolshnofti ohraniti. ( Sveti rnar-
terniki fo vfe hvale vredni, ki fo po dol- 1
shnofti raj umerli, ko fe preganjavzain vdali.
Ponujati fe v’ fmert, fe nifo fmeli, umreti pa
raji ko grefhiti, fo bili dolshni. Duhovni fo
tudi dolshni s’ nevarnoftjo fvojiga slavljenja
kushnim bolnikam deliti fvete sakramente. Voj-
fhaki fo tudi dolshni s’ nevarnoftjo fvojiga
shivljenja deshelo braniti soper fovrashni-
ke, kader in kakor jim njih poveljivzi sapo-
vedujejo.

2)  Hvale je vfak vreden, ki is kerfhanfkc
ljubesni kushnim bolnikam fireshe; kdor fker-
bi oteti zhloveka, ki je v’vodo, al v’ogenj
padel, al fe v’ drugi nevarnofti snajde ; kdor
v’zhafu povodinj, ognja, al druge file fkerbi
oteti zhloveka , fvoje al drut^h ljudi pre*
moshenje. V’ tih in v’ drusih okolifhinah je
perpufheno v’nevarnoft poftaviti fvoje slavlje¬
nje, vender pametno, ne predersno.

3) Prepovedano je fvoje slavljenje v’ ne-
varnoft poftaviti, kader je to bres potrebe in
prida. Kdor is napuha al is lakomnofti, de
fvojo mozh in urnoft fkasuje, vsdiguje preve¬
liko tesho, al fe drugazhi v’ nevarnoft pofta-
vi, grefhi soper to sapoved.

145

Kteri sope? to sapoved tudi gr e fhi,  ?

Grefhe tifti, kteri fi s’ponozhnim vlazhe-
njem , s’ rasusdanitn slavljenjem , s’ obilnolljo
pitja al jedila fbrajfhajo slavljenje, al bo-
lesni nakoplejo. Tudi, kdor fi perlte odfeka ,
al fi drage ude fkasi’, al fi rane napravi de
vToldafliino ne gre.

Od ubijanja blishniga.

Je velik greh blishniga umoriti ?

Blishniga bresoblafino umoriti je nelšre-*
zbeno velik greh.

Bog prizhuje, de je ubijanje filno velik
greh. On je neufmiljenimu Kajnu, kteri je
1'vojiga brata Abelna ubil, rekel: Kaj fi fto-<
ril ? glaf kervi tvojiga brata vpije k* meiti
od semlje. S daj bofh preklet.  I.Mojs.4.10-11.
Bog je Noetu rekel: Kdorkoli bo zhlovefhko
kri prelil, bo njegova kri prelita ; sakaj
zhlovek je po boshji podobi ftvarjen.  1. Mojs.
9. 6. Ubijanje je Bogu tolikanj sopemo, de
je ou sapovedal Jfvojiinu flushabniku Mojsefu
tako: Ako kdo nalafh ubije fvOjiga blishni -
ga, ga bofh od mojiga oltarja odtergat, de
bo umorjen.  II. Mojs. 21.  14. Ravno po tim
boshjiin povelji je kralj .Salomon ukasal sra«
ven boshjiga altarja umoriti krivizhnlga Joa-
ba, ker je bil dva pravizhna ntoshaj Abnerja
iu Amasa umoril. III. Kralj. 2.29-32*

It, 10

146

Je le 'ubijanje prepovedano ?

Ni le ubijanje prepovedano, ampak tudi
vfaka fhkoda telefu blishniga is hudiga ferza
ftorjena. Kdor fe s’blishnim bojuje , ga vda- .
ri al tepe, va-nj versbe kamen, al kaj dru-
siga, grefhi soper to boslijo sapoved.

Ali farno tifti grefhi, ki blishniga umori
al udari ?

On grefhi, pa drugi tudi grefhe, ki fo
muukasali, ahga najeli, al mu pomagali blish-
ninm fhkodvati.

Je soper to sapoved blishnimu vofhiti
fmert?

Gotovo de je. Kdor is jese , al nepoter-
peshljivofti al lakomnofti vofhi fmert fvojimu
blishnimu, je ubijaviz per Bogu, in fmertiio
grefhi. Kdor to nepremifldjeno mifli al go¬
vori , is ferza pa tiga ne vofhi, manj grefhi.

Ali hi bilo perpufheno filniga fkufh-
njavza umoriti, ako bi fe drugazhi odpra¬
viti ne dal?

Ne bilo bi perpufheno. Sapovedano je,
raji umreti ko grefhiti , pa ni perpufheno zldo- „
veka umoriti, de fe njegovi nadleshnofti odide.
Vfak bodi ferzhen in fiaiioviteu de v’greh ne
dovoli, in zhe dufha ne dovoli v’greli, oftane
nedolshna.

Prepovedano je tudi febe umoriti, de fe.
fkufhnjavi odide. ( Sveti Avgufhtin pravi: Nek-
tere poboshne dUfhe, de fo dufhni nevarno-

l

147

fii odfhle, fo v’ vodo al v’ ogenj fkozhile in
Umerle, pa ni perpufheno enako ftoriti.

Je perpufheno liudobniga zhloveka umo¬
riti de fe f voje al blishniga shivljenje
ubrani ?

To rasfoditi je tesliko in nevarno. Zhe
fe pa samore s’majhno fhkodo vezki fhkoda
odverniti, je perpufheno.

Je perpufheno ubiti zhloveka , de f e fvo-
ja zhafi al premoshenje ubrani ?

To ni perpufheno, ker zhloveka slavlje¬
nje je vrednifhi od žhafti in blaga.

Kdo je fhe ubijanja kriv ?

Ta je , ktera fad fvojiga telefa odpravi,
de fhpotu al nadlogam odide. V’ tim fo sa-
popadeni tudi tihi * ki v’to dovolijo $ s’hudim
fvetain , al s’ kakim perpomozhkam vedama po¬
magajo.

Je io velik greh ?

To je neisrezhenO velik greh j ker je
dufhno in telefno ubijanje ; in ga je žerkev
vfelej ojhro pokorila. De kriftjaiii vedo* ko¬
liko de je to hudobno , je fkoraj po vlili
fhkofijah fpovednikam prepovedano od liga
greha odvesati, zhe fofebniga perpufhenja ni¬
majo. Skeleti v le, de bi fe to sgodilo* je ve¬
lik greh, veliko vezla greh je li persadjati«
al v’to pomagati.

10  *

148

Kaj je rezhi, zhe fe to po ne frezki per-

godi ?

Zhe Te to savolj bolesni, neprevideniga
padza, al drugazhi pergodi, de veli nizh hu-
diga ne ozhita, naj Te mati Bogu podverslie,
in njegovo neisvedljivo modroft moli.

Kaj v’ to ne f rezko perpomore?

Perpomore v’to obilna skaloft, velika je-
sa , nepermerjeno terplenje, teshko vsdigova-
nje , fkakanje, plef, in drugo tako. Pofhtene
in nepofhtene shenfke naj varno shive, de
bodo samogle vfigavednimu in pravizhnimu Bo¬
gu odgovoriti.

Kaj je ubijaviz, in v fak , ki je blishni-
ga na telefu pofhkodoval, fioriti dolshen?

Ubijaviz in vfak, ki je blishniga na te¬
lefu pofhkodoval, je dolshen,

1) persadjati fi, slafti ubijaviz, s’ojftro in
dolgo pokoro Bogu sadoftiti. Kdor je zhlo-
veka krivizhno umoril, fe ne more po veli-
kofti fvojiga greha fpokoriti, pa naj fi slo
persadeva, de miloft najde per Bogu. Ka-
tolfhka zerkev je ubijavze obfodila do fmerti .
pokoriti fe, in zhe fo sgrevani bili, jih je
v’sadnji bolesni le obhajala.

2)  Kdor je koga ubil, ne more po vred-
nofti poverniti in fhkode popraviti; dolshen je
pa po fvoji mozhi njegovim otrokam in dru¬
gim, komur je fhkoda, poverniti. Kdor je
blishniga udaril, al njegovo telo kako dru-

149

gazhi pofhkodoval, ni sadofti de fvoj greh
obshaluje, ampak mora fvojimu blishnimu tu¬
di plazhati in poverniti, kar je sdravuiku dal,
in kar je v’ bolesni samudil.

( Sme vikfhi deshelfka oblafl hudodelnike
moriti ?

( Sme, ker ji je Bog to oblaft dal, de hu-
dodelnike pokori, in nedolshne brani. Jesuf
je to oblaft nad fodnikam Pilatam fposnal,
rekozh: Nobene oblafti bi ti nad menoj ne
imel , oko bi ti ne bilo od sgoraj dano . Jan.
19.11. jSveti Pavel pravi: Oblaftnik je na-
mefti Boga tebi k’ dobrima. Ako bofh pa hu¬
do delal, boj fe, saka j ne nofi safionj me-
zha, ker boshji flushabnik je on ; tnafhe-
vaviz k’ ftrahovanju tiga, kteri hudo /tori.
Rim. 13.4.

( So vojfhaki tudi nedolshni, ki v’ voj f ki
more fovrashnike ?

Nedolshni fo, zlie jim to vikfhi oblaft
sapove. Oni ne fmejo is lmdiga ferza al bres
oblafti fhkodovati fovrashnikam , kar pa is
pokorfhine ftore , je nedolshno. David je bii
ferzben vojfhak in velik fvetnik; fveti Martin,
fveti Juri in vezk drugih fo bili ferzhni voj¬
fhaki, in veliki bosbji prijatli.

150

Ocl pohujlhanja.

Je pohujfkanje v’peti boshji sapovedi pre~
povedano ?

Polmjfhanje je v’ peti sapovedi sapopa-
deno, in pa nji prepovedano, ker'je duhovno
al dufJino ubijanje.

Kaj in Kdaj je pohujfhanje.

Kaj je pohujfhanje ?

Pohujfhanje je befeda, al delo, al opu-
fha, ki blislmimu da peijoshnoft grefhiti. S’mi-
flijo fe pohujfhanje ne da, ker je nihzhe ne
vidi; s’ befedo pa , al s’ djanjam, al s’ opu-
fho fe Iohka pohujfha, zhe je vidno, al ra-
sodeto blo. Zhe je, kar govorimo, al flori-
mo hudo, al ima podobo Iiudiga; zlie sapove-
dano dobro opuftimo, in to blisbni vidi, fli-
flii al sve, ga s’ tim nagnemo po naf fe rav¬
nati, in ravno to fe poliujfhanje imenuje.

Je fftrit greh tudi pohujfhanje ?

.Skrit greh, zhe fkrit oftane, ni drusim
v 5 pohujfhanje; je pa, zhe fe potlej rasodene.
Nektere v’ greh dovolijo is upanja de fe ne
bo svedilo, in fo potlej vfi fari, fofebno pa
mladim, in tudi otrokam v’ veliko pohujfha-
nje.

151

Je to pohtijjhanje in greh, zhe fe govori al
flori, kar ima podobo hudiga; al, zhe fe
ne da, kar je sapovedano , viditi ?

Pohujfhanje in greli je to, ako bres ve¬
like fhkode al nevaruofti samoremo druga-
zhi ftorili.

Kriftuf, kralj nebef in semlje, ni bil dol-
shen dazniga denarja plazhati, pa ga je pla-
zhal, de drusih ljudi ni pohujfhal. Mat. 17. 26.
Marija, zhifta deviza, ni bila dolshna k’ ozhi-
fhevanju iti, pa je fhla, de bi fe ljudje ne
bili polmjfhali nad njo. ,Sveti Pavel je terdno
vedil, de obresa ni potrebna v’novi savesi,
obresal je vender fvojiga uzhenza Timoteja
de fe terdovratni jadje nijfo pblmjfhali nad
njim. Djan. Ap. 16. 3. Nekteri verni fo meni¬
li , de jim ni dopufheno jefti vfakiga jedila,
fveti Pavel je savolj njih flabofti rekel: Ako
jed mojiga brata pohnjfha, ne bom me fa
jedel na vekomaj, de fvojiga brata ne po-
hujfham,  I. Kor. 8.13.

Rezheno je to, savolj nekterih flabo-
veftnili kriftjanov, ki ne pomiflijo fhkode, ki
jo fvojimu blishnimu tlore s’ fvojim napzhnim
slavljenjem, in rezhejo: Zhe ravno hodim
v’ t(>, al uno hifho; zhe fvm s’ njo, al s’ jim
prijalel , nizh hudiga ne fiorim : ljudje naj
govore kar hozhejo; kaj mi je mar sa to ?
Nefpameten isgovor je to, zhe ima njih sa-
dershanje podobo hudiga.

152

Je pohujfhanja kriv on , ki ozhitno go¬
vori, al flori hudo, zhe ga tudi nihzhe ne
pofnema ?

Refnizhno de je kriv pohujfhanja. Kri-
ftuf ni mogel pohujfhan bili, pa je vender
Petru rekel, ki ga je hotel odverniti, de bi
ne umeri: Poberi fe od mene fatan, ti fl
meni v’ pahujflkanje.  Mat. 16,23.

Kdor bi po ljudeh metal kamnje, in ni¬
kogar ne ranil, ali bi bil nedolshen ? Ravno
tako ni nedolshen on, kteri bi pohujfhljivo
shivel, in bi fe nobeden ne puhujfhal nad
njim. Kdo pa ve , zhe je koga pohujfhal al
ne ? fhkoda fe lohka godi v’ ferzu, de jo Bog
fain ve. Godi fe tudi lohka, de perfejena lu- !
lika posneje obi-odi hudobni fad, kteri je ven¬
der fad daniga pohujfhanja. Preprijasni po- }
govori s’ drusirn fpolam, vafovanje, plef, flab
fvet, klafarfko govorjenje, in kar je taziga
fpridi dufho, in jo pozhafi perpravlja v’ hude
padze, kteri fe potlej rasodenejo.

Kteri fo nar hudobnif'hi pohujfhljivzi ?

Oni fo , ki imajo inifel in fklep fvojiga
blishniga sapeljati al pohujfhati. Prerok Je¬
remija jih popifhe, rekozh: flimed mojiga

ljudflva fo fe najdili hudobneshi, kteri ko
ptizharji salesujejo, naflavljajo saderge in
naflave, de bi ljudi vjeli.  5.26. Prerok prav
govori, de fo hudobneshi, ker fo hlapzi in
nameftniki hudizhovj. V’ sazhetku ne ka-
ghejo fvojiga hudiga fklepa , ampak ko pti¬
čarji salasujejo priprofte s’ medenimi be-

153

fedami, de jih potlej loshej vjamejo v’ po¬
gubljenje.

Je prav opnfiiti napovedane dobre dela,
de fe hudobni ne pohujfhajo nad, njimi ?

Ni prav, in ni perpufheno sapovedanih
dobrih ddl opuftili savolj hudobnih, Krifiuf ni
jenjal uzhiti, in drusiga dobriga delati, zhe
fo fe ravno Fariseji nad tim pohujfhali.

Apofteljni fo Jesufa, in njegove nauke
osnanovali, z h e fo fe ravno neumneshi rasto-
gotili. Kdor hozhe hudobnim ljudem flrezlii,
in kerfhanfke dela v’nemar pufhati, de jim
ufta samafhi, je nesveft Bogu.

Varovati le puhujlhanja.

Saka j Bog perpufha pohujfhanje ?

Bog perpufha pohujfhanje, de poboshni
fkasujejo fvojo vero in ftanovitnoft. £ Sreti Pa¬
vel to poterdi, rekozh : Krivoverflva morajo
liti, de bodo ti, kteri fo pravoverni, mani
med vami • I. Kor. 11.19.

Je mogozhe, de bi nobeniga pohujfhanja
ne bilo ?

Bogu je vfe mogozhe, ker pa mi flabi
zhloveki med drusiini enako flabimi shivimo ,
eden drusiga pohujfhujemo. ( Slab zhlovek fe
lohka pohujfha nad drusimi, in on Iohka po-
hujfha druge, in toraj je fvet polu pohujfha-
Jija. Jesuf je djal: Ni mogozhe, de bi po-

154

p  - •

Jiujfhanja ne bilo.  Luk. 17.1. Ravno sato
moramo varno shiveti, de fe mi nad drusimi,
in drugi nad nami ne pohujfhajo. ^

Ima pohujfhanje veliko mozh ?

Nefsrezheno mozh ima pohujfhanje, in
ravno sato Jesuf pravil Gorje fvetu saoolj
pohujf.kanja.  Mat. 18.7. Mi flabi zhloveki fe
radi, al lohka pohujfhamo, in flepo shivimo
po hudobnih, zhe ravno vemo sapovedi, in
imamo Jesufa pred ozhmi,

Pervi Ozhe Adam, ako ravno poln gna-
de, fe je nad fvojo tovarfhizo, Evo pohuj-
fhal, in fad jedel, ker ga je ona pred jedla.
Jeroboam, Israelfki kralj , je ljudftvu dva
slata teleta naredil, in jim djal: Lejte lopo¬
ve , kteri f'o vaf refhili is Egipta.  III. Kral.
12.28. Neumno ljudftvo je slate teleta mo¬
lilo, zhe je ravno vedilo , de to ni Bog. Rav¬
no tako sdaj: ljudje ne pomiflijo, zhe je
prav al ne ; ampak kar drugi flore, oni tudi;
in to prizhuje, de ima pohujfhanje veliko
mozh, in de fe ga vfak mora varovati.

Kaj je vfim ftoriti, de fe polnijfhati ne
dado ?

De fe nihzhe nad hudobnimi ne pohujfha ,
je nar potrebnifhi boshje in zerkvene sapovedi
-vedno imeti pred ozhmi. Sapifano je : Ne hodi
sa rnnoshizo , de bi hudo ftoril.  II. Mojs.
23. 2. Velika muoshiza hudobnih ne opravi-
zhi greha, ampak preprizha de jih bo veliko
pogubljenih , in de je treba varnifhi shiveti.

155

Noe je pravizhen oftal v’ fredi vfiga fpa-
zheniga zhloveftva, in je ohranjen bil. Lot
je bil zhift v’ fredi nezhiftih ( Sodomljanov, in
je refhen bil. Joshef je zhiftoft in nedolsh-
noft ohranil v’ hifiii hudobne gofpodinje, in
neverniga gofpodarja, sato je povifhau bil.
Tobija ( ozhe mladiga Tobija) ko je vidil,
de drugi hodijo molit slate teleta, ki jih je
kralj Jeroboam naredil, fe ni puftil pohujfhati,
ampak je molil pravi ga Boga , in hodil ga
ozhitno molit v’Jerusalem. Eleazar, zhaftit-
ljiv mosh ltare savese, je raji umeri, ko pre¬
povedanih jedi jedel, zhe ravno je veliko pre-
grefhnikov vidil.

Po sgledu tih in drusih poboshnih ljudi
bodi vfak kriftjan ftanoviten v’ Gofpodovih sa-
povedih, ako ravno vidi obilno pohujfhanje.
Kdor je terdne vere in refnizhne gorezhnofti,
zhe vezh pohujfhanja vidi, fkerbneje flushi
Bogu; fi pefsadeva odvrazhatihudobneshe, in
zhe ne more, vfaj on oftane ftanoviten; ker
ve, de bo vfak fvoje plazhilo prejel, kakor
je dobro al hudo ftoril, ker bo vfak fojeu po
sapovedih. Jesuf pravi: Befeda, ktero fim
govoril, bo foclni dan zhloveka fodila.  Jan.

. 12 . 48 .

Od hudobe in fhkode daniga
pohujflianja.

Je velik greh blishniga pohujfhati ?

Blishniga pohujfhati je velik greh , zhe

156

fe blishnimu perloshnoft daje v’ fmertne grehe.
Pohujfhanje je majnfhi greh, zhe fe s’njim
perloshnoft daje blishnimu v’majhne grehe.

Proftovoljno pohujfhanje je slo oftudno
Bogu , ker je soper ljubesen do njega in do
blishniga, in ker ljudi odvrazha od njegove
flushbe. Kriftuf ftrafhno govori: Gorje fve¬
tu savoljo pohujf kanja. Pokujfhanja fzer
morajo priti, al vender (jorje zhloreku, po
hterim pohujfhanje pride.  Mal. 18. 7.  Ne-
mogozhe je de bi pohnjfhanja ne bilo, ker je
zhlovek popazhene nature , gorje pazhloveku,
po kterim pride pohnjfhanje. ( Sveti Avgufhtin
pravi: Kdor blishniga pohujf ha, je ubija-
viz.

Kaj naj v fak premifli, de fe fkerbno va¬
ruje blishniga pohujfhati ?

De je vfak varen, in blishniga ne pohuj-
fha , naj premifli, de

1) Kdor fvojiga blishniga pohujfha, fe bo-
ehji volji hudobno vftavlja. ( Sveti Pavel pravi:
Volja boshja je nafhe svelizhanje.  I. Tef.
4.3. Bog hozhe, de bi bili mi fveti, in de
bi fe svelizhali ; pohujfhljiviz hozhe , al fi
persadeva de bi bili ljudje hudobni, in de fe
pogube. Prerok Ezehijel pravi: Bog nozhe
fmerti  (pogubljenja) hudobnika, temuzh de
fe fpreoberne in shivi.  33.11. Pohujfhljiviz
fi persadeva hudobne v’hudobii vterdili, de
umerjejo v’ grehih. Itefnizhno je tedaj, de
fe on boshji volji vftavlja.

3) Kdor fvojiga t blishuiga pohujfha > je

157

forrashnik Jesufov, in pohodi njegovo fveto
kri. Pohujfhljiviz sapeljuje ovze Jesufove,
sa ktere je dobrotljivo umeri, iu rasdeva nje¬
govo kraljeftvo , ker ljudem brani mu flushiti.
.Sveti Pavel pravi: Ker'tako grefhite > inveft
fvojih bratov ranite, V’ Kriflufu gref hite.
I. Kor. 8. 12.  Pohujfhljiviz je tedaj fovrash-
nik krisha Jesufoviga, ker brani, de bi nje¬
govi bratje in feftre svelizhani ne bili po njem.

3) Kdor fvojiga blishniga pohujfha, je na-
meftnik hudizhov, ker fi persadeva, de Je nje¬
govo kraljeftvo po velikim fhtevilu hudobnih
rasfhirja, in ga vefeli zhe ima veliko tovar-
fliov. .Sveti Pavel je nekirnu krivimu preroku,
ki je fkufhal oblaftuika .Sergija odverniti, de
bi befede boshje ne poflufhal, ferdito pa pra-
vizhno rekel.- O poln v/ih svijazh in v/'e hu¬
dobe , fin hudizhov, fovrashnik vfe pr avize,
ne jenjafh prave poti Gofpodove pr evra-
zhati.  Ap. Djan. 13. 10. Ravno taki fo hu¬
dobni pohujfhljivzi, fpvrashniki vfe pravizh-
nolii, nameftniki, pomagavzi in otrozi hudi-
zhovi.

.Sveti Janes apoftel tako govori: Kdor
gref hi, je is hudizha.  I. 3.8. Kdor gref hi,
ima ozheta hudizha , in zhe fkerbi de drugi
tudi grefhe, je hudobnifhi. .Sveti fhkof Zi-
prijan pravi : Kdor blishnimu pomaga v’ sve-
lizhanje, je nameftnik Jesufov  ; kdor pa
blishnimu pomaga v’ pogubljenje  , je name/i-
nik hudizhov.  Pohujfhljivzi napeljujejo blish-
niga v’ grehe, s’govorjen jam in djanjam ras-

158

fhirajo hudizhovo kraljeftvo > in fo njegovi
evefti nameftnikn

Kteri fha huje grafite, zhe fvojiga blishniga
pohujfhajo ?

Huje grefhe tihi, kterih ftan je fveteji,
ali kterih dolshnoft je fofebno ziniti nad dru¬
gimi , de pravizimo shive. Duhovni, deshelui
oblaftniki, porodniki in gofpodarji huje gre¬
fhe, ako pohujfhajo te, sa kterih svelizhanje
morajo fofebno fkerbeti, kteriin fo fofebno
dolshni dobri Sgled dajati.

Kaj naj v fak premifli, de fposna hudo¬
bo daniga pohujfhanja ?

Vfak naj premifli, zhe je po nevedama,
proftovoljuo al radovoljno blishniga pohujfhal;
zhe je po nefrezhi, al is flabofti, al is hu¬
dobije , al is terdovratuiga fklepa blishniga
pohujfhal; v’ zli im, al soper ktero sapoved je
ljudem perloshnoft dal, grefhiti; zhe je eni-
ga, al jih je vezh pohujfhal. Te in druge
okoljfhine naj fkerbno premifli, de fvojo fla-
hoft, al hudobo fposna, obshaluje, opulli in
popravi.

Popraviti kar je is pohujlhanja
prilhlo.

Ja dolshnoft popraviti, kar ja is pohuj¬
fhanja hudiga prifhlo ?

Kdor je fvojiga blishniga pohujfhal, je

159

dolshen to krivizo popraviti , kolikor mu je
mogozhe. Tat, goluf, obrekovaviz , in drugi
krivizlmiki fo dolshni popraviti, kar fo blisli-
nimu Jflikode ftorili, ker drugazhi ni odpufhe-
nja grehov; ravno tako, in fhe bolj fo po-
hujfhljivi ljudje dolshni popraviti, karfo blish-
niga dufhi fiikode ftorili.

Kako more pohujfhljiviz popraviti dano
pohujfhanje, iti kar je is pohujfhunja pri-
fhlo ?

Teshko in nemogozhe je vfe napzhnolU
in fhkode poravnati, ker ni zhloveku v’ ob¬
laki drugim dati gnado in fpreobernenje; salo
ne fine vender obupati, naj ftori kar mu je
niogozhe, in naj upa v’ bosbjo miloli.

1) Dolshen je odpraviti, kar je v’pohuj¬
fhanje dalo perloshnoft. Zhe ima zlilo veka
v’ flushbi, po kterim je blishniga pohujfhal ,
naj ga odpravi. Zhe je pofel kakiinu doma-
zhimu zhloveku v’ pohujfhanje , iiaj popufti
flushbo. Y’ liiflio , kjer fo ga poliujfhali, al
on nje pohujfhal, naj ne gre nepotrebno. Ta¬
ko naj v’ drusim ftori, de perloshnoft greha
odpravi, in- pohujfhanje jenja. De bi pa to
po vfi modrofti bilo, naj vprafha fvojiga fpo-
vednika, kteri bo po vfih fprafhanih okolifhi-
nali potrebni nauk dal.

Kar kriftjau refnizhno potrebuje, de fe
pohujfhanje satare, naj ferzlmo flori al opin-
fti, zhe je ravno per tim kaka pofvetna fliko-
da , ker to Kriliuf sapove , rekozh: Ako tebe
tvoja roka p okuj fha; odfekaj, in versijo od

160

febe. Ako tebe tvoje oho pohujfha, isderi
ga, in versi od febe.  Mat. 18. 8-9. To po¬
meni , de , zhe je komu zhlovek, al kaka rezil
tako ljuba in potrebna, ko roka al oko, fe
mora lozhiti in opuftiti.

2)  Dolshnoft je pohujfhaniga blisliniga in
druge grefhnike preuzhiti in fpreoberniti, ako
je mogozhe. jSveti Pavel je pred fvojimfpre-
obernjenjem fkufhal in ft perfadjal ljudi
od Jesiifa odv raz /udi, potlej pa je neisre -
zheno jfkerbel vfe ljudi perdobivati, de bi
ga fposnali in molili. Kralj Antijoh , zhe
ravno hudoben, je to dolshnoft vedil, in ker
je Jude preganjal sovolj vere v’ pravigallo-
ga, je obljubil, de ga bo po vfth deshelah
osnanoval.  II. Mah. 9.

Kdor je blisliniinu flab fvet dal, al mu
rekel, de to al uno ni greh, kar je refnizhno
greh , ako je kako drugazhi fvojiga blishniga
smolil, mora popraviti, in ga lepo profili in
gorezhe opominjati, de fe fpreoberne. ( Skerbi
naj tudi druge grefhnike fpreoberniti, de Bo¬
gu sadoftuje , kolikor je mogozhe.

3) Mora ob perloshnim zhafu fvojo hudo¬
bo in shaloft ozhitno fposnati, in s’ dobrim
sgledam fkasovati, de fvoje prejfhno shivlje-
nje fovrashi. Ozhitni grefhniki fo ozhitniga
ponishevanja potrebni, in fo ludi dolshni s’fpo-
kornim slavljenjem dober sgled dajati , tim
fofebno, ktere fo pohujfhali. Ozhitna grefli-
iiiza, ki je v’nekimu rneftu hudo shivela, je
v’ prizlio povabljenih per Jesufovih nogah
ozhitno jokala in obžalovala fvoje greflmo

161

slavljenje. t Sve(a Margarita is Korfofte, kije
ljudi pohujThevala, Teje tudi Ozhitno ponishe-
vala, de je Bogu in ljudem sadoftila.

Ozhitni greThniki, ki fe boIjThati hozhe-
jo , in Tvoje poboljThanje Tkrivajo, de bi jih
ljudje ne saTmehvali, oltanejo greThniki , ka-
korThni To bili.

4) Mora molili sa nje f  ktere je poliujflial.
Zlilo veku je nemogozhe vfe luido popraviti,
kar je s’ Tvojim pohujThanjem itoril. Onjeeni-
ga al eno pohujThai, al jih je vezli pohujThe-
val; ti, po njem pohujThani, To druge pohuj-
Thali, in liga pohujOianja ni kouza, ker Te
neisrezheno rasThirja. Kako vTe to popra¬
vili ? Z lilo veku je nemogozhe, Bog Tam to sa-
more, in naj toraj gorezhe profi, de njemu iil
vfim da Tvojo mogozhuo guado , s’ ktero bi Te
reTnizhno Tpreobernili.

PohujTbljivzi naj premiTlijo le nauke, in
kolikor je mogozhe lfaj' popravijo , kar To
s’Tvojim poliujTlianjem hudiga Ttorlli, de bodo
Todni dan miloTt doTegli. Koiiko To greThili,
in koliko fi morajo persadevati duThe perdo-
bivali, kterim To s’ poliujTlianjem Thkodvali, Te
is lega vidi, ker je JesuT vTo Tvojo Tveto kri
prelil v’ njih svelizhanje.

Kaj je v’ peti sapovedi supovedaniga ?

V’peli sapovedi je sapovedano ,

1) Ohraniti in varovati Tvoje, in blishinga
telo,

2) ,Sebi in d rušim, is bolesni pomagati«

//. 11

162

3) Premagovati krivizhno jeso, in mir ime¬
ti s’ vfimi, kolikor je mogozhe.

4) Blishnimu dober sgled dajati.

Sakaj in kako moramo ohranovati in va¬
rovati fvoje in blishnigtt telo ?

Salo, ker je slavljenje in sdravje fofe-
ben dar boshji , in grefhimo, ako ga malo¬
pridno sapravimo. Delali moramo po Tvoji mo-
zhi, de ii shivesh in obleko saflushimo, tudi
liesmere v’jedi, v’pijazhi, in v’vfnn varovali
Te, in vtiga karkoli teletu fhkodva, dele ohra¬
nimo sdrave, ker ni bogafiva zhes bogafm
sdraviga telef'a.  ( Sirah. 30.16. Enako fker-
bimo po mozhi sa Tvojiga blisliniga.

'Smo dolshni febi in drusim is bolesni po¬
magati ?

Dolshni Trno, kolikor je mogozhe fvoje
sdravje ohraniti, bolesen voljno preterpeti, in
fi is bolesni pomagati. Ravno tako moramo
fkerbeti sa Tvojiga blisliniga, de mi in drugi
Tvoje dolshnofti fpolnujemo , in Bogu Tlufhimo.
Modri pravi: ( Spofhtuj sdravnika sa potre¬
be voljo. Narvikfhi je is sernlje sdravik
ftvaril, in rasilmen žhlovek fe tipih ne bra
ni. 'Sin! ne sapufii febe v’ f roji bolesni•
jSirah. 38.1-4-9.

Kdo sapove krivizhno jeso premagovati >
in mir imeti s’ vfimi ?

Bog to sapove , ker Te is jese isvira kreg>
kletev, toslibe, fovrashtvo, in vzhafi ubija*

163

nje. .Sveti Pavel v’ Gofpodovim imenu sapo-
ve: Vfa grenkoba, injesa, in vpitje, in
preklinjanje naj bo dalezh od vaf s’ vfo
hudobo.  Eles. 4. 31. Kdor premaguje hudobno
jeso, ima mir s’ tvojim blishnim ,  in je Trezhen.
Blagor mirnim, ker oni bodo virozi boshji
imenovani . Mat. 5.1?.

Je dolshnoft fvojimii blishnimu dober sgled
dajati ?

To je dolshnoft vfih ljudi ^ ToTebno pa
prednikov, ki podioskne imajo $ in fofebnd
tiftih, ki fo prej pohujlhali Tvojiga blishniga.
Vfim je rezkeno, kar je Tveti Pavel Tvojima
uzkeilzu Titu sapotedal: V’vfih rezheh fka-
suj febe sgled dobrih del, v’nauku j v’ zhi-
fiofti, v’ modrim obnafhanjide  fe  bo on $
kteri je soper, framoval.  Tit. 2.  7-8.

Is kakfhniga namena moramo dober sgled
dajati ?

Is namena Tvojo in blishniga dufko šve-
lizhati. Kdoi 1  fpodobno sliivi, de ga ljudje
hvalijo, sgubi vTe saflushenje Tvojih dobrih
del, ker je Tarisejein v’rodu, ktfcrim je JesuT
velikokrat rekel: gorje!  Is kakfhniga liani ena
moraiitO blishniriiU dober sgled dajati * je Je--
suT uzliil in sapovedal, rekozli: Naj fveti
vafha luzh  ( vafhe lepo slavljenje j ljudem)
de vafhe dobre dela vidijo j iti zhclfie Ožhe-
ta, kteri je v’ nebefih.  Mat. 3.16. .Sveti Pe¬
ter ravno to Sapo ve ; Imejte dobijo sadersha-

11  *

164

nje, de vafhe doltre dela vidijo, in Boga
zhafte. 1.2-12.

Je dolsknoji po sgledu poboshnih shiveti ?
Dolshnoft je , ker oni po Kriltufu shive.
( Sveti Pavel pravi: P ro/im vaf, po meni fe
ravnajte, kakor fejeft poKrijlufu.  I.Kor.4.16.
Kdor sanizhuje dobri sgled poboshnih , in fe
rad pohujfha nad hudobniki, je fovrasknik in
moriviz fvoje duflie.

6 SheIta sapoved.

Ktera je fhefla sapoved boshja ?

Ta je: Ne prefheftuj.

Je le prefheftvo v’ tej sapovedi prepove¬
dano ?

V’ tej sapovedi je prefheftvo prepoveda¬
no, in tudi mnogo nezhifto djanje , inifli, she-
Ije in dopadajenje do nezhiftiga djanja : kla-
farfke befede in vfe drugo kar v’ nezliiftoft 1
napeljuje.

i

Je perpufheno vfe nezhifle dela povedati , ]
in ruslagati ?  1

Vfe oftudne dela povedati in raslagati je J
nevarno, ker je pohujfhljivo in sapeljivo.

Zhuduo in teshavno je to. Ljudje fo sa- J
voljo fvoje velike flabofii obilniga poduzhenja
potrebni, in je vender ravno savolj njih ve- *
like flabolli obilno raslaganje nevarno. Potre-

165

ba lili, in modrofl brani govoriti, kar jih po-
hujfhati samore ; bolji je, de radovoljno flepi
ofianejo v’flepoti, kokor de bi fe nedolshni po-
hujfJiali, sakaj radovoljno flepim , kdo saniorei
pomagati ? Kdor je dobre vefti, bo po tih nau-v
kih vedil kako fkerbno shiveti, poprafhal bo
fvojiga fpovednika, in po fvoji potrebi per-
merjene nauke prejel.

Od sapeljivofti in hudobe ne-
zhiftiga greha.

Je nezhifto posheljenje slo nevarno ?

Nezhifto posheljenje je slo nevarno, in
fe ga mora vfak bati, ker filno lolika nape¬
ljuje v’ greh , ker nezhiftoft je fplok velik greh,
poboljfhanje pa filno redko.

Od kod fe ve, de je nezhifto posheljenje
slo sapeljivo in nevarno ?

( Spazhena natura obilno prizhuje, de je
nezhifto posheljenje filno sapeljivo. Vfi zlm-
timo refnizo Davidovih befed: Na mojim me—
fu ni sdravja.  Pf. 37-38. Mozh nezhiftiga
posheljenja fe rasodeva ne le per hudobnih,
temuzh tudi per poboshnih, v’ kterih imenu
fveti Pavel-govori: Zhutim drugo poftavo
v’ fnojih udih, Mera me vjetiaa dershi.
Kirni. 7.23.

Kaj fhe preprizha , de je nezhifto poshe¬
ljenje filno sapeljivo ?

Tega naf preprizha teshko in redko po_

166

boljfhanje. GreTbi Te lohka, boljfha fe filno
teshko. Nezbiftoft oTlepi in ftori de oterpue
zhlovek, de kader od tiga gerdiga ognja go¬
ri , lobka oftane terdovraten. Ako zhlovek
fyojo prej fpazheno naturo rasvadi, tak v’ tej
budi navadi flepo sliivi, in je opuftiti nozbe.
Poboljfhanje nezbiftnika je filno tesliko , ker
kamor gre, Tvoje hudobno telo s’ Teboj vla¬
žili , ker od Tebe beshati ne more, in povTod
perloshnoTt najde , ker napeljevanja v’ zhiftoft
je veT Tvet poln. 4 Sveti Tbkof in marternik
Ziprijan pravi: Nep ukora fe isvira is nezhi-
flofii.

Je nezhifttoft vfelej velik greh ?

Ako duTha dovoli v’ nezhiftofl;, je velik
greh. ( Sama TkuThnjava, al perloshnoft v’ ne-
zhiftoTt ni greli, ker To uarpoboshuiThi ljudje
lobka TkuThani, greli je pa velik ako duTha
va-njo dovoli, Kdor v’ nezhifto TkuThnjavo
radovoljno daje perlosbnoft s’ oTtudnim govorje¬
njem, s’predersuim pogledam; s’ neframnim
' pleTam , al s’ kako druge nevarno rezhjo , je
Tam Tvoje TlaboTti kriv, in ni nedolshen , ako
ravno ni nobeniga oftudniga djanja fturil; kdor
pa varno shivi, in Tvojo naturno Tlaboft , kte-
ra ga soper sapoved TkuTba , Tovrashi, ne gre-
Tbi. To je rezheno savolj pobosbnih , de vto-
lashijo Tvojo veTt, kader jim nizli radovoljni-
ga liudiga ne ozhita; in savolj rasusdauib, de
Tvoje hudobe ne isgovarjajo,

Kaj prizhuje de je nezhiftofl velik greh ?

De je nezbiftoft velik greh prizhuje bo-

167

shja befeda, teshke fhtrafenge, zerkev , um,
dobri in hudi ljudje. Ref, de fo nezhifte dela
raslozhene, in ene liuji od drusih, pa vender
to ni majhna flaboft, kakor eni hndobneshi
pravijo , ampak velik greh.

1) Boshja befeda  prizhuje, de nezhiftoft je
velik greh. Kader fo fe Adamovi olrozi nam-
noshili na semlji, in po nezhiliim posheljenji
oftudno shiveli, je Bog  rekel: Moj duh ne bo
vfelej v’ zhloveka oftal, sakaj on je mefo.
Njih nezhifto shivljenje je bilo toliko soperno
Bogu, de fe je fkefal, de je zhloveka ftva-
ril.  I.Mojf. 6. 3-6. Bog fe kefati ne more,
sapifano je pa to , de vidimo , koliko de mu
je nezhiftoft soperna.

Modri ( Sirah pravi: Ona (nezhifta she-
na) bo preklet fpornm sa feboj puftila, in
nje nezhaft ne bo sbrifana.  Zhe nezhifta sbe-
na, in jtezhifd mosh, in vfak nezhiftnik pufti
sa feboj preklet fpomin, je njegovo shivlje¬
nje tudi prekleftva vredno. ( Sveti Pavel apo-
ftel govori tako: Nezhiftoft naj fe zlo ne ime¬
nuje med vami , kakor fe jfvetim fpodobi ,
ker taki nimajo delesha v’ kraljeftvu Kriftu-
fovim.  Efes. 5. 3-5. On je tudi Korinzkanani
pifal: Ne molite fe: Ne kurbirji, ne pre-
fheftniki, ne mehki, ne nezhiftniki s’ f ro¬
jim f polam ne bodo kraljeftva boshjiga po-
fedli.  1.6.9-10.

2) Velike fhtrafenge  prizhujejo, de je ne-
zhihoft velik greh. Potop, v’ kterim je vfe
zhlovefhtvo poginilo, je bil savolj nezhiftofti.
I.Mojs. 6. 5-7. Noe, in njegova drushina fa-

168

mo Jfo bili ohranjeni, ker fo bili pravizhni.
jSodoma in Gomora in njili oftudui prebivavzi
fo bili s’ ognjam pokonzhani savolj njih uezhi-
ftiga slavljenja, Angelj je rekel Abrahamu:
Vpitje od ( Sodome in Gomore zhedalje huje

S Hhaja, in njih pregreha je filno velika.  I.
ojs. 18. 20.

Israelzi, dokler To bili v’ pufhavi, fo plu¬
je slienfke uezbiiio ljubili, in Gofpoda filno
rasdrashili, On je Mojsefu sapovedal, vfe ne-
zhiftnike pomoriti; umorjenih je  bilo fhtir in
dvajfet tavshent. III. Mojs. 24. 1-9. Her in
Onan fta bila savolj fkrivnih oftudnih grehov
naglo umorjena. I. Mojs. 38.7-10. Gofpod je
la dva hudobna mosha naglo umoril, de bi ljud¬
je vedili, v’ sakonu pravizhno in po volji bo-
shji sliiveti. David, ki je enkrat s’ptujo she-
no grefhil, je bil ojftro pokorjen. V’ Tobijovih
bukvah je sapifauo , de je hudizh fedem m osli
g’ t Saro saporedama porozhenih umoril, ker
oni nifo s’ dobriga namena v’ sakon ftopili. Tob.
6. 14-17. V’ rnefiu Korintu je bil kriftjan
v’ oftudni nezhiftofti sapopaden; njega je fveti
Pavel v’ Jesufovi oblalti hudizhu sdal, de ga
je na telefu hudo ,pokoril, de fe njegova du-
fha osdravi. I.Kor. 5, 1-5.

S raven teshkih fhtrafeng s’ klerimi Bog
pokori nezhiftnike, fo tudi druge, ki jim jih
nezhiftoft nakopava. Nezhiftoft otemni um ,  de
nezhiftnik boslijiga rashaljenja, in rasodelih
refniz ne premifli. ( Salomon, nar modrejfhi
kralj , je bil od nezhiftiga posheljeuja ofiep-
Ijen, in je v’ malikvanje padel. — Nezhi-

169

ftoft odjemlje vefelje do boshjih rezki ; ker
je malikvaviz gerdiga mefa, poshivini Te, ia
boshjiga ne mifli. — Nezhiftolt napravlja je-
so, n ep oko j, krivico, in boje.  UfJiefa in ozki
preprizhajo , de je to reTnizhno. Savolj oftud-
ne nezhiftofd je velikokrat raspeiiija med sa-
konTkimi, otrozi in drugi To pohujThani, mla-
denzlii fe bijejo med feboj. David je is oftud-
ne ljubesni do Urijove shene, ukasal njega
umoriti. — Nezbiftnik sapravlja premoshe-
nje.  Veliko jih rasdeva Tvojo hifho, de ptuje
shenfke nafitujejo. Sapravljivi fin, ki je ne-
zhiTto shivel, de bi lakote ne umeri, je per-
morau bil svinje pafti, ker je s’ rasujsdauim.
shivljenjem vTe Tvoje premoshenje sapravil. —
N e zbiti o ft sapravlja sdravje iti dobro ime .
Kdor po sapovedih shivi, ima lohka dolga
shivljenje, kdor je pa rasujsdaii in uepoThten,
presgodaj umerje.

3) Zerkev  prizhuje, de je nezhiftofl; velik
greh. Ona je terdno sapovedala, in dolga
dershala, de ni hotla med duhovThino vseti
zldoveka, od kteriga Te je gotovo vedilo , de
je po prejetim kerftu enTamkrat soper Thefto
sapoved greThil. Koliko de je zerkvi nezhi-
ftoTt soperna , Te ve is tiga, ker je Tveti Pa¬
vel nezhiftniga korinzhana Tafanu sdal, in Bog
je s’ zhudeshem poterdil, de je to pravizhno
bilo. Pokorila, s’ kteriini je zerkev nezhift-
nike obkladala , sadofti kashejo , de je ne-
zhiftolt oftudna. Nezhiftniki To bili obTojeni
tri, al pet, al deTet, al petnajft let Te ojftro
pokoriti, preden To bili k’boshji inifiTpuTfleni.

170

4) Um  prizhuje, de je nezhiftoft velik greh.
Zhlovek je popazhen in poln nezhiftiga po-
sheljenja, pa ima The vender nek oftanik per-
ve nedolshne nature. To fe vidi per otrozih,
ki sapovedi ne vedo, de fe oftudniga djanja
framujejo, in fe drusih ljudi boje , ako fe prav
ne vedejo. To fe vidi tudi nad odrafkeniini,
kteri, ako ravno hudobni, fe fvetlobe boje,
in framujejo fe, zhe fo rasglafeni. Zhudno,
je to , de popazhen zhlovek fain soper febe
prizhuje ; grefhi lohka, in fe vender fvojiga
greha framuje , ker mu je Bog v’ ferze vtif-
nil, de nezhiftoft je oftudna pregreha, in veli¬
ka hudobija.

5) Dobri in hudi  ljudje prizhujejo, de je
nezhiftoft velik greh. Dobri prizhujejo , de
je nezhiftoft velika pregreha, in fe toraj po-
nishno perporozhajo Bogu, fo framoshljivi, iu
fe nevarnih perloshnoft varujejo. Vfak ve,
koliko de oni shalujejo, ako svedo, deje
njih blishen nezhifto grefhil. Hudi ljudje tudi
prizhujejo, de je nezhiftoft velik greh: in
ako ravno fe Boga malo boje, fe fkrivajo ko¬
likor samorejo , krivo perfegajo, de jih ne-
dolshne fhtejejo, grefhuih perpomozhkov ifhe-
jo, de odpravijo, kar njih greh rasglafuje, in
fo neisrezheno shaloftne, kader fe rasve, kaj
de fo ftorile. Lukrezija, neverna shena, fe
je farna umorila, ker ni vezh mogla fvojiga
fhpota preftati. Ne farno ta, ampak druge tu¬
di fo fe umorile, ker fo fe fhpota bale. Ta
greh je fzer huji od perviga, vender prizhu¬
je , de tudi hudobni vedo, cle je nezhiftoft veli-

171

ka pregreha, zhe ravno vzhafi drugazhi go¬
vore.

t So vfi nezhifti grehi enake leshe in hu¬
dobe ?

Vfi nezbjfli grehi nifo enake teshe in hu¬
dobe , temuzh po flanu grerhnika, in matiji al
vezhi oftudnofti greha fo manjfhi al vezhi.

P er kterih ljudeh je nezhijtojl ofiudnifhi?

Per kriffjanih je nezhiftoft oftudnifhi, in
oftrejfhiga pokorjenja vredna. Ajdje nifo iz¬
govorjeni , ako nezhifto shive , defiravno fo v’ te-
moti, in pofvezheni nifo ; kriftjani pa fo udje
Jesufovi, fo pofvezhujozho gnado prejeli, iu
obilne perporaozhke imajo, de fpodobno shi¬
ve. ( Sveti Pavel vfe verne opominja , rekozh:
Vejte , kakofhne sapovedi jim vam po Jesu-
fu Krijiufu dal. Sukaj to je volja boshja ,
vdfhe pofvezftenje , de fe nezhijtofti sder-
shite; de v fak fmed vaf ve fvoje telo ohra¬
niti v’ fvetofti in zhafti ; ne po gnanji po-
sheljenja, kakor neverniki, kteri Boga ne
vedo. Tel.  4. 2-7.  In sopet: Nezhiftoft naj fe
ne imenuje med vatni, kakor fe fvetirn f po¬
dobi.  Efes. 5. 3. Tudi: Ne vejte, de f o va-
fhe telefa Krijlufovi udje.  I. Kor. 6.15. To
naj fkerbno premiflijo vfi kriftjani, de fe ne-
zhiftofli varujejo, in fpodobno shive.

172

\ . . '

O d zhiftofti.

Kaj je v’ fhefti sapovedi sapovedaniga ?

V’ fliefti sapovedi je zhiftoft, in kar jo
ohranuje sapovedano.

Kakfhno zliiftoft Bog sapove ?

Bog sapove, de naj vfak zhifto shivi po Tvo¬
jim ftanu. Fopolnama zhiftoft je nesavesanim
sapevedana, de fo zhifte duflie inzhiftiga te¬
leta,  in to Te devifhtvo imenuje. Popoinama
zliiftoft al devifhtvo je vfim sapovedana, dok¬
ler ftanu ne fpremene. Nepopolnama zhiftoft,
al sakonfka zhiftoft je ohraniti sakonfko sve-
ftoho , in v’ sakosiu shiveti po zhiftim namenu
tiga  pofhteniga ftanu.

Je zhiftoft slo vfhezh Bogu ?

Zhiftoft Bogu slo dopade , ker on zhifti
duh, ljubi zhifte. Zhiftoft ftori dufho Bogu
nar blisheji.  Modr. 6. 20.

Devifhtvo je Bogu nar dopadljivifhi. ^ve¬
li Ziprijan pravi: Devize fo nar imenitnifhi
ovzeJesufove zhede.  ,SVe!i Atanasi: Devifli¬
ho telo je prebivalfhe fvetiga Duha.  ( Sveti
Ambrosi: Kdor v’ devifhtvu shivi, je ange-
Ijam podoben , in obilnifKi hvale vreden.  Ref
je to, ker angelji nimajo telefa, in tudi ne
fkufhnjav, zhlovek pa je flabe nature, in s’ sa-
peljiviin mefam obdan.

Sakonfka zhiftoft je tudi vfhezh Bogu;
in zhe fo ravno sakonfki nishej od deviz,
vender samorejo s’ poterpeshljivoftjo in kerfhan-

173

fkim srejenjem Tvojih otrok veliko saflushiti
per Bogu.

Kaj je zkloveku bol ji, shiveti v’ devifhtm,
dl porozkiti fe ?

Zkloveku je kolji, kar mu bolj flushi
v’ svelizhatije. ( Sveti Pavel pravi: Skelim, de
bi vi vfi taki bili, ko jeft; al v fak ima fvoj
dar od Boga, eden fzer tako, eden pa ta¬
ko.  I. Kor. 7. 7.

Samore zhlovek is fvoje mozhi zhifto ski-
veti po fvojim ftanu ?

S’ boshjo pomozlijo le samore. Kriftuf pra¬
vi: Vfi ne ume jo te lefede , temuzhoni, kte-
rim je dano od Boga.  Mat. 19. 11. Nesave-
sani in savesani le morajo vojfkovati, de po
Tvojim ftanu zliifto sliive , ker imamo velik
saltlad v’ p er [tenih pofodah.  II. Kor. 4.7.

Kaj je flehernimu zkloveku ftoriti, de po
fvojim ftanu zhifto shivi?

De vfak po Tvojim ftanu' zbifto sliivi,

1) Naj gorezhe profi Boga , mu obilnoft
gnade dati, in jo obraniti, in naj premifhlju-
je rasodete refnize, de bo s’ boshjim ftraham
napolnjen.

n  Zblovek mlazbniga ferza, in lene duflie,
ki gorezhe ne moli , in fkerbno ne premifh-
ljuje, bo po nezhiftih Tkufhnjavah in nevar¬
nih perloshnoftih gnan v’ nefrezho. David je
ponishno profil, rekozh: ( Stvari v’meni, o
Bog, zhifto ferze / in ponovi v’ mojim ofer-

m

zhji praviga duha.  PT. 50.12. Ko Jfo ga ozhi
sapeljale, je ToTebno profil Boga: Odverni
moje ozki, de nizke murnih rezki ne gledajo.
Pf. 118. 37.  Modri s’ Tvojim sgledatn tudi per-
gaiija profiti, rekozk: Ker fini vedil, de ne
morem sdershin biti, ako Bog ne da, fim
pred Gofpoda fiopil, in ga profil.  Modri
8 . 21 ,

K’ molitvi naj kriftjart perdrusliuje pre-
mifliljevanje rasodetih reihiz , ToTebno pa Trner-
ti, fodbe, nebef, pekla, terpleuja JesuTovi-
ga, in vfiga kar ga lokka odvrazha od na¬
peljevanja v’ nezhiftoft, PremiThljevanje ga
perganja gorezlie profiti, in gorezka profkuja
um bo zhiTtoTt fprofila.

Ponishin vTak bodi, in ponishnofitbo ohra¬
nila zhiTtoTt; sakaj , kdor fe v’ Tvojo mozh
sanafha, al hozhe Tvetu dopafti, bo hudo
safliel.

Ponishnoft preprizha zhloveka, deje Tlab,
in v’ vedni nevarnofti: <0  ga uzhi varno shi-
veti, in vfe perpomozhke mižati, po klerik Te
lepa zhiTtoTt ohranuje. Kriftuf vfim rezke :
Kdor fe povifhuje, bo ponishan.  Luk. 14.11.
Kdor predersno upa v’ Tvojo mozh, bo hitro
padel, nar losliej pa v’nezhiTtoTt. Napuh Te
teshko Tkriva, Te rad rasodeva, iii iThe Tvetu
dopafti, to pa nakopava velike TkuThnjave.
Modri pravi : Telefno oblaZhilo  , [meh in ho¬
ja pokusile zhloveka.  jSiriah. 19. 27.  Mladi
ljudje tako in drugazhi rasodevajo Tvojo ni-
zhemurno duTlio, in Tvetu kashejo, de ga ina-

175

likujejo: to jim veliko saderg in »evarnoft na¬
koplje , v’ klerik lolika sgube žhiTtoTl.

Deviza Marija bodi vfim v’ sgled velike
ponishnoTti, in bodo kakor ona dopadli Bogu.
Ako ravno polna gnade, in vfiga dobriga, je
vedno trepetala, in fe ponishevala, ker je ve-
dila, de zhlovek is Tvoje mozhi nizb ne sa-
more. Po tim zhiftiin sapopadku je vfo bvalo
Tovrasbila, in je komaj angelju veijela, ki jo
je s’ refnizhnimi befedami vifoko hvalil. Po
nji naj Te v tl kriftjani ravnajo, de dufbo Tvo¬
jo nepmadeshano obranijo.

3) ( SramoshijivoTt je potrebna, in bres nje
Te ne obrani zbiTtoTt.

( $ramoshljivoTt bodi v’ miTlih , v’ ozheh,
v’ govorjenji in v’ vfim. VTak naj Te Tramuje
miTIiti, premiTbljevati in skeleti, kar Te ne
Tpodobi; in bres te notrajne TramosbljivoTti ni
zhiTtoTt ohranjena, VTak naj Tramosbljivo
Ttreshe Tvojimu Tlabimu teleTu , in naj ne po-
sabi vfigavedniga Boga. ( Sveti Pavel pravi:
Vfak smed vaf (  naj j ve fooje telo ohraniti
v’ fvetofti in ishafti.  TeT. 4. 4. Ozhi morajo
biti Tramoshljive is notrajne TramosbljivoTti; zbe
ne , TkuTbnjave pobirajo, in omadeshvajo du-
Tbo, David je bil poboshin , pa je bil vender
po enim Tamim predersniin pogledu v’ veliko
nezhiTto pregreho sapeljan. JI. Kral. 11.2-4.
Govorjenje, noTha in vTe sadersbanje bodi po-
nislnio; obOjimu Tpolu je to potrebno, bolj pa
sbeuTkimu. Obilni Tmeh, predersne beTede,
in drugo tako rasodeva neTranino duTbo, in
TkuTbnjave napravlja.

17G

4) ( Serzhneff je sapovedana, de> To s’ njo
zhiftofti fovrashniki premagani.

Kdor je mehke dufhe, fe boji koga ska¬
liti, in mehko odrezke, linje nadrashi nefra-
moshljive fovrashnike; malo, refnizhno , in
ferzlmo gre takim povedati. Vzhafi je potre¬
ba ferzhnoft fkasati s’ begam, kakor je ftoril
liedolshni Joshef v’ kitki hudobne gofpodinje.
I. Moj. 39. Vzhafi s’ vpitjem , kakor je zliifta
t Susana ftorila, kader fta jo nezhifta ftarza
fkufkala. Dan. 13. Vzhafi s’mozhjo, al dru-
gazki, kakor fe p reve, de bodo hudobni fo¬
vrashniki premagani.

5} Radovidnoft in radovednoft flabiga in lii-
zhemurniga napravlja v’ nezhiftoft.

Veliko mladik ljudi fe ne varuje tega, kar
dufho flabi, ampak farno tiga, kar bi ajdam
pregerdo bilo; in fo toraj predersni v’ pre-
inifkljevanji oftudnik mifel, al neframnik be-
fed, poprafhujejo in poflufkajo od tiga kar
fkufhnjave obuduje, oftudne fkrivnofti sve-
diti hozhejo, in fe tako nežhutrio fpridijo, in
fe v’ djanfke grelte soper žhiftoft napravljajo.
Is te nevarne radovednofti in radovidnoft i ho¬
dijo po hifhah, fo neradi in nerade doma,
veliko vidijo in svedo, kar njih dufho in telo
flabi. Dekliza Dina, lizki patriarha Jakoba,
je is radovidnofti flda v’ neverno mefto, in je
nefrezhua bila. I. Mojs. 34. Kdor kozke ne-
dolshnoft ohraniti, naj ljubi famoto, in naj
fkerbi shiveti v’ nevednofti vfiga nepotrebniga,
fkkodljiviga in oftuclniga.

177

6) Neframne befede , iu vfe govorjenje,
ktero nefpodobne mifli obuduje , je zhiftofti
nevarno.

Nifo le neframne in klafarfke befede zhi¬
ftofti nevarne in fhkodljive , ternuzh tudi dru¬
ge, ktere fo pofbtene viditi in v’fkrivnofti po¬
menijo nezhifloft. t Skrivne befede huji rado-
vednoft obudujejo, mladenzhi jih radi pre-
mifldjujejo, fpridena natura pomaga te oftud-
ue fkrivnofti rasumeti, in uezhifti ogenj fe
vname. Modri pravi: Tvoje ujla naj fe ne
navadijo rasujsdaniga govorjenja.  ( Sirah.
23.17. Sakaj to ni perpufheno? Sato, ker
malopridni pogovori fkase dobro sadersha-
nje.  I. Koo. 15. 33.

Nihzhe ne fine govoriti, kar nezhiftoft
pomeni, ne per sakonfkih, ne per odrafhenih ,
in veliko manj per otrozih; nevarne befede
nifo nobenimu varne. Ravno tako je prepove¬
dano kaj taziga nepotrebno poflufhati, al po-
hujfhljivzam pomagati, al fe jim finejati. Kdor
ima kaj taziga is potrebe govoriti in poflu¬
fhati, naj ne posabi modrofti, framofhljivofti
iu boshjiga ltraliu, de ne grefhi.

7) Lenoba pomaga v’ nezhiftoft, in toraj
naj fe je vfak varuje.

Lenoba, nizhemurno in mehko shivljenje
je isvir veliko grehov, fofebno pa nezhiftnih.
Prerok Ezehijel je rekel: Lej! to je bila
hudobija ( Sodome, shivljenje bres dela.  16.
49. Kdor v’ lenobi iu mehkobi shivi, je poln
nezhiftih mifel, in nefpainetnih befed. Kdor
hozhe tedaj fhtevilo in mozh fkufhnjav po¬
ri. 12

178

'  manjfhati, naj pridno dela, ker delavno shiv-
ljenje kroti telo, in loshej premaguje oftud-
ne fkufhnjave.

8j Pametna mera v’jedi, in v’ pijazlii je po-,
trebna, de fe loshej ohrani zhiftoft.

Zhe ima telo obilnoft, je hudobnifhi. So¬
domijam fo v’ obilnofti shiveli, in fo sato
oftudni bili. To je bila hudobija e Sodome,
kruha fitofl.  Ez. 16.49. Poftopanje, in obil¬
noft shivesha pomaga v’ nezhiftoft; zlie je pa
praven tudi obilnoft vina, je huje, ker is vina
je nezhiftoft.  Prip. 21.1. Kdor hozlie tedaj
s’lepo zhiftoftjo dopafti Bogu, naj ima pa¬
metno permero v’ jedi in pijazhi.

93 Preprijasuo pezhanje s’drusim fpolam,,
plef, in enake norofti povifhujejo nezhifto po-
sheljenje, in pomagajo v’nezhiftoft.

Vfak fe mora s’drusim fpolam framosh-
Ijivo in varno sadershati, ako ne, bofta duflia
in telo oflabela; fofebno pa zhe fo per enim
al drusim kake vidne snamnja nesdrave Iju-
besni. Kdor perloshnofti ifhe v’ farnoti pri-
jasno govoriti s’ drusim fpolam, al kako dru-
gazhi fvoji in blishniga dufhi saderge na-
fiavlja, fe mu bo sgodilo , kar Modri govori:
Kdor perloshnofti ifhe, fe bo v’nji pogubil ^
( Sirah. 'S. 27.

Sbiralfhe moshkih inshenfkih, kteri vkup
pridejo de bi jedli, pili , plefali in noreli, j e
enako mnoshizi vojfhakov, ki eden v’ drusiga
ftreljajo. V’ tih sbiralfhah je vfe , kar dufho ^
flabi, preobilna fiiašhnoft , in vzhafi nefra-
moshljiva nofha, obilnoft jedi, in pitja , pre-

179

prijasne befede, in veliko drusiga. Isaija
tako govori: V’ vafhih g oft arij ah fo zitre ,
pifhali in vino, in sa Gofpodovo delo vam
ni mar; sato bo pekel fvoj trehuh raspro-
ftil, in bres mere fkiroko sasijal, in pojde¬
jo va-nj.  5.12-14.

Ozimki fo bili vneti soper plef in druge
norofti, kteri nifo po duhu fvetiga evangelija,
in toraj neumnim filuo dopadejo. ( Sveli fhkof
Karl Boromej je fvojimu lj odlivu rekel: Ofiu-
den in nevaren plef naj jetija, in naj bo
pokanzhan med krifljani, ker je plef fo-
vrushnik lepe zhiftofti, in v figa dobriga. Ako
bi per krifijanih plef d nizh vezli ne bilo, bi
fatan veliko manj flushnikov imel.  Modri tu¬
di opominja: Ne imej drushbe s’ plefavko.
,$irali. 9.4.

Sapoved boslija je to ,  de fe zlilovek va¬
ruje , kar drashi in povifhuje hudo poshelje-
nje, in kdor fe Boga boji, je tej sapovedipo¬
koren, in varno shivi, de lepo ziiitioft ohrani,
ker zhifioft flori dufho Bogu nar blisheji »
Modr. 6. 20. Blagor zhifiim v’ ferzu, ker
oni bodo Boga gledali.  Mat. 5. 8.

t Sedma sap o ve d.

Ktera je fedma sapoved ?

Ta je: Ne kradi.

Kaj fedma sapoved prepoveduje ?

( Sedina sapoved prepoveduje rop , tatvi-

12  *

180

no, gelufijo, krivizline dobizhke, sadershanje
ptujiga blaga, in vlako krivizo.

Kaj je rop ?

Rop je, zhe fe blishnimu kaj s’ fdo vsame.
To je hoji od vlake krivize , ker ropavzi ne
ftore le fhkode, ampak tudi slo skalijo, bli-
shniga, in mu velik ftrah napravijo.

Kaj je tatvina ?

Tatvina je , zhe fe blishnimu kaj fkrivaj
vsame , kar je njegoviga.

'So le ropavzi in tatje krivizkni?

Nifo le ropavzi in tatje krivizhni, te-
muzh soper to sapoved grefhe tudi oni, ki dru-
sim ropati, al k rafti, al golufaii pomagajo; zhe
kdo ukradeno blago hrani, kupi al proda, al
pravizhnih dolgov ne plazila, al fe kako dru-
gazhi tatvine al krivize vdeleshi.

Safcaj je Bog to sapoved osnanil?

Sato jo je osnanil , ker je pravizhen , de
bi tudi mi bili pravizhni, in nobenimu krivize
ne ftorili, ampak fvojiga sadovoljni bili.

Kriviza je Bogu soperna, in
koliko de je greftina.

Koliko je kriviza Bogu soperna ?

Kriviza je pravizhnimu Bogu slo soper¬
na. De je to ref, ta sapoved sadofti dopo-

181

ve: Ne kradi.  ( Sveti Pavel pravi: Ne vefle,
de krivizhniki ne bodo kraljeftva boshjiga
pofedli? Ne motite fe: Ne tat je, ne lakom¬
niki , ne odertniki ne bodo kraljeftva bo¬
shjiga pofedli.  I.Kor. 6. 9-10. S o pet pravi:
Nihzhe naj ne golufa fvojiga brata; ker
Gofpod je vftga iigamafhevaviz.  I. Tef. 4. 6.

Ljudje tudi fovrasliijo krivizhuike in kri-
vizo. Pergodi fe, de nekteri grefhnik Tvoje
grehe nepotrebno pove, in fe is hude flepote
s’njimi hvali; iiikogar pa ni, de bi fe s’ tat¬
vino hvalil, in rezili komu de je tat, je nar
huje rasshaljenje in sanizkevanje.

Je kriviza velik greh ?

Kriviza je vzhafi velik, in vzhafi majhiu
greh po nji velikofti in okolifhinah. 4 Sveti Pa¬
vel je rekel fzer: Krivizhniki ne bodo kra¬
ljeftva boshjiga pofedli;  veuder zhe je prav
majhna kriviza, ni pogubna.

Kdaj je tatvina al kriviš velik in kdaj
tnajhin greh ?

To natanko rasfoditi je vzhafi lohka ,
vzhafi teshko in vzhafi lieniogozhe. Velika
fhkoda blishniniu is liudiga ferza ftorjena, je
fmertni greh; zhe je pa majhna, je majhin
greh: vzhafi je odvseto blago prav malo vre¬
dno , krivizhnik fi je persadjal vezh vseti, al
pa je to gofpodarju v’ veliko fiikodo, in je
velik greh. Druge okolifhine fo tudi, ktere
ftorjeni krivizi odjemljejo , al perdevajo te-
sho.

18  2

Je tudi lohka komu fhkoda flor jena brest
vfiga greha ?

Lohka. Kdor v’ veliki fili kaj vsame , de
bi bres tiga mogel od lakote umreti, ne greflii
Pravizhno je soper blishniga refuizliiio pri-
zhati, fofebno zhe gofpofka sapove , ako
ravno je to krivizhnimu blishniinu v’ fhkodo.
Povedati gofpofki puntarje, de fe nefrezha
odverne, je pravizhno in dolslmoft, zhe fo
ravno oni permerjeno pokorjeni. Ako bi du¬
hovni vfe pijanze fpreobernili, bi ofhtirji tu¬
di godernjali soper krivizo.

f Se lohka velika kriviza bres fmertniga
greha flori ?

Pergodi fe to lohka. Kdor s’majhno samu-
do veliko fhkodo ftori, ktere ni previdil, je
lohka, de je le majhiu greh. Kdor s’ fvojo
neperpravnoltjo perloshnott da veliki fiikodi,
to pa ponevedama, je lohka de malo al nizh
ne grefhi. Vfak naj premifli fvojo veft; in ona
bo prizhala, zhe je greh velik al majhiu.

S umore biti majhna fhkoda velik greh ?

Samore biti. Kdor slo revnimu zhloveku
kaj maliga vsame, je lohka velik greh , zhe
je ravno odvseto zlo majhno. Kdor preve, de
bo is majhne fhkode al tatvine velika jesa,
obdolshenje in kletev prifhla , grefhi po fvoji
prevednofti ne pa po odvsetiga vrednofti.

Kaj pa je rezhi, zhe kdo po malim blish-
nimu jemlje ?

Kdor po malim blishniinu jemlje, bodi fi

183

to eniinu famiinu, al vezli ljudem, is namena
veliko nabrati, la fmertno grefhi. Kupzhevavzi,
ki imajo krivizlino mero in tehtnizo, de ljudi
po malim golufajo, fmertno grefhe, ker je
njih mifel slo hudobna. Kdor liga namena ni¬
ma, ampak fe pergodi, de vzhafi po malim
kaj vsame, fmertno ne grefhi, pa greh je
veadcr.

Ako vezh tovarfhov veliko fhkodo flori,
vfak pa malo vsame, kakfhin greh je ?

Zhe fo fe ti prej pogovorili, je vfak gre¬
ha drusih deleshen, ker fo vfi v’ veliko fhko¬
do dovolili, zhe je ravno vfak malo vsel.
Ravno to je rezili od drusih, kteri fo ftrasha
al pomagavzi tatov. — Zhe fe pa nifo pogo¬
vorili, je vfak kriv fhkode, ktero je fara
ftoril.

Zhe ima krivizhnik is odvsetiga blaga
tnalo al nizh dobizhka, koliko grefhi ?

Njegov greh je po velikofti ftorjene fhko¬
de, ne pa po vshitku al po dobizhku, ki ga
je on imel. Zhe ponozhni vlazhugarji gredo
po fadje, drevefa polomijo, vsamejo veliko
fadja , ktero tje vershejo, ker fhe srelo ni,
imajo greh po ftorjeni fhkodi. Zhe vsame kdo
blago, ktero je pet slatov vredno, pa ga pot¬
lej proda sa dve petizi, je njegov greh po
pravi vrednofti odvsetiga blaga.

Je veliko krivizhnikov ?

Krivizhuikov je veliko, ker lakomnoft ob-

1*1

roduje krivize, lakomiiofti pa je fvet poln. Ni
jih veliko, de bi s’rokami kradli, krivizhni-
kov je vender veliko, ker lakomnoft uzhi svi-
jazlmo salasovati blishniga, in te svijazhne go-
lufije isgovarja. Ravno sa liga voljo je po¬
trebno popifovati natanko krivizhuike in kri-
vize, de fe ljudje fposnajo, obshalujejo in
opufte, kar je soper to sapoved boshjo.

Od hifhnih golpodarjov.

Kdaj in kako hifhni gofpodarji gr e fId
soper fedmo sapoved ?

Oni samorejo mnogo grefhiti, in grefhe:
Ako Tvojim poflam, in najetim delavzam ob-
ljubljeniga plazhila pravizlmo ne dajejo; al
isgovorov ifhejo, de ga jim vtergajo ; al ga
dolgo odlafhajo; al ga le po goTpofki per-
morani dajejo , kader je to poflam al delavzam
v’Tbkodo. Kdor kri prelije, in kdor na¬
jemniku plazhilo vteraa, fla brata.  ,$irab.
34 - 27 .

Ako zhes njive in fenosheti hodijo, shi-
vino gonijo al vosijo, kar jim ni po pravizi
al ftari navadi perpufheno. Zhe Tvojo shivi-
no fpufhajo v’ Tbkodo, slafti po nozhi, de gre
in hodi kamor hozlie. Zhe perdelke, Tadje,
in kar je drusih ljudi kradejo, konzhajo , al
pohodijo, al rasmezhejo. Zhe plotove tergajo,
na ptujirn Tekajo, al s’ ognjam fofedam Thko-
do flore. Bog je po Mojsefu tako govoril:
Kdor njivo al vinograd pofhkodje, in fvo-

185

jo shivino fpufri, de ptuje popafe, mora,
kar nar boljiga ima na fvojim polji ul vi¬
nograda , po ženi fhkode dati in poverniti.
Tihe fe od ognja ternje al shito ,  ( al dru¬
go) vname, naj plazim fhltodo on, ltterije
sashgal.  II. Mojs. 22.5-6.

Ako fi liozhe perlaftiti de koTi, al paTe,
al Teka v’ laftini drusih, al mejnike preftavi,
de s’ krivizo perdobiva, grefhi. Zhe le sa-
volj njegove krivize fofedje toshujejo, okoli
hodijo , sainude Tvoje dela, al kako drugazhi
flikodo terpe, mu vfe pride na veft, iu bo
pravizhniinu Bogu odgovor dajal. Gofpod to
govori: Mejnikov ne preftavi, ktere fo prej-
fhni ljudje pofravili v’ tvoji laftini.  V. Mojs.
19.14. ‘Salomon tudi pravi: Ne proftopi fta-
rih mejnikov, ktere fo tvoji ozhetje poda¬
rili  Prip. 22.  28.

Ako defeline, davka, in kar gofpofki po
pravizi gre, ne dajejo, al svijazhuo pomanj-
fhajo. ( Sveti Pavel pravi: Dajte v/im, kurjim
gre: komur dazja , dazjo, komur zol, zol.
Birni. 13. 6.

Tako iu drugazhi samorejo hifhni gofpo-
darji soper fedmo sapoved grefhiti in greflie,
zhe to, al drugo enako delajo, al pa Tvojim
otrokain, drushini al najetim delavzain uka-
sliejo al dovolijo to delati.

186

Od gofpodinj.

Kako fe gofpodinje krivize vdeleshe in
greflie soper fedmo sapoved ?

One greflie soper fedmo sapoved, zlie
rasdevajo domazhe prenioskenje; zhe jemlje¬
jo, de otrokam nepotrebne al prelepe obla-
zliila al nizkeinurne rezili kupujejo ; al sa-fe
kaj potratijo, in to bres perpuflienja in prida.
Greflie soper pravizo, ako farne fiikodo flore
al ukashejo otrokam, al drushini ljudem fhkod-
vati, al jim dovolijo in pregledajo, kader kri-
vizhno ravnajo.

Ima gofpodinja vfo oblaft ftoriti , karho-
zhe s’ domazhim premoshenjem ?

Nima vfe oblafti, ako ima moslia. Sliena
ni fizer dekla, ampak tovarfliiza fvojiga mosha ,
vender moshu podversliena, in bres njegovi-
ga perpuflienja ne fme s’ domazliim premoshe-
jijem ftoriti, kar bi liotla.

Kaj naj gofpodinje premiflijo, de soper
pravizo kaj ne flore ?

To naj premifliio:

1) Gofpodinja, ki ima fvoje Iaftno premo-
slienje , ktero je poerbala, ali od drugod pre¬
jela, in je popolnama njeno, flori s’njim kar
liozlie, ker to ni moshu podversheno.

2) Gofpodinja, ako ji mosh perpufti, ali
moslia nima, al je poftavim obnoril, al je de-
lezh od hiflie, fme obrazliati prenioslienje,

187

prodajati, al prozli dajati in delati, kar je liiflii
v’rprid.

3) Gofpodinja, ki ima nefkerbniga al sa-
pravljiviga mosha, ki sa otroke in delavze
ne fkerbi, ne grefhi, ako s’ domazhim pre-
moshenjem oblazhi otroke, plazbuje delavze,
potrebne rezili kupuje sa dom.

4) Zhe ima gofpodinja fkerbniga in pa-
metniga mosha, ki potrebno rad daje, nizhe-
murnoft pa prepoveduje, naj ga boga, in zbe
fkrivaj vsame, grefhi.

5) Gofpodinje naj fe v’fvojimgofpodinjftvu
obnafbajo in sadershe, kakor je navada v’de-
sheli, in zbe ni vfe po njih volji, naj poter-
pe savolj domazbiga miru, ker je mir bolji od
vfiga drusiga.

Od otrok.

Je otrokam perpufheno od domazhih re¬
zki vseti su-f e, al sa druge ?

Jim ni perpufheno , naj bodo majhni al
veliki, dokler gofpodarji nifo. Kakfhna bi
bila hifha, in kako bi domazbe premoshenje
obftalo, ako bi vfak vsel in jemal kader in
kolikor bi hotel? Ta nesveftoba je krivizhna,
je tudi soper dolshuo pokorfhiuo , in ftarfke
sanizhuje.

Ali ne fmejo otrozi tedaj tiizh vseli do-
mazilih rezki ?

Nizb ne fmejo vseti bres perpufbenja

188

fvojih ItariThev. Kar vedo, de j trn je per-
puTheno vseli, naj vsamejo, ako potrebujejo ;
zhe pa kaj drusiga shele, naj profijo.

Je tedaj tudi prepovedano od domazhih
otrok kaj kupiti, al kupovati?

Refnizlino de je prepovedano ; sakaj ka¬
kor je otrokam prepovedano ftarfham vseti,
tako je prepovedano od otrok kupovati. Salo¬
mon pravi: Kdor kaj fvojimu ozhetu al ma¬
teri vsame , in pravi, de to ni greli, je ubi -
javzov tovarfh.  Prip. 28. 24.  To preprizha,
de fo nesvefti otrozi krivizhni, in de To njih
fvetovavzi in poinagavzi enako al huje kri¬
vizhni , in fo dolskui poverniti njih porodui-
kam.

j Smejo otrozi kaj fvojim porodnikam fkri-
vaj vseti, ako potrebniga shivesha al oble¬
ke nimajo  ?

Ni inogozhe verjeti, de bi porodniki Tvo¬
jim otrokam potrebniga shivesha, al obleke
ne dajali; Ioshej je verjeti de otrozi lashejo.
Sgodi fe  lohka, de odrafheni otrozi Jcrivi-
zlino godernjajo soper Tvoje porodnike , ki jih
v’bersdah imajo, de bi ponishue oblazhila no-
fdi, ne igrali, ne pijanzhevali, in ne saprav-
Ijali v’ hudobni drushbi ; in jim ravno is tih
greThnih namenov jemljejo , de Tvoje hude
ghelje Tpolnujejo, in s’tim Tvoji tatvini tesho
perdevajo. VTak naj Te Tkerbno varuje Te njih
krivize vdeleshiti.

189

Je otrokam perpufheno obdershati, kar
fi farni saflushijo?

Dokler fo otrozi per Tvojih porodnikih, in
gofpodarji nifo, porodnikam gre, kar saflu¬
shijo. Poroduiki morajo ofkerbeti otroke dok¬
ler To majhni, zhe fo bolni, al nizh saflu-
sliiii ne morajo; pravizhno je tedaj de Tvojim
porodnikam dajejo, kar farni perdobivajo. Zhe
poroduiki otrokam perpufbenje dajejo, fmejo
imeti, al sa-fe obrazhati to kar saflushijo, de
je le po pameti.

'So otrozi dolshni poverniti jlarfham, ako
fo jim kaj krivizhno odvseli ?

Dolshni fo, in jim morajo poverniti, ako
kaj fvojiga imajo, al bodo imeli. Ako od-
vseto blago fhe imajo, ga morajo dati nasaj ;
zhe ga nimajo, jim morajo po vreduofti pover¬
niti; in zhe poverniti ne morejo, naj fi faj
s’ fofebnim pridam per domazhih delih persa-
deuejo fvojim porodnikam sadoftiti.

Od pollov in drusih delavzov*

Kako pofli s’ nesvefiobo gre fhe soper fed-
mo sapoved ?

Oni grefhe, zhe sa-fe, al sa druge vsa-
mejo, kar jim gofpodar ne pufti; zhe gof|>o-
darjoviga blaga pridno ne varujejo; al pregle¬
dajo, zhe mu je od drusih fhkoda ftorjena.
Grefhe tudi, zhe nozhejo delati, kar jim je
Bapovedaniga , al pridno ne delajo , al druge

190

delavze molijo in saderslmjejo, de svefto ne
delajo. Greflie, zke shivino neufmiljeno te¬
pejo , al zhes njeno inozh obkladajo, al ji ne
ftreshejo, al ne fkerbe nefrezlie odverniti.

Kako drugi delavzi greflie soper f'edino
sapoved ?

Delavzi al rokodeli greflie, zlie fo ne-
svefti per delu, al zhe vezh plazliila terjajo,
ko jim po navadi gre.

t  Rokodeli greflie, ako na-fe vsamejo de¬
lo , kteriga prav ne uiiiejo , in ga prav dode¬
lati ne morejo ; zhe ga previfoko ženijo , in
bres fofebniga prida prevelik dobizhik imajo.
Mlinarji fo krivizhni, zhe vezh jemljejo , ka¬
kor je po pravizhni navadi v’ desheli. Kraja-
zhi in zhevlarji (shnidarji in fhufhtarji ) fo
krivizhni, zhe fi nekaj daniga blaga vdershe;
al zhe prejelo blago premene; flabo namefti
dobriga dajejo. Tako in drugazhi rokodeli
greflie soper pravizo, in fo dolshni pover-
niti.

Od kupzhevavzov.

Je veliko golufije per kupzhevavzih ?

Neisrezheno veliko , ker jih lakomnoft
fploh gofpoduje. Saipzhevati je slo navadno,
pa tudi nevarno je, ker ljudje malo vedo pra-
vize, fo polni prasnili isgovorov, de bi delali -
kar hozhejo in bres greha bili, kar ni liiogo-
ahe. Refnizhno je , kar Modri govori: Ld-

191

Itomnik ima tudi dufho na prodaj.  t Sirab.

10 . 10 .

Kako kupzhevavzi grefhe ?

Oni fo smiraj v’ nevarnofti grefhiti, in
grefhe:

1) Zhe imajo krivizhno vago al mero. To
je krivizhno in prepovedano. Ne frnefh dvoj¬
ne vage ul mere, vezhi in manjfhi, v’ fvoji
hifhi imeti, ampak morafh pravo in pra-
vizhno vago in mero imeti. Sukaj on, ki
leto dela , je per Gofpodu gnjufoba.  V.
Mojs. 25. 13-16. Kdor per vagi in meri go-
lufa, al v’ jemanje ima obilno vago al mero,
pizhlo pa v’prodajanje, je neisrezheno kri-
vizhen, in fam ne ve, koliko de je ljudem
krivize ftoril.

2) Zhe eno al enako blago drashej proda-
do enim ko drusim, kakor fe kupovavzi vedo
sa ženo potegnili. To ni po tanki pravizi,
ker eno al enako blago ni vezli al manj vred¬
no po vednofti, nevednofd, al nadleshnofli ku-
povavzov, ampak po fvoji vrednofti. Nektere
rezili fo veuder, de fe njih vrednoft ne ve,
in nimajo odkasane žene, in fe toraj fme v’ njih
prodajanji potegniti sa ženo.

3) Zhe flabo blago sa dobro prodajajo , ga
hvalijo, in s’ lashmi fleparijo de fvojiga bli-
sliniga sgolufajo. Zhe od nevednih al po¬
trebnih kupujejo rezili s’ majhno ženo, ktere
fo veliko vezli vredne. Zhe nevednim al po¬
trebnim prodajajo veliko drashej, ker ne ve¬
do , al fo pemorani vseti. Kupzhevavzam je

192

dobizhik perpufhen, pa mora biti pravizlien,
ne po grefhni lakomnofti.

Kdaj grefhe per shivinfki kupzhii ?

Grefhe, zhe drugo ftaroft al laftnofti po¬
vedo, ko je nefnizhno, al samolzhe , al taje
kar je povedati potrebno. Tim fo enaki um,
ki pomagajo lagati in golufati, de prijatiu
vftreshejo, al savolj fvojiga dobizkka.

Kako goftini al ofhlirji soper fedmo sa-
poved grefhe ?

Oni lobka mnogo grefhe, in fofebno,

1) Zhe pizhle mere imajo, zhe vino al je¬
di zhes vrednoti; prodajajo; ako dajejo tim,
kteri ne morajo s’ fvojirn plazhati, al imajo
otroke vfiga potrebniga prasne, al fo zhes
glavo sadolsheni; ako vabijo in lilijo jefti al
pititifte, ki uifo potrebni, de bi fe najedli in
napili per njih ; ako s’ neumno hvalo al dru-
gazhi perganjajo dati sa vino ; zhe v’ pla-
zhilo vsamejo ukradeno shito, al kaj drusiga
taziga.

2) Zhe vodo med vino denejo, in ga ven-
der zeneje ne tozhijo; ako mefo kuhajo in
prodajajo de m sdrave shivine, in zhe fpri-
de n o vino (birfo) dajejo, fo ne le krivizhni,
ampak ubijavzi.

193

Od dolshnikov.

Od Merili dolshnikov fe tukaj govorih
Od tih, kteri fo fe farni per blishnimu sa-
dolshili, al fo dolge po kterim drusim zhlove-
ku poerbali ,  al fo obljubili liamefti drusiga
zldoveka plazhati, al ker fo blishnimu krivizo
ftorili.

Je prav blishnimu pof'oditi ?

Blishnimu pofojevati is kerfhanfke Iju-
besni, de fe is nadlog fpravi, je dobro in uf-
miljeno. Modri to poterdi, rekozh: Pof odi
fvojimu blishnimu ob zhafu njegove potrebe.
( Sirah. 29. 2.  Na fvetu fino eden drusiga po¬
trebni, in kdor potrebnimu pomaga is dobriga
ferza, dopade Bogu.

Kdor daje sapravljivzu, ki je v’navadnih
potrebah, in zhe vezli dobiva , bolj sapravlja,
nima painetniga ufmiljenja. Huje pa fhe je,
zhe mu pofojuje sato, de fe potlej njegoviga
premoshenja polafti.

Je prav fe sadolshiti ?

To je vzhafi potrebno in prav, kader ref-
nizlina potreba in fila permora per blishnimu
ifkati pomozh, in kadar je per profhnjavzu inifel
in mogozhnoft poverniti v’ prihoduo, in ob
zhafu , kakor je obljubil.

Kdor fe sadolshi al sadolslmje, de bi pi-
janzheval al rasujsdano shivel, al is drusih
budili namenov j tak grelih. Kdor fe sadolshi,
II.  13

194

ako ravno ve, de plazhati ne bo mogel, al
is namena , de ne bo povernil, je goluf in
tat.

Je dolshnofi refnizhne dolge poplazha-
ti?

Dolsliuoft je, in enaka dolslinoft ko ukra¬
deno blago nasaj dati. Tat in dolsknik ima¬
ta ptuje blago v’ rokah ; raslozhik je med nji¬
ma , de je pervi fkrivaj vsel, in toraj gre-
fhil, drugi je pa blishniga profil, de mu je
farn is rok dal, in fta oba dolshna poverniti.
David pravi: Hudobnih vsame na pofodbo,
in ne plazha.  Pf. 3G. 21. Ref je hudobnik in
tatu podoben on, ki fe sadolshi, in plazhati
nozhe. Modri tudi pravi: Poverni blis/inimu
kar je tebi pofojeno.  t Sirah. 29. 2.

Je dolshnofi poplazhati dolge , kterih
upavzi per gofpofhi  fprizhati ne morejo '1

Dolslinoft je , ako je dolg pravizhen, zlie
fe ravno s’ pifinam , ali prizhami fprizhati ne
more. Defhelfki oblaftniki ne morejo ferza
viditi, in (udi ne vfake golufije, al svijazhe
vediti, in toraj ne morejo vfake rezki rasfo-
diti. To pa ne odvsame dolslmofti refnizh-
ni dolg plazhati, kader fe tudi ve, de je
refnizlien.

Dolshnik, kije hudobne vefti, in fe s’svi-
jazliami ogiblje de ne plazha, mora terjavzu
vfo fhkodo poverniti, ki jo je savolj tign
terpel, in pa fhe dolg, po kterim vprafha, pra-
Vizhno plazhati.

195

Je perpufheno pofodmka fditi dolshniku
nekaj dolga al vej' dolg odpufiiti ?

( Siliti ga ni perpufheno , zhe pa ponishiia
befeda kaj fprofi, je prav.

Eni perkrivajo premo,shenje, Iashuivo fka-
shejo de je vezli dolgov , in manj premoshe-
nja, kakor je refnizhno , najmejo lashnike de
sa-nje govore, in de ftrafhijo upavza, al ga
s’ drusiini svijazhami mamijo, in napravijo
v’ fvoje krivizline shelje, kar je kriviza per
Bogu. Modri fleliernimu rezke: ( Spolni befe-
do , in sveflo s’njim  (V upavzam } ravnaj;
in bofh vfaki zhaf nafhel, kar je tebi po¬
treba.  ( Sirah. 29. 3.

Eni fo neodgnani toshvavzi , in de fe
upavzi s’njimi ne prepirajo, ne toshujejo , in
neprenekama k’gofpofki ne hodijo , morajo neko¬
liko, al vfe sgubiti, kar ni pravizhno. Eni fo
tudi krivizhni, ki v’pIazhilo ponujajo in da-
jajo flabo blago, in veliko drashej , ko je
v’ desheli tifti zhaf navada.

Vfi ti, in drugi taki fo med nelivaleshne
in golufnike fhteti, ki radi in pravizhno ne
plazhajo. Modri prav od njih govori, rekozh:
Ako tudi poverniti samorejo, fe branijo,
in komaj polovizo od pofojeniga verne jo.
jSirah. 29. 7. Njih kriviza obudi nesaupljivoft
per ljudeh, de oni in drugi savolj njih ufmi-
Ijenja ne najdejo: Mnogi nozhejo pofoditi,
ne is hudobije, ampak ker fe bo je fvoje sau-
biti,  ( Sirah. 29.10/

13 *

196

Kdaj mora dolshnik prejeto poverniti ?

Dolshnik mora plazliati, al poverniti kar
je prejel po Tvoji befedi, al obljubi. Modri
pravi: Pofodi blishnimu ob zhafu njegove
potrebe , poverni pa tudi ob fvojim zhafu
fvojimu blishnimu tebi pofojeno. t Spolnibe-
fedo, in bofh vfaki zhaf nafhel, kar ti je
potreba.  jSirak. 29. 2-3. Modri natanko po-
pifuje dolshnikov nehvaleshnoft in hudobo ,
rekozh : Dokler prejemajo , roke dajavzu

kufhujejo, in v’obetanji ponishno govore ;
al v’ zhafu povrazhila profijo odloga', so¬
pemo govore in godernjajo. Ako tudi po¬
verniti saMorejo, fe branijo , in komaj po-
lovizo pofojeniga vernejo. Oni s’ ozhita-
tijarn, in s’ kletuvjo plazhujejo, in mu sa
dobroto mframovanje vražkujejo.  29.5-9.

Dolsfcnik, predin obljubi naj premifli, in
naj poverne, kakor je obljubil. Ako mu ne¬
prevedena nefrezha, al kaj drusiga ubrani ob¬
ljubo fpolniti, naj ponishno proti odloga, in
bersh ko je mogozhe naj plazha. Eni dolshui-
ki plazliati ne morejo, ker delati iiozhejo ,
pijanzhujejo in sapravljajo ; ti To krivizhni.

Ako dolshnik umerje, kdo je dolshen nje¬
gove dolge poplazhati ?

Zhe dolshnik umerje , morajo njegove
dolge poplazhati oni, ki To njegovo premoshe-
nje prejeli.

Kakfhin upaviz mora biti s’ dolshnikam ?

Upaviz, ki je fvojimu blishnimu pofodil,

1 97

fme terjati, in tudi s’gofpofko permorati fvoji-
ga dolshnika, de mu poverne, ne fine vender
ufmiljenja posabiti, fofebno pa zhe lohka in
bres fvoje flikode pozhaka. Zhe je pofoj-
vaviz bogat, in dolshnik ubog , naj ravna
s’ njim po kerfhanfki ljubesni; zhe fta oba
enako potrebna, je bolj po pravizi, de dol¬
shnik ierpi in poverne, zhe ravno teshko; zhe
je pofojvaviz frotniflii od dolshnika, mu ni
dolshen persanafhaii.

Od zhimshov al obrelt.

Kaj je zhimsh al obrefi ?

To je dobizhik is pofodila; nainrezh, de
pofodnik vezh prejme , ko je pofodil, al
mu dolshnik vezh daje, kakor je prejel.

Je perpufheno zhimshe jemati ?

To rasfoditi je teshko, savolj mnogih
okolifhin. Zhimshe jemati je vzhafi krivi-
zhno, vzhafi pa perpufheno. David vprafha:
Gofpod! kdo bo prebival na tvoji fveti po¬
ri ?  Odgovori: Ta, kteri fvojipa denarja
ni na zhimshe dajal.  Pf. Id. 1-5. Prerok
Ezehijel govori tako: Kteri na obrefi pofo-
juje , in zhespofodilo jemlje, albo mar shi-
vel? Ne bo shivel.  18.13. Veliko sborov in
ozhakov obfojuje zliimsh al dobizhik is pofo¬
dila. Perpufheno je vender zhimshe jemati,
kader ima pofodnik fhkodo ; zhe fe da
v’zefarfko denarnizo, al fe komu pofodi na

198

vezh let, de Te isterjati ne more, kader fe
hozhe , in fi v’ Tvojih potrebah pomagati.

Koliko zhimsha deshelfke poftave perpu-
fhajo ?

Po sdajnih deshelfkih poftavah je per-
pufheno po fhtiri in po pet od fto sa eno leto
vseti. DeshelTka oblaft je to is dobriga na¬
mena odkasala, ker veliko odertuikov dere
Tvoje potrebne brate, de je njih lakomnoft
vTtavIjeua.

Je perpufheno vseti ul jemali velik zhimsh,
ako ya blishni fam ponudi ?

To ni perpuTheno , zhe ni sraven per-
merjene Thkode al nevarnofti. Potrebni blishni,
ki Te v’Tdi snajde, in ve de drugazhi ne naj¬
de uTmiljenja, ponudi velike zhimshe , pa
ravno njegova potreba mora obuditi pravizo
in ufmiljenje. Bog tako govori: Ako tvoj
brat ob os ha , ne jemlji od njega zhimshov,
al vezh, ko fi mu dal. Boj fe fvojiga Bo¬
ga, de bo tvoj brat per tebi mogel shiveti.
III. Mojs. 25.  35-36.

Eni dajejo potrebnimu blishnimu denar,
al sliito, al drugo sa majhin zhal in s’ Tvojim
velikim dobizhkam; verh vfiga tiga, jih mo¬
rajo obilno nafititi in vpijaniti, de jih nag¬
nejo poToditi. To je greli soper Tedmo sa-
poved boshjo, ker je krivizhno.

199

Kako samare po pravizi ravnati on ,
kteri naprej daje denar na prihodne per-
delke ?

De fe to pravizlmo rasfodi, je raslozhiti
potrebno.

1) Kdor blislmiinu pofodi, s’saveso de mu
bo v’pIazhilo dal sliito, al vino, al druge per-
delke, tiga ne fme veliko nisliaj od žene, ki
je v’desheli, vseti.

2) Kdor prej kupi, kar fe bo na njivi,
al v’vinogradu perdelalo, in de tudi nevar-
noft na-fe vsame, fme manj dati savolj ne-
varnofti.

3) Kdor vshiva njivo, fenoshet, al vino¬
grad sa zliimsh pofojeniga denarja , mora de-
narfki zhimsh po poftavah perinerjen biti zliim-
shu fenosheti, njive al vinograda po navadi
deshele.

Vfak naj fkerbi pravizhno ravnati s’fvo-
jim blishnim, in ufmiljeno s’ubogim, de per
pravizhniin Bogu najde ufmiljenje. Lakomnoft
ima veliko isgovorov, per Bogu je pa zhifta
praviza. Nihzhe naj predelezh ne jlopi , in
fvojiga blishniga v’nobeni rezki ne golufa ;
ker Gofpod je vfiga trga mafkevaviz . I. Tef.
4. 6.

Od najdenih rezhi.

Z liigava je najdena rezk ?

Najdena rezil je tiga, kteri jo je sgubil,

200

ne pa njega, kteri je jo nafiiel. Kdor sgubi
shivino al drugo rezh, je smiraj nje golpo-
dar , zhe je refuizhno njegova.

Je dolshnofi gofpodarju poverniti, harfe,
najde ?

Dolshnoft je, ker Bog fam to sapove,
rekozh: Zhe vidifk, de je tvojiga brata
vol al ovza safhla, jih nasaj perpelji, ah
je bliso. Zhe je pa on dalezh, al ga ne
posnafh, jih peli v’ f'vajo hifho, in naj bo¬
do per tebi, dokler jih troj bralne ifhe, in
nasaj ne dobi. Ravno tako flori s’ oblazhilam,
in s’ vfako rezhjo fvojiga brata, Mera fe
je sgubila.  V, Mojs. 22, 1-3. Te befede pre-
prizhajo, de kdor kako rezh najde, jo mora
gofpodarju svefto dati, zhigar je. jSveti Av-
gufhtin po tim boshjiin ukasu govori: Ako

nasaj ne dafh, kar fi nafhel, fi ukradel
To zerkev poterdi , ktera je sapovedala:
Kdor nasaj ne da, kar je nafhel, f e mora
kakor savolj tatvine pokoriti.  Greh je velik
al majhiu po vreduofti najdene rezhi, zhe fe
obdershi; fpokoriti fe mora, in jo nasaj dati,
ker breg povernjenja ni odpufhenja greha.

Kaj je zhloveku floriti, kteri je kako rezh
fvojiga blishniga nafhel, de soper f'edmo sa-
poved ne grefhi ?

Kdor rezh fvojiga blishniga najde, naj
ftori, kakor bo sdaj rezheno :

1) Bersh, ko kako rezh najde, naj obu¬
di voljo , de jo hozhe blishtiimu dali kakor

201

hitro bo mogozhe. Ako mifli jo obdershati,
grefhi, in greh je velik po vrednofti najdene
rezili; zhe jo pa da gofpodarju, ker je per-
kriti ne more, je krivizhen v’Tvojim ferzu.

2) Zhe najde, kar Te hraniti ne da, in ni
mogozhe gofpodarja bersh najti, mu je per-
puflieuo najdeno rezh prodati, pofoditi, al
sa-fe oberniti, vender tako, de bo gofpo¬
darju po vrednofti povernil. Ako pa najdene
rezili prodati, al pofoditi ni mogel, temuzh
jo je sa-fe obernil, al je prefhla bres vfiga
dobizhka, ni poverniti dolshen.

3) Ako najde, kar fe hraniti da, naj to
varuje ko fvoje blago , dokler gofpodar ne
pride. Zhe sgubljeno shivino najde , naj jo
v’ dobri reji ohrani, in sa to n|u vredno pia-
zliilo gre.

Kdor sgubljeno rezh najde, ulije dol¬
shen gofpodarja ifkati al svediti 2

Ljubesen sapove to fkerb, in je prav,
de blishnimu ftori, kar sheli de bi mu blishni
ftoril. Njegova fkerb bodi po veliki al majhni
vrednofti najdene rezili.

Kaj je zhloveku ftoriti, kteri gofpodarja
najdene rezki svediti ne more ?

Kdor ne more svediti gofpodarja najdene
rezili , naj fvojiga duhovniga vprafha , kaj
ftoriti. Vzhafi je najdena rezh veliko, vzhafi
malo vredna, al fo druge okolifhine, in jeto-
vaj prav , de fvojiga duhovniga vprafha, iu
po njegovim fyčtu ftori.

202

Kaj je v’ f 'edini sapovedi sapovedaniga ?

V’  fedmi sapovedi je sapovedano fielier-
nimu zhloveku puftiti, in vTakimu dati, kar je
lijegoviga; varovati blishniga v’ fhkodo, kTre-
zhi jnu pomagati, ukradeno blago mu pover-
niti, in vfo krivizo, golufijo in fiikodo s’ po-
vernjenjam popraviti.

Ker fe velikokrat kriviza in Thkoda bli-
shnimu godi, povernjenje je pa filno redko,
ker ljudje premalo umejo pravizo, al jo rasla-
gajo po Tvoji lakomni vefti, bodo sdaj dani
potrebni nauki od poveAijenja , ktero Bog
sapove.

Povernjenje je sapovedano.

Kaj je povernjenje?

Povernjenje je ltorjene krivize poprava,
de tako pofhkodvan blishni dobi nasaj, kar
mu po zliifti pravizi gre.

Je povernjenje sapovedano ?

Bog ga sapove, in bres povernjenja ni
odpufhenja ltorjene krivize. Gofpod tako sa¬
pove : Kdor blishniga pofhkoduva, naj po že¬
ni flor jene Jhkode poverne.  II. Mojs. 22.  5.
Prerok Ezehijel v’ GoTpodoviin imenu pravi:
r /ihe hudobnih rop poverne, in fe f pokori,
bo gotovo shivel, in ne bo umeri: prav in
pravizhno je ftoril, gotovo bo shivel.  33.
15-1(5. Ako pa krivizlmik Tvoje krivize ne

203

popravi, in ne poverne blishuiinu, bo umeri vTvoji
krivizi, in bo pogubljen.

Nar varnifhi in potrebniflii je to , de
nihzhe krivize ne ftori; zhe fe pa to pergo-
di, naj bo veften, de bersh in popolnama po¬
verile blishuiinu, ker to je sapoved boshja.
( Stari Tobija je flep bil, in doma v’ boshji
hvali fedel; njegova shena pa je hodila lju¬
dem delat sa plazhilo. Enga dne fo ji dali
koslizha v’ plazhilo njeniga dela, kteriga je
domu shiviga nefla. Ko ga je flepi Tobija
meketati flifhal, je is dobre vefti po sapovedi
boshji govoril tako: Glejte, de bi lije ukra¬
den ne bil, dajte ga njegovima go f podarja
nasaj , ker nam ni dopufheno kaj ukrade -
nigajefii.  Tob. 2.  21. ; Sapoved boshja, in um
prizhata, deje  povernjenje potrebno, in de
bres njega ni odpufhenja.

Je farno povernjenje sadofti v’ odpufhenje
ftorjene krivize ?

( Samo povernjenje ni sadofti, dvoje je po¬
trebno , pokora in povernjenje, zhe je krivi-
za is hudobne vefti ftorjena. Krivizhnik, ki
poverniti nozlie , lashnjivo meni , de fvojo kri-
vizo fovrashi, pa saftonj jo fovrashi, in nje¬
gova pokora je prašna; fovrashiti fvojo kri-
vizo, in jo poverniti, oboje je potrebno, ka¬
kor befede sgoraj iinenovaniga preroka pre-
prizhajo: Zhe hudobnih rop poverne, in fe
fpokori, bo gotovo shivel.  Po tim sapopadku
tudi fveti Avgufhtin govori : Ako ne pover-
n *fh , kader samorefh, f e lashnjivo pokori f h.

204

Zoluar Zahej je rekel Jesufu: Lej ,
Gofpod, polovizo fvojiga blaga dam ubo¬
gim; in ako (im koga ogolufal, povernem
zhveternato.  Luk. 19. 8. Ou je bil bogat,
pa ui bilo vfe njegovo premoshenje pravi-
zlino, iu je toraj v’ snamuje Tvoje refaizhne
pokore obljubil ubogim dati polovizo fvojiga
pravizhniga premosheuja, in tiftim , ktere je
ogolufal, obilno poverniti. Njegova refnizhua
pokora, in delavna volja vfo krivizo popra¬
viti, fte mu miloft dofegle in odpufhenje, in
ravno sa tiga voljo mu je Jesuf rekel: Banj'
je tej hiflii svelizhanje dofhlo.  Luk. 19. 9.
To preprizha, de ni pokore bres povernjenja,
iu farno povernjenje in pokora, oboje je po¬
trebno v’ svelizhanje.

Kako je mogozhe, de bi duflia prifhla
v' vezimo pogubljenje savolj blaga, ker je
dufha vrednifhi od vfiga fveta ?

Duflia, zhe je ravno vrednifhi od vfiga
fveta, bo pogubljena, ako velike krivize ne
popravi, ker sanizhuje sapoved boshjo. t Sa,-
nizhevanje boshje sapovedi je pogubno, ker
je v’njem hudoba greha sapopadena.

Kteri fo poverniti dolshni.

Je fam ropaviz al tat poverniti dolshen ?
Ne on fam , ampak tudi drugi, zhe on
nozhe al ne more, fo poverniti dolshni, tifti ?
ki fo le krivize vdelesliili. Kdor is hudobniga

205

ferza Tam krade, al golufa, al drugazlii bli-
shuimu flori fhkodo, iu nobeniga fvetovavza
in pomagavza ni imel, in nilizlie ni bil ukra-
deuiga blaga deleshen, je on fam poverniti
dolsben. Zhe fo pa drugi bili njegovi ga gre¬
ha al ukradeuiga blaga vedama deleslmi, fo
tudi poverniti dolshni, zbe 011 ne peverne.

Kdo je fhkode deleshen, in poverniti dol-
slien ?

4 Sbfcode je deleshen, in je poverniti dol-
shen, kdor je fhkodo sapovedal, al fvetoval,
al pervolil, al hvalil, al molzhal, al ne bra¬
nil , v’ Tvojo liiflio vsel tatu, al Te tatvine
vdeleshil.

To Thiroko Tega , je mnogo prepresheno,
in raslaganja potrebno, de Te povernjenje po
zhifti pravizi godi, de ni krivizhnik isgo-
vorjen, in nedolshen pertiTkan.

Kdor je sapovedal  blislinimu fhkodovati,
je poverniti dolsben, ako Te je fhkoda refni-
zhno sgodila. Kdor je komu ukasal ropati,
krafti, sashgati, al drugo Thkodo blislinimu
fioriti, pa Te ni sgodilo, kakor je ukasal, je
fzer grefhil po fhkode velikofti, ktero je sa¬
povedal , poverniti pa blislinimu ni dolsben,
ker Te ni fhkoda sgodila. Gofpodar, kteri
fvojim poflam sapove na laftnini blishniga fe-
kati, pafti, al drugo fhkodo koriti; porodni-
ki, ki otrokam ukashejo vseti al jemati kar
je blishniga ; vfak, ki koga permora s’ ftraho-
vaujam , s’ lilo, s’ plazhilam, al drugazlii per-
ganja fhkodo ftoriti: je krmzhen , iu je po-

206

verniti dolshen. On pa ne grefhi fam, temuzh
tudi uni, ki ga nemirno poflufha, in flori, kar
Bog prepove ; in zhe sapovedovaviz ne po¬
verile , je dolshen on , ki mu je soper sapoved
bil pokoren.

Kdor je komu fvetoval  blishnirnu fhko-
dovati, je krivizhen, in poverniti dolshen,
ako je s’ fvojim flabim fvetam perpomogel
v’ krivizo. Kdor fvetje blishuimu pifmo per-
krili, al pravizhno fodbo odvernili, de pra-
vizhniga dolga ne plazila, al kako drugo kri¬
vizo lioriti, iu fe tako sgodi, je greha in kri-
vize delesheu , in poverniti dolshen. Kdor is
grefhne vefli vboga hudobniga fvetovavza, lla
oba krivizhna per Gofpodu.

Ako neumnesh, al neuzhen, kteri ni mo¬
gel te rezili natanko isprafhali in dognati,
is dobre vefli flab fvet da, ni poverniti dol¬
shen , ker ni is hudiga ferza govoril. Neumno
je pa tudi priproftiga in neuzheniga zhloveka
poflufhafi v’ rezili, ktero komaj rasfoditi mo¬
rejo prebrifani modrijani. Nevarno je bli¬
shiiimu fvetovati; vfaj naj fe varujejo tifti, ki
potrebne uzhenofli nimajo. Kdor ifhe fveta,
naj ga iflie per modrim; zhe hudobnesh liu-
dobnesha vprafha, edendrusiga pahneta v’kri'
vizo.

Kdor pervoli v’ fhkodo,  je krivizhen, in
je poverniti dolshen, ako je vedil krivizo,
in zhe je njegovo pervoljenje perpomoglo
va-njo. Pervoljenje je mnogo. Pervoli fe s’be-
fedo ; pervoli fe s’molzhanjam, zhe tifti, kteri
je dolshen braniti, molzla; pervoli fe s’ fine-

207

ham, kteri notrajno dopadajenje rasodene ;
pervoli fe s’orodjarn al perpomozhki, kteri fe
tatu dajo, de loshej krade ; pervoli Te s’ ka¬
kim snamnjem, s’ drushbo, al fke drugazhi.
Yfi ti fo poverniti dolshni.

Zhlovek, kteri po ftorjeui lcrivizi, va-njo
dovoli, krivizlmike livali, al Te jim fmeja,
grefiii po velikofti ftorjene krivize, dolshen pa
m fhkode poverniti, ker njegovo posneji per-
voljenje ni v’ fhkodo pomagalo.

jSlushabnik, al drugi zhlovek, komur je
kako blago srozheno, zhe ropavzam pervoli
ga vseti, ker ga umoriti liozhejo ako ga brani,
ni dolshen poverniti; ravno tako drugi, ki fe
v’ enaki nevaruofti snajde, ker ni dolshen ob¬
varovati blaga s’ nevarnoftjo fvojiga shivlje-
nja.

Kdor krivizhniga hvali ,  je poverniti
dolshen, ako je njegova hvala refnizhno po¬
magala v’ krivizo. Zhlovek , ki is mehkobe ,
al is hudobne vefti, de fe krivizhnimu perli-
suje, hvali in s’ tvojo hvalo da ferzhnolt bli—
shuimu fhkodovati, kar bi fzer ne ftoril, ako
bi hvaljen ne bil, je greha deleskeu, in po¬
verniti dolshen.

Kteri fvojimu blishnimu hudobno pravi:
Moshko poverili fvojimu soperniku; prav
je, de mu fhkodo ftorifh.  Ta, al enaka hva¬
la , zhe ref perganja krivizo ftoriti, je gre¬
tima , in zhloveka podvershe povernjenju , ako
uni poverniti ne more, al pa nozhe.

Kdor molzhi,  kader je govoriti dolshen;
al ne brani, ker je sayolj flushbe al plazhila

208

Ibraniti dolshen, je krivizhnikov tovarfh , in
mora poverniti, zhe uni ne povernejo. Kdor
je najet, al tako flushbo ima, de fvojiga gof-
poda al gofpodarja blago varuje, vidi pa de
domazhi al ptujizi vsamejo, kradejo al golu-
fajo, in molzhi al pregleda, in ne fvari in ne
brani, fe vdeleshi krivize. Veliko linje bi pa
grefliil, ako bi jim savolj kakiga dobiziika
pregledal.

Kdor te flushbe nima, in je is farne Iju-
besni dolshen blisluiiga Jfhkode braniti , in
molzhi, al fkkoae ne odverne, zhe ravno
lohka samore, grefhi fzer, pa ni poverniti
dolshen.

Kdor v’ fvoj o hifho vsame tatu,  al hrani
blago, od kteriga ve, de je ukradeno , al orodje
sa krafti, al kar v’tatvino perpomore, je tat¬
vine deleshen, in je poverniti dolshen. Kri-
vizhni ljudje bi krnalo opuftili fvojo hudobo,
al bi rasodeti bili, ako bi perbeshalfha ne
nafhli, in kdor perbeshalfhe da v’ fvojo hifho,
je njih hudobni tovarfh.

Kdor f e tatvine vdeleshi,  de tatu pove,
kam iti kraft , kako v’ hifho priti, al orodje
pofodi, al jim je ftrasha, al pomaga odneiii
al prodati ukradeno blago , je tatov tovarfh,
zhe ima al nima sato kakiga plazhila. Tatvine
fo tudi deleshni oni, ki pomagajo snefti ukra¬
deno blago, al jedo in pijejo, kar fe plazha
s’ ženo ukradenih rezili, zhe vedo. Ravno ta¬
ko fo tatvine deleshni oni, ki kupijo od ta¬
tov, od otrok al poflov, kar ti prodati ne sme¬
jo , ker je drusik ljudi.

209

Kdorkoli kupi blago od nepravizhnih lju¬
di , de lohka ve, de je ukradeno, al ga fam,
al po drusih proda, al fe tatvine kako dru-
gazhi vdeleshi, greflii, in je poverniti dol-
shen. Kdor pa kupi ukradeno blago, kteri-
ga po dobri vefti pravizhniga mifli, in potlej le
sve, kakfhno de je, ne greflii fzer, dolshen
je vender povernili, ne tatu, ampak zhlove-
ku , zhigar je. Zhe pa svediti ne more, zhi-
gavo je blago , in ne ve komu poverniti, naj
vprafha fvojiga duhovniga, kaj de mu je ftoriti,
de soper pravizo ne greflii.

Kdaj , kako in komu pover¬
niti.

Kdaj fe mora blishnimu poverniti ?

Blishnimu fe mora bersh poverniti, ako
je mogozhe, in okolifhine perpulte. Vfak ima
oblaft do fvojiga , kdor mu njegovo vsame ,
greflii, in greflii tudi, zlie mu bersh ne po¬
verile , ako samore. ( $veti Tomash uzhenik
pravi: Greh je blishnimu fhkodovati , in
pr eh je odlafhati mu odvseto poverniti.

Perpufheno je odlafhati povernjenje , ako
je gofpodar najdene, al odvsete rezili dalezh;
al fe ne ve kje de je; al je to potrebno, de
fe ohrani dobro ime krivizhniga, kteriga nih-
zhe ne ve ; al is drusiga pravizhniga na¬
mena.

Odlafhati povernjenje ni greh, kader ne-
mogozhnoft ubrani bersh poverniti, in zhe je
II.  14

210

refnizhna volja, bersh ko bo mogozhe, po¬
verniti. Kdor pa povernjenje odlafha , ker
mu je nemogozhuoli radovoljna al proftovolj-
ua, ni isgovorjen. Ken zlilovek, ki nozhe
delati, pijanz ki vfe sapravi, in drugi taki,
zhe poverniti ne morejo, fo farni fvoje nemo-
gozhnofti krivi, in nifo isgovorjeui.

Kako fe mora 'poverniti ?

Tako fe mora poverniti:

Ozbitni krivizhnik mora ozbitno poverniti:
to je , [naj gofpodarju naravnoft poverne , al
naj mu fhkodo plazila bres vfih ovinkov, ker
mu ne gre sa dobro ime. Kdor je nafkrivnim
blisbnimu fhkodo ftoril, al mu kaj odvsel, naj
mu na fkrivnim poverne, de le gotovo prejme
povrazkilo. Prav je to, de pofhkodvan prej¬
me povrazhilo, in de ni nepotrebne jese al
ozliitanja, savoljo ftorjene krivize. ^Skrivno
povernjenje fe lolika godi s’ odpufho pravi-
zhniga dolga po velikofti llorjene fhkode ; al
de fe mu fkrivaj nefe na dom odvseto blago
de ga refnizhno dobi, al po kakim molzhe-
zhim prijatlu, al, zhe fe drugazhi ne more,
po fvojim fpovedniku.

Kupvaviz, ki je s’ previfoko ženo, al
s’krivizhno vago al mero ljudem fhkodoval,
in natanko vediti ne more komu, in kterim,
mora s’ niško ženo, s’ obilno vago al mero
toliko zhafa prodajati, kolikor zhafa je prej
ljudi goljfal, de po fvoji mozhi poverne.

Velikokrat je to teshko, de fe po pravizi
poverne, in fe jesa in ozhitanje ne napravi.

211

kdor je toraj v’krivizi sapopaden, naj modro
premifli, al naj vprafha fvojiga fpovednika ,
kaj in kako de mu je ftoriti, in de krivizhno
butaro odloshi.

Komu fe mora poverniti?

Poverniti fe mora in ukradeno blago nasaj
dati, al po fiikode vreduofti plazhati gofpo-
darju , kterimu je flikoda ftorjena bila.

Krivizhniku, al tatu Te ne Ane blago al
njegova zena nasaj dati, ampak gofpodarju,
kteriga je. Kdor ukradeno blago, shivino,
al njeno ženo vedama da krivizhniku, je fam
krivizhen, in je dolslien pravimu gofpodarju
s’fvojiin poverniti. Zhe pa tat blago, ktero
je hraniti dal, al prodal komu, s’filo al fkri-
vaj sopet vsame, tifti ni dolslien poverniti, ki
ga je od tatu prejel.

Zhe je blaga gofpodar, kterimu pover-
njenje gre , dalezh , in fe mu poverniti lolika
ne more, al fe bersh ne more, kaj je ftoriti ?
Kdor je njegovo blago bres vfe krivize in
greha v’roke dobil, ker ga je nafhel, al ga
refhil is tatinfkih rok, al ga kupil od tatu,
kteriga je pravizhniga fhtel, al ga drugazhi
dobil bres greha, ni dolslien ga dalnimu gof¬
podarju s’ fvojo fhkodo poflati$ ampak sadofti
je, de ga svefto hrani, dokler gofpodar ne
pride , al mu vediti ne da , al njegovi shlahti ne
pove , de je njegovo blago per njem. — Kdor
je ptuje blago v’roke dobil, ker ga je fam
ukradil, al ga po fvojili krivizhnih porodnikih

14  #

212

prejel, al ga vedama kupil od tatu, ga mora
s’fvojo flikodo gofpodarju poflati.

Zhe je zhlovek, kterimu je fhkoda ftor-
jena bila, umeri, fe mora poveruiti tiftim ,
kteri fo njegoviga premoslieuja naftopnilci. Zhe
je en Tam erb, al naftopnik njegoviga premo-
shenja, fe mora njemu famimu poveruiti. Zhe
jih je vezh, fe mora vfakimu dati po tim, ka¬
kor je preinoshenje rasdeljeno.

Zhe je gofpodar , komur povernjenje gre ,
umeri, in nikogar fvojizov nima, al je vfe
njegovo premoshenje ptujim v’ oblah prifhlo,
al po gofpofki prodano, al fo druge okoli-
fhine , fe mora modro premifliti, in sa fvet
vprafhati, de fe povrazhilo po pravizi sgodi.

Kdor je nesnanimu zhloveku kaj ukradil,
al je nesnaniga zhloveka blago posabljeno al
hranjeno per njem, in ne ve zhigavo je, naj
fkerbi svediti, in zhe gofpodarja svediti ne
more, naj vprafha duhovniga, kaj de naj flori
s’ njim, de fe krivize ne vdeleshi.

Kdo je narprej poverniti dolshen, in kdo
potlej ?

Narprej je dolshen poverniti fhkodo on,
kteri krivizhuo blago ima. Ako ne more, al
nozhe, je dolshen uni, kteri je v’fhkodo nar
bolj perpomogel, in drugi saporedama , kteri
fo v’ krivizo pomagali. — Ako fo fe krivi-
zhniki pogovorili, in vfi s’ eno voljo horili
fhkodo, je flehern dolshen sa vfe druge po¬
verniti, zhe uni nozhejo al nemorejo.

213

Komu fe mora narprej poverniti ?

Ako ni mozh vfirn pofhkodvanim bersh
poverniti, ker krivizhnik ne saraore, naj nar¬
prej poverne nar potrebnifhim, potlej drusim.
Zhe To pofhkodvani enako potrebni, gre prej
poverniti tiftim, kterim je prej fhkoda ftorjeiia
bila, potlej drusim. Ako kaka okolifhina ka-
she drugazbi koriti, fe mora po dobri vefti
premifliti in ftoritj.

( Sme gofpodar odpeljane shivine , al ukra¬
denima hlapa fvoje meti, kjer ga najde ?

( Sme, ako je refnizlmo njegovo. Ukra¬
deno blago je smiraj tiftiga , komur je odvse-
to bilo; zhe je fhefikrat prodano, smiraj ofta-
ne njegovo. Ako je pa blago blagu podob¬
no , in gotovo ne ve, de je njegovo , ga ne
fme vseli; zhe pa natanko posna, ga fme vse-
ti, al po gofpofki permorati krivizhuika, de
mu ga nasaj da.

Kdor hozhe fedmo hoshjo sapoved na¬
tanko fpolnovati, naj ho ubog v’ duhu , in
tako ga ne ho lakomnofl smolila al gofpo¬
darila. Lakomnoft ftori hudo in nepravizhno
veft, ta pa obroduje krivi,ze , ktere fe te-
shko popravijo. Vfak naj fkerhno premifli
hefede Jesufove:  Kaj pomaga zhloveku vef
fvet dobiti, duflio pa pogubiti ? Kakflmo me-
njo bo zlilo vek dal sa Tvojo duflio. Mat. 16.
26.

214

Ofma sapoved.

Ktera je ofma sapoved boslija ?

Ta je: Ne prizhaj po krivim soper fvoji-
ga blishniga.

Kaj je v’ ofmi sapovedi prepovedaniga ?

V 5 ofmi sapovedi je prepovedano krivo pri¬
zhevanje , vfaka lash, obrekovanje, opravlja¬
nje , krivo natolzvanje, al krive fodbe in pod-
pihvanje.

Od kriviga prizhevanja.

Je lashnivo prizhevanje vfelej prepove -
dano ?

Lashnivo prizhevanje je vfelej prepove¬
dano , ker Bog, vezlina refniza fovrashi lash.
David pravi: Bog fovrashi vfe,  kteri lashni¬
vo govore.  Pf. 5. 7.

Je vnorde perpufheno krivo prizhevati,
kader je blishnimu v’ prid ?

Ni perpufheno lashnivo prizhevati, ne so¬
per blishniga, ne sa blishniga, ker lashnivo
prizhevati je farno na febi greh, je siniraj
prepovedano , s’ greham pa ne finemo bli¬
shnimu pomagati. t Sveti Avgufhtin to poter-
di, rekozh: Lash je greh, zhe tudi s’njo
ljudem pomagamo.

215

Koliko zhlovek g ref hi, ki fprofi druge ,
de sa-nj lashnivo prizhajo ?

Kdor fprofi druge , da sa-nj lashnivo pri¬
zhajo, je hudobnifhi, ker je greha uuih de-
leshen. Zhe fe mu hudobaesh ponudi, de ho-
zhe sa-nj lashnivo prizhati, ga mora fvariti iu
vftaviti, veliko manj pa fme druge nadleshe-
vati, al najeli, al plazhati, de lashnivo govo¬
re. ( Sveti Pavel pravi: Kteri hudo delajo ,
in kteri jun pervolijo , fo fmerti vredni.
Rimi. 1.32.

Kako f e samore krivo prizhati ?

Prizlia fe krivo s’befedo, al s’pifmam ,
al s’ snamenjam, ali drugazhi, in vfe to je
grefhno, fofebno pa zhe je per gofpofki in fhe
huje, zhe je s’ perfego. INeisrezheno veliko
svijazh ifhejo lakomniki, napuhneshi, iu drugi
hudobneshi, de njih hudobija obvelja , de pre¬
magajo , in blishniga satarejo; pa bodo she
fvoje plazhilo prejeli.

Je lashnivo prizhevanje velik greh ?

Velik greh je:

1) Zhe fe lashnivo prizhuje is namena, de
bi bil blishen slo poflikodvan; al zhe fe pre-
ve , de fe to lolika sgodi.

2)  Zhe fe lashnivo prizhuje v’ veliki re¬
zili , ako ravno ni blishnimu nobene fhkode is
liga.

3) Zhe fe s’ perfego poterdi, od zhefar fe
ve, al fe dvomi de ni refnizhno: ker narmanji
lash s’ perfego poterjena , je velik greh.

216

Kako Bog pokori lashnive prizhe ?

Bog pokori lashnive prizhe po njih saflu-
shenji, ker ta hudobija ne more oftati nepo-
korjena. Lashnivi shnabli fo Gofpodu gnu-
foba.  Prip. 12. 22.  Bog je po Mojsefu tako
sapovedal: Kader bodo nafhli, de je kriva
prizha soper fvojiga brata lashnivo govori¬
la , mu naj vernejo, kar je on miflil fvoji-
rnu bratu floriti.  V. Mojs. 19. 18. 19. Dva
hudobna ftarza , ki (la soper zhifio t Susano
prizhevala, in ko je bilo njih prizhevanje la¬
shnivo fkasano, (ta bila po Mojsefovi po-
ftavi umorjena.  Dan. 13.

Kaj je zhlovek dolshen, kteri je krivo
prizhal  ?

Kdor je krivo prizhal, fam, al po komu
drusim, je

1) Dolshen po tešili fvojiga greha fpokoriti
fe, ker je s’ f-vojim lashnivim prizhevanjam
hudo rasshalil Boga.

2)  Dolshen je fvoje lashnivo prizhevanje
popraviti per tih , v’prizho kterih je lashnivo
prizhal, slafti ako ni drugazhi mogozhe bli-
shniga fhkode odverniti.

3) Dolshen je vfo fhkodo poverniti, ako
jo je blislmimu ftoril s’ fvojim krivim prizhe-
vanjem.

217

Od 1 a s h i.

Kaj je lash ?

Lash je befeda, al govorjenje notrajnimu
preprizlianju nafproti. Kdor drugazhi govori,
kakor inifli, in to is namena fvojiga blishniga
premotiti al golufati, je lashnik. Kdor terdi,
de je ref, kar ni, al de ni ref, kar je ; al
terdi al odrezke, kar ne ve, laske, bodi fi to
s’ befedo , al drugazhi.

Ali je lashnik tifti, ki lashnivo govori  ,
pa mu ljudje ne verjamejo ?

Kdor lashnivo govori is namena blishni¬
ga soper refuizo preprizhati in premotiti, la¬
ske , zhe mu ravno drugi ne verjamejo. Kdor
fzer lashnivo govori, pa fe tako dershi, de
vfi lohka posnajo, de refnize ne govori, ni
lash, ker uobeniga premotiti nozlie. Ako ravno
je to ref, naj fe vender vfaki varuje, tako
ftoriti, ker je vzhafi lohka kaka smota , al
flikoda per blishuimu.

Ali je lashnik tijli, kteri ref nizi nekaj
lashniviga p erdene, al kako okolishino pre-
vershe ?

Lashnik je, zhe drugazhi ve, kakor go¬
vori. Nekteri hudobneshi popifujejo kako
rezh, al zhloveka, de podobo dajejo, kakor-
fhno hozhejo, ker bliso refnize govore, per-
devajo pa in odjemljejo, kar fe jim sdi, de
zhloveka podobljujejo po fvojim hudobuitfl i«

218

lashnivim ferzu. Oni fo nar hudobnifhi, ne-
varnifhi in fhkodlivifhi Iashniki, in fo svitira
Farisejam enaki , kieri nifo tajili Jesufovih
zhudesliov , pa fo jih raslagali po Tvoji svili
dufhi, de bi ljudftvo napzhen sapopadik od
njih imelo.

Je lash, ako fe zhlovek sarezhe in pre¬
hiti, de is naglofti govori, kar ref ni?

Kdor fe sarezhe in prehiti v’ govorjenji,
in ne mifli ljudi premotiti, ne lashe, ampak
smoti fe. Prenaglo govorjenje ni varno, iu
kdor je moder, pomifli preden govori. Nizh
nepremifhljeno ne govori.  Prid. 5.1. Kdor
fe is naglolti sarezhe, je dolshen potlej befe-
do popraviti, zhe preve, de bo is tiga kaka
huda smota al fhkoda.

Kdor premifhljeno govori lash nivo, in
mifli bersh popraviti, ali tak lashe?

Kdor mifli popraviti, in bersh popravi,
kar je lashniviga govoril, nozhe fzer nikogar
premotiti in golufati, vender je bolji de fe ti¬
ga varuje; ker , zhe mu je to navadno , mu
ne bodo ljudje veijeli, kader bo refnizo go¬
voril.

Ali je lashnik on, kteri perpoveduje no-
vize od, vojfke, al od kaj drusiga, kar go¬
tovo ne ve, de je ref?

Lashnik ni, zhe te al druge pergodbe
pravi, kakor je flifhal, zhe ne mifli nikogar

2 19

premotiti. Kdor fi pa ismifhljuje novize, de
mu ljudje verjamejo, tak lashe.

Ali lashe, kdor ne fpolni, kar je ob¬
ljubil ?

Ne ftoriti, kar fe obljubi, je al pa ni Iash
po miflih tiftiga, kteri je obljubil. Kdor ob¬
ljubi , in takrat ima voljo, de bo Tvojo oblju¬
bo fpolnil, ne laske, zhe fe ravno potlej
fkefa, al ne more ftoriti po fvoji befedi.
Kdor mifli drugazki ko obljubi, laske, in
grefhi.

Je to lash , zhe govorjenje na dvojno
fran gre, al ga je fkrivno ?

To je v’ potrebi perpufheno , ni pa per-
pufheno is namena bfishniga golufati. ( Šveti
Atanasi, po krivoverzih neufmiljeno in kri-
vizhno preganjan, je po vodi v’zholnu be-
skal, in je fvoje hude fovrashnike frezhal,
kteri ga nifo posnali. Vprafhali fo ga r ( Si
vidil Atanasja ?  On jim je odgovoril: Ni
dalezh.  Ref je to bilo, pa oni nifo umeli,
kar jim je rekel; fo hiteli, in on jim je od-
fkel.

Je lash greh?

Lash je greh, in nikoli ni perpufheno
soper refnizo govoriti. Kdor drugazhi go¬
vori , kakor mifli, lashe in grefhi, ker Bog,
vezhna refniza, vfako lash fovrashi. Bog po
Mojsefu pravi: Ne lagajte, nobeden naj ne
yolufa fvojiga blishniga.  III. Mojs. 19.11.

22  O

t Salomon pravi: Lashnive ufla dufho umore.
JVlodr. 1.11. Isaija rezhe: Gorje vam, ki hu¬
do dobro, in dobro hudo imenujete.  5. 20.
Taziga je veliko v’ fvetim pifmu, kar prepri-
zha, de Bog vfako lash fovrashi in prepove¬
duje.

V’ Djanji apoftelnov je laslinikam v’ ras-
gled ta ftrafhna pergodba popifana. Verni f«
fvoje lafinine prodajali, in njih ženo nofili
apoftelnam, debi fe po njih med uboge raz¬
delila. Neki vernik, Ananija imenovan, je
tudi [vojo njivo prodal, nekaj njene žene,
perdershal, in drugo nefel fvetimu Petru,
mu is hinavfhine lashnivo govoril, in bersh
padel mertev. ( Safira, njegova shena, je
krnalo prifhla sa njim  , in ravno tako mert-
va padla, ker je njegovo lash poterdilu.
Djanj. ap. 5.1-10.

Ali ni vfaj v’ fili, al defe  kaj hudiga od-
verne, lash perpufhena ?

Lash ni nikoli perpufhena, temuzh vfelej
prepovedana. Bog fleherniinu pravi: Sdershi
fe vfaktere lashi.  ( Sirah. 7.  14. ( Sveti Avgu-
fhtin tako govori: Lagati ni perpufheno, ako
ravno to komu pomaga.  Lash, zhe je ravno
bres vfe fhkode blishniga, in zhe mu je v’do-
bizhik , al v’ kaki fili, ni perpufhena, ker jo
Bog, vezhna refniza, prepove.

Kdor lashnivo govori, grefhi; kdor p»
ima navado lagati, je oftuden lashnik, in ima
ozheta hudizha, kteri fe je nafhiin pervim po-
rodnikam slagal, in smiraj Iashe. t Sveti Basih

221

pravi: Hudizh je p er vi lashnik, in fvoje

- otroke uzhi lagati.  Lashniki naj poflufhajo

►. Modriga, rekozhiga: B oljfhi je tat, kakor

- laski navajen zhlovek; oba pa bofta pogu-

- bljenje v delesh prejela.  jSiraii. 20. 27.

Je tedaj dolshnoji vfelej refnizo govo-

) riti ?

i  Ni dolslinoft refnize vfelej govoriti, Ia-

■ gati pa je vfelej prepovedano. Dolslinoft je

■ govoriti refnizo v’ potrebi; kader je pa refui-
za flikodljiva, modroft uzhi jo perkriti.

t Sveti marterniki fe nifo bali fpvoje vere
fposnati, in fo bili dolshni refnizo govoriti,
zlie fo bili ravno morjeni savolj liga. Gre-
flinik je dolsheu fain febe pravizlmo toshiti
per fpovedniku, ker je Jesuf to sapovedal.
Per gofpofki fe mora refniza govoriti v’ vpra-
fliani rezili. V’ vezji drusih okolifhinah Bog
sapoveduje zliifto refnizo povedati. Jesuf naf
uzhi odkrito govoriti, kader je potrebno, in
je velikima duhovnima Kajfeshu , ki ga je
vprafhal zhe je t Sin Boshji, naravno/t od¬
govoril , deje.  Mat. 26.62-63.

Neumno in greflmo bi pa bilo, nepotreb¬
no, in bres vfiga prida vfe povedati, kar kdo
od febe al od drusih ve. Zhe neoblaftni ljudje
is prasne al grefline radovednofti svediti she-
le, kar ni prav povedati, je potrebno mol-
zliati. Is tiga namena Modri pravi: Vfakimu
zhloveku ne rasodeni fvojiga ferza.  ( Sirah.
42. 1. Modroft uzhi zhloveka kdaj in komu
refnizo govoriti, kdaj iu komu refnizo per-

222

kriti. Moder zhlovek do zhafa molzhi, nef-
pameten pa ne pomifli zhafa.  4 Sirah. 20. 7,

Kako je odgovoriti ljudem, ki hozhejo sve-
diti, kar jim pevedati ni pravi

Teshko je vlim nadleshnim ljudem, lju-
hesni, modrofti in refuizi sadoliovati.

Ako radovedni ljudje vprafliajo, in sve-
diti hozhejo , kar jim praviti ni prav, fe jim
odgovori: Tipa ne povem  — 1  nozhemgovoriti,
al kaj drusiga taziga. Zhe je njih vprafha-
nje /Varjenja vredno, fe jim s’mehkim al oj-
ftrim fvarjenjam odgovori: Sukaj fi nepotreb-
niga radoveden? sa-fe fkerbi, in ne bofh
sa druge ljudi nepotrebno fkerbel.  Tako al
drugazlii fe lohka odgovori po okolifhinah.
Kdor radovednimu blishnimu odgovori: Velika
vem od tiga, al od uniga zhloveha poveda¬
ti  , pa nozhem; raji molzhim,  tak hudo
opravlja fvojiga blishniga, in morde huje, ka¬
kor ko bi vfe povedal, kar hudiga ve.

Zhloveku, ki liozhe bres potrebe vediii
namen kake rezili, al kar fe je hudiga sgodi-
lo, okolifhine pa branijo mu rasodeti, fe loli-
ka odgovori: Ne grem delezh  — imam po¬
treben opravik  — ni prav vfaki befedi ver¬
jeti , kar ljudje govore,  al drugazhi.

Je prav eno povedati, kar fe povedati
fme, in drugo molzhati, kar rasodeti  wi
perpufheno?

To je prav, zhe je refnizhno, karfego-

223

vori. Nekaj pofuemkov is fvetiga pifma bo
rasfvetlilo, kar je bilo rezheniga.

Bog je Abraliamu sapovedal, de naj mu
fvojiga Tina Isaaka daruje. On gre s’ finarn de
sapoved boslijo fpolni, in fin ga vprafha: Ozke,
tukaj fo dreva in ogenj; kje je ga dar ?
Ozhe mu ut hotel presgodaj povedati, de bo
on, in mu je fploh odgovoril: Bog fi ga bo
prefkerbel, moj fin.  I. Mojs. 22.

jSavel je sgubljene oflize fvojiga ozheta
ifkal, in ker jih ni nafhel, je k’preroku Sa¬
muelu fhel, kteri mu je povedal, de fo oflize
najdene, in tudi, de ga je Bog Israelfkiga
kralja isvolil. Ko je jSavel domu fhel, gaje
njegov ftriz vprafhal: Kaj ti je e Samuel re¬
kel?  Odgovoril mu je, de fo oflize najdene ,
od kraljeltva pa mu ni nizh pravil. I. Kral. 10.

Bog je preroku t Samuelu sapovedal ua-
mefti nepokorniga ( Savla pomasati Davida v’ Is¬
raelfkiga kralja. ( Samuel rezhe: Kako poj¬
dem ? ,Savel bo svedil, in me umoril.  Gof-
pod mu je odgovoril: Vsami tele s’ feboj, in
rezi: Go fpodu darovat fim pri fhel.  I. Kral.
16. jSamuel je bogal, de ni ( Savla nepo¬
trebno rasferdil.

Kaj je zhloveku fioriti, kteri fe je sla-
gal?

Popraviti mora po mozhi:

1) Popraviti mora s’pokoro. Vfaka profio-
voljna lash je greli, velik al majhin; vzhafi
je lash veliko Jiudiga sazhetik. Sato je pokora
potrebna.

224

2) Popraviti mora, zhe je s’ lashniviin go¬
vorjenjem koga poThkodoval. Lash lahko na¬
pravi jeso , fkkodo in drugo hudo ; Iashnik je
dolshen to popraviti, kolikor mu je mogozhe.

Kakfhiti naj v fak krifijan ho, de ne h
lagal ?

1) Priden bodi v’ dopolnjevanji Tvojih dol-
shnoft. ,Stara navada je , de leni ljudje per-
krivajo Tvoje samude in opufhbe s’lashmi; kdor
je priden, nima lashnivih isgovorov.

2) Sveft in pravizhen hodi. Nesveftoba uzlii
lagati , druge ljudi obdolshiti, in veliko la-
shiiiviga govoriti; tatvina in lash fte rade sdru-
shene, de je to ref, Tkufhnja uzhi.

3) jSerzhen bodi. Perlisnjeni, bojezhi in
mehki ljudje hozhejo Tlednimu zhloveku do-
pafti, in Te boje refnizo govoriti; toraj lashui- ;
vo govore.

4) Ponishin bodi, de Tvoje pregreThke al

prefiopke odkrito TposnaTh, ako je potreba. Na- :
puh uzhi lagati, ponishnoft uzhi reTnizo go¬
voriti. i

Kaj je obrekvanje ?

Obrekvanje je lashnivo govorjenje soper
dobro ime blishniga.

Kdor fi is hudiga ferza ismifhljuje in g o-

225

vori soper liedolshniga blishniga, on je obre-
kovaviz. Njemu fo podobni uui, kteri bli¬
shniga greliam hudobijo perdevajo , in jih po-
vifhujejo; al njegove dobre dela hudo rasla-
gajo.

Kaj je opravljanje ?

Opravljanje je govorjenje, s’ kterim Te
blishniga greh nepotrebno in nepridno raso-
dene.

Kdor ve , kaj je blishni hudiga ftoril, in
tiftim pove, kteri tiga ne vedo, in jim veditini
treba, on je opravljiviz, ker fvojiga blishniga
nepotrebno rasnafha.

Kaj je podpihvanje ?

Podpihvanje je govorjenje, s’kterim nad-
rashimo koga v’fvojiga blishniga, de bi ga Jfo-
vrashil, al mu hudo ftoril.

Je obrekvanje, opravljanje in p odpiliva-*
nje prek ?

Vfe to je greh soper ljubesen , vzhafi pa
tudi soper refnizo in pravizo. Bog lo prepo¬
veduje , rekozh: Nikar ne bodi opravljiviz
med /jud/ivum.  III. Mojs. 19.16. .Sveti Ja¬
kob v’ Gofpodovim imenu pravi: Ne opravljaj -
te , bratje, eden dr usipa.  4.11.

Je lo velik al rnajhiii greh?

Vzhafi je to velik, in vzhafi majlnn greh.

Velikjgreh je, zhe fe kdo veliko hudiga is-
lnifli, in govori soper blishniga; zhe s’ raso-

//. 15

226

denjam velikiga greha slo flikoda blishni-
mu; zhe zhloveka v’ blishniga nadrashi, de
inu je v’veliko fhkodo. Vfe <o je velik greh,
zhe fe is hudiga ferza is-haja. Modri pravi:
Preklet je podpihvaviz.  ( Sirah. 28.15. ( Sve-
ti Paul njih hudobo popifhe , rekozh : Njih

gerlo je odpert (/rob, s’ fvojimi jesiki fo go-
lufno ravnali , pod njih shnabli je modra-
fov ftrup.  Rimi. 3.13. In sopet: Opravljiv¬
ci ne bodo kraljefiva boshjiga pofedli.  I.
Kor. 6.10.

Majhin greh je, zho kdo fvojiga blishni¬
ga majhnih preftopkov lashnivo obdolshi, zhe
njegovimu ozhitnimu grehu kaj maliga hudiga
lashnivo perftavi , al ga v’ majhnih rezheh
opravlja. To, in kaj taziga je navadno le
majhin greh, vzhafi vender samore is tiga ve¬
liko hudo priti, sato naj vlak boga Modri-
ga, rekozliiga: Napravi bersde fvojimufiam;
varuj fe , de ti ki jesik ne fpodleti.  ,Sirah.
28. 29-30.

t So obrekvavzi, opravljivzi in podpih-
vavzi slo fhltodljivi ?

Neisrezheno fo fhkodljivi, in povedati ni
mogozhe koliko jese, prepira in fhkode llore.
Oni fo ojftrimu mezhu enaki, ker Ijubesni in
modrofti nimajo. Modri pravi: Na njegovih
shnublih je gorezh ogenj, prepir napravi,
in rasdvoji poglavarje.  Prip. 16. 27.  28. Mo¬
dri ( Sirali tudi pravi: Preklet je podpihva¬

viz, in dvojojesizhnik, saka j on jih bo ve¬
liko med fabo mirnih sdrashil.  28. 15. De
je to ref, fveto pifmo obilno prizhuje.

227

Doeg Idumejz je kralju ( SavIu lashnivo
rekel, de fta vifiii duhoven Ahimeleh in Da¬
vid fklenila punt foper njega, in de Ahimeleh
Davidu je dal shivesh in rnezh. Ref de je Ahi-
meleh Davidu kruh in mezh dal, to pa is dobre
vefti, in hudobni Doeg je vfe drugazhi pra¬
vil, de je ( Savla nadrashil. t Savel je ukasal
Ahimeleha, druge duhovne, in ljudi mefta
Nobe pomoriti. I. Kral. 22 .  Doeg pomeni svite
ljudi, ki nedolshne delafvojiga blishniga hudo
raslagajo, de koga v’ nedolshniga zhloveka
nadrashijo, in mu hudo flore.

( Siba je fvojiga gofpoda Mifiboseta per
kralju Davidu nesveftobe obdolshil, in mu je
s’tim krivim obdolshenjem veliko fhkodo fto-
ril. II. Kral. 16. David je dobre dufhe bil,
pa ga je vender hudobni jesik smolil, de je
verjel, kar ref ni bilo. jSiba pomeni hudobne
obrekovavze, ki eri s’fvojim oblaganjem pah¬
nejo v’nefrezho fvojiga blishniga.

Aman, mogozhni flushabnik kralja Afue-
ra, je fklenil vfe Jude v’kraljeftvu prebiva-
jozhe pomoriti, ker ga Jud Mardohej ni ho¬
tel nepermerjeno zhaftiti. Is liga hudobniga
fklepa je kralja oblagal, ga nadrashil, in
napravil v’fvojo sheljo, de bi bili Judje po¬
morjeni. Kraljiza Eller je kralju rasodela
Amanovo hudobijo, Judje fo bili oleti, on pa
krishau. Eft. 7. Aman pomeni hudobne pod-
pihvavze, kteri is nevofldjivofli kopljejo ja¬
mo drusim ljudem, in farni va-njo padejo, de
plazhilo prejmejo, kakorfhniga fi saflushijo.

228

Je obrekvanje al opravljanje govoriti od
ozhitnih grefhnikov ?

Kdor gotovo ve grehe in greflinike, in
zhe to pravi tiftim, kteri to ravno vedo, ni
opravljanje , in veliko manj obrekvanje; to je
vender grefhno , zhe kdor govori, ga vefeli
soper blishniga govoriti; al zhe je to govorje¬
nje komu v’ pohujfhanje.

Kdor je padzov fvojiga blishniga vefel,
in vefelo govori od njih, ljubesni nima, iu
greflii. Kdor nepremifhljeno govori od gerdih
rezhi, ktere fo Te godile, in slafti v’prizlio
nedolshnih , greflii, in huje grefhi, zhe to pre-
mifhljeno in nepotrebno govori. Modri pra¬
vi: Norzi imajo ferze najesiku; modri ima¬
jo jesik v’ ferzu.  ( Sirah. 21.  29. Norzi radi
govore odvfiga, modri pa preden govore, pre-
mifiijo , zhe je prav.

Je opravljiviz lifti, kteri od grehov govo¬
ri , grefhnikov pa ne imenuje ?

Kdor govori od grehov , de poflufhavzam
perloshuofd ne da natolzvati, kdo de jih je
kriv, ni opravljiviz. To je fploh rezheno; to
govorjenje bi pa vender bilo opravljanje, ako bi
kdo fploh govoril soper duhovfke al deshel-
fke oblaftnike, ker bi to potrebno fpofhtva-
nje do njih pomanjfhalo.

Je prav govoriti, kar drugi govore ?

Zhe ljudje pravizhno in dobro govore,
je prav sa njimi govoriti, zhe je pa njih go-

229

vorjenje opravljivo al pohujfhljivo , ni prav
govoriti, kar oni govore.

Veliko ljudi je na fvetu, in fkoraj vfak
je prenagel v’govorjenji. ( Sveti Jakob pravi:
Vfako fhtato sveri zhlovek ukroti, jesika
pa ne more ukrotiti.  3. 7.  Nefpametnih je
iilno veliko , in ravno sa tiga voljo je veliko
neumniga in krivizhniga govorjenja. Prasuo-
glavzi take zliudne rezili fpletajo, in pravijo
kakor de bi zldovekoviga uma ne imeli; ni
tedaj prav nepremifldjeno govoriti sa njimi.
Sa/jradi s’te rujem fvojeufhefa, in hudob¬
nica jesika ne poflufhaj.  jSirali. 38 . 28.

Je perpufheno hude fovrashnike obdol-
sliiti al opravljati ?

Ni perpufheno. Zlie je potrebno govoriti
refnizo soper nje, fe more vfelej is dobre ve-
fti, ne pa is sopernofti govoriti; veliko manj
je perpufheno jih obrekovati. Ljudje fo filuo
nagneni fvoje sopernike opravljati, to pa ni
po kerfhaufki ljubesni, in po sgledu Jesufo-
vim, kteri je ljubesnivo profil: Ozhe, odpu-
fti jim, ker ne vedo, kaj delajo.  Luk. 23.
34.

Kakfhin greli je fvojiga blishniga v pri-
zho sanizhevali, in mu kaj hudiga ozhitati ?

Ta greh je fploli huji kakor opravljanje;
greh je pa po tešili hudiga ozhitanja, in po
vifokofti tiftiga, kterimu ozhitajo, in po dru-
sih okolifhinah. Refnizhne grehe , dufhne al
telefne flabofti komu ozhitati, je hudo sani-

230

zhevanje, iu veliko huje, zheje Iashnivo kar
fe govori,

( Sveto pifmo kashe s’ ftrafhno pergodbo ,
kako de je hudo blishniga v’ prizho fhpotati.
Prerok Elisej je v’ mefto Betel fhel; ineftni
otrozi fo mu naproti prifhli, in Te mu pofme-
hovali, rekozh : Plefhez pridi gori, plefhez
pridi gori.  Gofpod je dva medveda is gojsda
poflal med te hudobne sanizhevavze, in lta
rastergala dva in fhtiridefet is njih. IV. Kral. 2.
Gerdo je, de otrok ftariga zhloveka sanizhu-
je , ali bo pa odrafhen, ki ima obilnifhi um,
isgovorjen, ako fvojiga blishniga fhpotuje?

Kdaj je perpufheno soper blishniga go¬
voriti ?

Kader je refnizhno in potrebno. Zhe je
molzhanje fhkodljivifhi kakor govorjenje. je
dolslinoft govoriti; zhe je govorjenje fhkod-
ljivifhi kakor molzhanje, fe mora molzhati.
Zhe ni mogozhe nedolshniga obvarovati bres
rasodenja krivizhniga zhloveka, je bolji de
hudobnik prejme, kar fi saflushi, kakor ko
hi bil nedolshni potlazheu.

Mardohej je fvojimu kralju, Afueru,
rasodel, de (ta ga dva hudobna flushabnikti
hotla umoriti; prejela Jla kar fta fi saflushi -
la, umorjena fta bila, kralj pa otet.  Eft. 6.
Ravno tako je drusim perpufheno soper bli¬
shniga govoriti, ako ni drugazhi mogozhe ne¬
dolshniga zhloveka varovati v’ fhkodo,

«31

Koliko rezhi je potrebnih , de fe fme bli¬
shniga hudobija rasodeti ?

De fe fme, in de je prav blishniga hudo¬
bijo rasodeti, je potrebno :

1) De je refnizhuo, kar fe govori. Y’no¬
benih okolifhinak ni perpufheno zhloveka ob-
dolshiti pregrehe, ktere ni kriv.

«) De je potrebno govoriti; zhe ni po¬
trebno, je grefhno opravljanje.

3) De fe govori kolikor, in kar je komu
potreba vediti, ne pa rezil, ktera k’timu oprav¬
ku , al rasfodbi ne gre.

4) De fe is dobriga namena, savolj refnize
inpravize, ne pa is jese, al drusiga hudiga
namena, govori.

Zhe ene farne teh rezhi ni, govorjenje
ni dobro, ampak opravljivo in grefhno ; to~
raj naj fe v fak varuje naglojii, jese, ne-
vofhljivofti, in kar ga smoliti samore soper
blishniga krivizhno govoriti.

Kaj je zhloveku ftoriti, kterije soper bli¬
shniga ime nepotrebno govoril ?

Kdor je sTvojim hudim govorjenjem fvoji-
mu blishnimu na imenu al na preinoshenji fhko-
do ftoril, mora popraviti kolikor je mogozke.

Obrekvaviz, ki fe je ismiflil in govoril la-
shnivosoperfvojigablishniga, moratiftim, kte-
rim jelashnivo govoril, fvojo hudobijo odkrito-
ferzkno povedati; pa tudi drusim ljudem, zhe
fe je njegovo krivizhno obdolshenje do njih

232

rasglafilo. Opravljiviz, ki je blishniga greh ne¬
potrebno povedal al rasodel, naj profi te, kte-
rimje pravil, molzhati, in ne govoriti. Obrek-
vaviz in opravljiviz morata rasshaljeuiga al po-
fhkodvaniga blishniga profiti sa odpufhenje , iu
mu sadoftiti, kolikor je mogozhe in potreba.

Kako fe sadersliati s’ ljudmi hudobniga
jesika ?

De jim nobeden perloshnofti ne da, de
ni njih hudobije deleshen, in njih nadleshnoft
voljno preterpi, naj vfak

1 j Pravizhuo shivi, in bo lohka samafhil
ufta hudobneshain. Ljudje fo ref prenagli v’go¬
vorjenji , ref je pa tudi de veliko ne govo¬
re soper pravizhuiga zhloveka. Judit je bila
lepa in bogata vdova v’ meftu Betulii , in je
tako framosliljivo, fatnotno in pravizhnč shi-
vela, de nihzhe ni od, nje nitk kuduja govo¬
ril.  Jud. 8. 8. Kdor fe potoshi, de mu hudi
jesiki miru ne dajo, naj premifli fvoje slav¬
ljenje, iu rnorde bo najdel, de jih fam na-
drashi.

3) Kdor pravizhno shivi, in fliflii vender
kako opravljanje soper febe, naj preterpi, iu
naj rezhe, kar je fveti Jaues pufhavnik re¬
kel: Ako bi ljudje mene prav posnali, bi
lohka huje govorili, ker imam veliko gre¬
hov, klerik ljudje ne vedo.  t Stari Tobija, ka¬
der mu je njegova shena Ana krivizhno ozhi-
tala, fe je ponishal, in rekel: Pravizhen fi,
o Go fpod! in nikar fe ne mafhuj nad moji¬
mi grehi.  Tob. 3.1-3. JPoterpesldjivoft je po-

833

trebna, in kdor fe Iiudobuje soper hudejesike,
jili huje nadrashi.

3) Ni prav opravljivim befedam hitro ver¬
jeti. Modri pravi: Velikokrat je kaj slagani-
ga ; ne verjemi vfaki befedi.  .Sirah. 19.
15-16. Vfak je lohka preprizhan , de je ve¬
liko slaganiga, al perlaganiga , in toraj gre-
fhi soper ljubesen, ako vfaki befedi hitro
verjame.

4) Vfak bodi shaloften , kadar opravlja¬
nje flifhi, in naj fvari opravljivze. Obrek-
vavzi, opravljivzf in podpihvavzi bi ne govo¬
rili soper blishniga, ako bi jih drugi ne hotli
poflufhati. .Sveti Gregor papesh pravi: Kdor
fvojiga blishniga opravlja, ima hudizha na
jesiku, kdor pa rad poflufha opravljanje,
ima hudizha v’ufhefih.  Vfak bodi shaloften,
in naj fkashe shaloft savoljo krivizhniga go¬
vorjenja, in naj modro fvari opravljivze, tako
le pokashe, de ljubi fvojiga blishniga.

5) Kdor je flifhal al svedil krivizhno go¬
vorjenje soper blishniga, naj ne govori, zhe
ni potrebno govoriti. Nekteri miflijo, de fe
bodo raspozhili, zhe ne hite povedati, kar fo
flifhali al svedili, povedo in rasnafhajo, in
potlej popraviti ne morejo. Modri jim pravi:
( 8i kako befedo soper blishniga flifhal? naj
oftane v’ tebi sakopana, in sanefi fe, de te
ne bo rusgnala.  jSirah.19.lQ.

Vfak naj fe fkerbno varuje obreltvanja,
opravljanja in podpihvanja, in naj mol -
z hi ,, kar povedati ni prav, ker is tiga ve¬
liko hudiga isvira. Zhe je pa potrebno ge-

234

voriti, naj govori kolikor, in komur je tre¬
ba.

Od kriviga natolzvaflja.

Kaj je krivo natolzvanje ?

Krivo natolzvanje je dvomiti, al zviblati
nad blishniga pravizhnoftjo is prašnih dofdev-
kov. Kdor fvojiga blishniga hudobniga fhte-
je bres vfiga praviga preprizhanja, je natol-
zvanja kriv.

Od kod je krivo natolzvanje ?

To je is napuha, al is pomanjkanja ker-
fhanfke Ijubesni. Kriviga natolzvanja je ve¬
liko, ker je ponishnofti in Ijubesni malo.

Is napuha pride krivo natolzvanje. Na-
puhnesh fe povifhuje, in blishniga ponishuje,
fvoje hudo dela isgovarja, in dobre dela bli¬
shniga hude raslaga. Fariseji, ki fo bili na¬
puha polni, nifo fvoje hudobije vedili, Jesufo-
ve zhudeshe fo pa opravljali , rekozh: Po
Beelzebubu vifhim hudizhu, on hudizhe iz¬
ganja.  31at. 9. 34.

Is pomanjkanja Ijubesni pride tudi krivo
natolzvanje. Vfak je grehov fvojiga prijali*
shaloften, komaj verjame de je ref, kar vi¬
di, in ga rad isgovarja $ zhe je pa njegov so-
pernik obdolshen, vfe hudo bersh verjame,
ga povifhuje xn rasnafha. Kralj t Saul ni Da¬
vida ljubil, sa tiga voljo je rad verjel, de g*
salasuje, in de mu hozhe kraljeftvo od vseli-

235

Ravno sato je on fvojim fluskabnikam rekel:
Vfi fie fe soper mene sarotili, in nikogar ni ,
de bi bil moje nefrezhe shalofien, ker me
David do danaflmiga dne salasuje.  I. Kralj.
22 . 8 .

Je krivo natolzvanje greh ?

Refnizhuo de je greh. Dokler fe gotovo
hudo lmdiga ne ve, ni perpufheno kaj mifliti,
ker ljubesen to prepove, ktera je dobrotlji¬
va, in ne mifli hudiga.  I. Kor. 13. 5. Mo¬
dri pravi: Nikogar  fr’fvojim ferzu) ne ob-
fodi, preden ne isprafhafh.  ,Sirah. 11. 7.
Uzhenik Jesuf pravi: Ne fodite, de ne bofle
foj eni.  Mat. 7. 1. ( SVeti Paul natolzvavze fva-
ri, rekozk: Kaj fodifh fvojiga brata ? al
ha j sanizhujefh fvojiga brata ? Vfi bomo
fiati pred fodnim flotam Kriflufovim.  Rimi.
14.10. ( Sveti Paul hozhe rezki: Zhe ref ni -
zhniga hudiga ne vidite nad blishnim, hu¬
diga ne mi f lite, ampak pozhakajte do fod-
be, per Meri bodo mifli, in f krite dela ra¬
zodete. Ne fodite pred zliafam , dokler
Go f pod ne pride , Meri bo rasfvetlil, kar
je v’temi fkritiga, in bo mifli ferz rasodel.
I. Kor. 4. 5.

Je tedaj perpufheno hudo mifliti, zhe fe
ozhitno hudo vidi nad blishnim?

Perpufheno je, ker to ni krivo natol¬
zvanje , ampak refnizhna fodba. Ljubesen pre¬
pove prenaglo obfoditi blishniga, in sapove do¬
bro mifliti ako je mogozhe; pa ne sapove ku-

236

do dobro imenovati, ker je ufmiljena, ne la- f
sliniva. Modri pravi: itdor hudobnica opra-  v
viziti, in kdor nedolshniga obfodi, fta oh  t<
p er Bogu gnu foba.  Prip. 17'. 15.

Zhe flaboveftni kriftjani o velikonozhi is
ne gredo k’ fpovedi; zhe poshrefhniki ozhitno v
sanizhujejo sapovedane pofte; zhe ozhitni fad ti
kashe sgubljeno zhiftoft; zhe fe vidi krniti, u
al je hudobnik per fodbi preprizhan, al fe kaj p
drusiga hudiga gotovo ve, kako je mogozlie TJ
dobro mifliti ? ii

n

Kakfhin naj v fak bo, de liudiga prena- y
glo ne mifli nad blishnim, in de ga tudi pri-
pr o finoft ne sap el j e ?  z

De to dofeshe, naj bo, kakor bo sdaj re- p
zheno : o

1) Yfak naj refnizhno ljubi tvoji ga bli- n

shniga, in ljubesen mu bo branila hudo mifli- 11
ti, ako ni refnizhno preprizhan de je hudo. b
Ne duhovfka, ne deshelfka oblafc ne obfodi p
zhloveka, zhe nad njim nizli ozhitniga hudiga b
ne najde, in ravno tako naj vfak ftori. Ni’  ®
kar ne ifhi hudobije v’ pravizhniga hifhl  z
Prip. 24.15. ^

2) Zhe ima sadershanje blishniga podobo h
liudiga, veuder fhe ni dognano, deje  hudo; j(
varnifhi je dobro mifliti, ako fe lohka bres ni
fhkode in nevarnofti dobro mifli. Pravizbni
Job je bil v’velizih nadlogah; njegovi prijatli
fo pa menili, de je to saflushena fhiba, in fo
ga krivizhno fodili. Joshef je bil po tatinfko r
v’jezho versheu, iu kdor gaje  krivizhnig a 11

237

*■ fhtel, fe je smotil. ( Sara Bog vidi ferze, in
'i-  vfe okolifiiine, zhlovek pa vfiga o e ve, in
)a  toraj ne fine naglo foditi fvojiga blishniga.

3) Zlie je blishni refuizhno grefhil, de ga
hi isgovoriti, al opravizhiti ne moremo, naj boita

10  v’ naf refniza in ufmiljenje. Refniza je po¬
ni trebna de obfodimo kar je soper sapovedi ;
i, ufmiljenje je potrebno, de grefiinikov is na-
aj puha ne sanizhujemo, in de fkerbimo jih bolj—
le Tkati. Kdor je refuizhen in ufmiljen, mifli

in pravi: Mar nad [rojim blishnim vidim,
ni prav; vfi fmo flabe nature; Bog daj v/im
'■ gnado prave pokore.

'■ 4) Kdor je dolshen nad drusimi zlrnti, naj

zhuje, ako ravno liudiga ne ve. Ljubesen sa-
:■ pove mifliti dobro, zhe fe hudiga nizh ne ve;
ona pa tudi sapove zliuti, de bi Bog shaljen

- ne bil. Porodniki in gofpodaiji naj zhujejo

- nad Tvojimi otrozi in pofli, zhe fo ravno do-
i. bri, de fe ne fpazhijo. — Zhe je lolika kaka

11 perloshnoft v’ greh, naj fe vfak varuje , de ne
a bo po fvoji in po drusih flabofti sapeljan.

- Kdor fe v’perlisnjeniga zhloveka, al bolje re-
i. zhi, v’sapeljiviga fkufhnjavza sanafha, ni mo¬
der, in fe bo morde preposno fkafal. Kdo da

0 fvoj denar , al Tvoje blago zhloveku, komur
; je malo verjeti? Sakaj fo pa ljudje manj var-
s ni sa fvoj o dufho?

ii _

1

o Kriftjan! ne sadolshi fe per Bogu s’ ob-
o rekvanjem, al opravljanjem, al podpihva-
a njem, al natol&vanjem, ampak bodi poln


238

ljubesni in modrofli. Kader je fveti Paul
gnan bil isJerusalema v’ Zesarejo pred ob-
laftnika Felikfa, in fo Judje tifhali, de bi
bil bersh obf'o jen, jim je oblaftnilc odgovoril:
Per Rimljanih ni navada zhloveka obfoditi,
preden ima on, ki je satosken, Tvoje toshui-
ke pred Teboj, in ne prejme odloga na ob-
dolshenje odgovoriti Te. Djan. Ap. 25. 16,
Premi fli te befede: in uzhi fe pr avize, de
prenaglo ne ver jame f h in ne obfodifh bli¬
shniga.

Premifli tudi priliko , ki jo je Jesuj
govoril: Neki hifhnik je bil per njegovim
go f podu satoshen , de mu premoshenje ras-
deva. Go f pod je toshnike po flufhal, pa ni
bersh hif/mika obfodil, ampak ga je pokli-
zal, in mu rekel:  Kaj flifhiin od tebe? Od¬
govori sa Tvoje kiThevanje: sakaj (jako bofh
krivizhen snajdenj  ne boTh mogel vezli hi-
Thevati. Luk. 16.1-2. To te sopet opominja
ne prenaglo verjeti vfaki befedi, in ne bersh
obfoditi fvojiga blishniga, ker to ne oftant
bres pokorjenja .

Deveta sapoved.

Ktera je deveta boshja sapoved ?

Taje: Ne sheli fvojiga blishniga shene-

Kaj nam ta sapoved prepoveduje ?
Prepoveduje blishniga sheno nezkiTto ske¬
leti, ali pa tudi blishne moška.

239

S’ fhefto sapovedjo nam je Bog prepove¬
dal nezhifti djanfki greh , s’ deveto pa nam
prepove nezhiiio dopadajenje nad ptujirn zhlo-
vekam, in shelje do njega. Premalo bi bilo
fe oftudniga djanja varovali, ako bi zhiftiga
ferza ne bili.

Sukaj nam je Bog to sapoved dal ?

Bog nam je to sapoved dal:

1} De naf preprizha, de mu ni nizh fkri-
tiga, in ve, kaj fe v’ nafhim ferzu godi, in de
naf bo po nafhih miflili rodil.

2) De naf uzbi, kakoflino pravizhnoft imej¬
mo popolnifhi od tifte, ki jo zhlovekove sapo-
vedi ukasujejo, ktere le unajne dela prepov-
dujejo, in sapovedujejo.

3) De naf preprizha, de moramo greha sa-
zhetik v’ ferzu sadufhiti, in hudiga ne she-
leti, ker ravno to mu je dopadljiva pravi¬
zhnoft.

Ali fe lohka fmertno gr efhi s’ mif'lij o?

Lohka, in deje to ref, Jesufove befede
preprizhajo : Kdor sheno pogleda, de jo she
li, je she prefheflitval s’ njo v’ fvojirn fer¬
zu.  Mat. 5.28.

Sukaj fo radovoljne mifli tolikanj grefhne
per Bogu ?

Sat o, ker one vfo greha hudobijo sapopa-
dejo. V' ferzu ima sazhetik dobro in hudo,
in vfe vnajne dela, ki foplazhiiaal fhtrafinge
vredne, is ferza isvirajo. .Slabo telo bres

240

dufhniga dovoljenja ne grefhi; dufha pa lo li¬
ka grefhi bres telefniga djanja, zbe ima do-
padajenje nad liudim, al ga sheli. Ravno is
tiga preprizhenja je Modri gorezhe profil Bo¬
ga, rekozh: Gofpod! ti ozke , in Bog moji-
ga slavljenja, vfe hude shelje od mene od¬
ganjaj.  .Sirali. 23. 4-5.

j So nezhifte mifli slo nadleslme in ne¬
varne ?

Refnizbno de fo. Nekteri grehi nifo sa-
peljivi, eni fo iadi soperni, nezliifto poshe-
Ijenje pa je vfakimu zhloveku nadleshuo,
ker je natura grosno flaba, in k’nezbiftofti
nagnjena.

Kdaj je zhloveku nezhifta mifel grefhnal
Nezhifta mifel je zhloveku grefhna :

1) Ivader ji proftovoljno daje perleshnoft,
ali jo neumno obudi s’predersnim pogledam,
al s’ poflufhanjem oftudniga govorjenja , al
s’kako drugo proftovoljno perloshnoftjo. Taka
mifel ni zhloveku nedolshna, zhe jo je rav¬
no potlej fovrashil.

2) Kader ima dopadajenje nad oftudnimi
rezhmi, al fkufhnjavami, ktere is sgolj fla-
bofti isvirajo. Ako bi to fovrashil, bi ne gre-
fhil, grefhi pa, ako (o rad ima. Veliko po-
trebniga je na fvetu, kar je pa flabimu zlilo-
veku v’ fkufhnjavo, in zbe ima dopadajenje
nad njo, ni isgovorjen, zhe ravno ji ni per-
loshuofti dal is hudiga ferza.

3) Zhe nepotrenbo premifhljuje, al ima pro-

i

i

l

)

ii

k

ti

h

n

341

ftovoljno dopadajenje nad tira, kar ga fkufha
soper sapoved , grefiii v’ fvojim ferzu. ( Skufh-
njava naj pride od koder hozhe, ni perpufhe-
no imeti dopadajenja nad njo, kader zklove-
ka fkufha soper sapoved.

4j Zhe is ferza slieli ftoriti, kar mu sapo¬
ved prepove , huje grefhi, ko s’ farnim dopa-
dajenjera nad fkufhnjavo. Kdor is ferza sheli
hudo ftoriti, grefhi per Bogu, kakor de bi
refnizhno ftoril. Kdor sheno pogleda, de jo
sheli, je she prefhefhtval s’ njo v’ fvoj im fer¬
zu.  Mat. 5. 38. Kdor sheli grefhiti, nikogar
ne pohujfha; kdor fvojiga blishniga fkufha,
ga pohujfha, in ta raslozhik je med njima.

Kdaj je nezhifta mifel zhloveku nefhkod-
Ijiva ?

Nezhifta mifel in fleherna oliudna fkufh-
njava je zhloveku nefhkodljiva, ako ji on
ni perloshnofti dal is liudiga ferza , in jo fo-
vraslii.

c Sme zhlovek proftovoljno mi f liti al ske¬
leti, kar ho potlej, al kar je bilo prej per-
pufheno?

Ne fme. Zhloveku je perpufheno mifliti
in skeleti , kar mu je takrat nedolshno, ne pa
kar bo, al kar je bilo. Kdor je tiga nauka po¬
treben, naj premifli, de fe greha varuje.

Ali fo nezhifle mifli nedolshne zhlove¬
ku , ki jih ima savoljo pretezheni ga ras-
Usdaniga shivljenju ?

Nezhifte mifli in fkufhnjave, ktere zhlo-
II.  16

2  42

veka nadlegajo savoljo poprejfhniga rasusda-
niga sliivljenja, mu nifo grefhne, zhe fvoje
prejfhne grehe, in sdajne fkufhnjave fovrashi.
Zhe je nezhifto shivel, in liga ni shalofteu, je
Tam kriv, de ga fkufhnjave nadlegajo, in ni
nedolshen, ker tiga ne fovrashi is koder mu
fkufhnjave pridejo.

( Se lahko al teshko rasfodi, zhe fo nezhi-
fle mifli, in fkufhnjave zhloveku radovolj-
ne, ul ne ?

Ni mogozhe tiga vfelej rasfoditi; de pa
zhlovek fam febe bliso refnize fodi, naj pre-
mifli, zhe je fkufhnjavam predersno dal per-
loshnoft, in kakofhna je njegova duflia bila,
kader fo ga fkufhnjave nadleshvale.

V’ zhlovekovi oblafti ni fkufhnjav vftavi-
ti, de bi po njih nikoli ne bil fkufhan, po-
manjflmje jih pa s’ varnim shivljeujem , in
s’molitevjo, kakor jih namnoshi s’predersnoft-
jo , ueframoshljivoftjo, in drusim takim. Du-
fha ima sapovedi, um, voljo, fpomin; zhe fe
fkufhnjavi vda, grefhi; zhe pa fovrashi fkufh-
njavo, ne grefhi. Refnizhno je to, pa je du-
fha vzhafi smotena in omamljena, de ne ve
fkoraj kaj mifli, de nevedno sajde v’ nezhi-
fte rezhi, al savolj savese s’flabim telefam
vshivo zhuti sapeljivoli, in ne ve, zhe do¬
voli al ne v’ fkufhnjavo, zhe nima greha, al
malo, al slo grefhi.

243

Zhe zhlovek ne ve , ul je al ni v' fkufh-
njavo dovolil, kaj naj premifli, de fe lo¬
ške j refnizhno p ref odi ?

Zhe zhlovek dvomi, naj premini Tvoje
navadno sliivljenje , in Te bo loshej pravi-
zhno prefodil.

Kriftjan, ki malo moli, premalo fra-
moshljivofti ima, v’ hude perloshnojii hodi ,
poflufha klafurfko govorjenje , in je v’ ena¬
kih hudih rezheh sapopaden, je lohka fku-
fhan, pa je fam fvojih fkufhnjav kriv, in ko
je fku fhan, lohka dovoli v’nje. Zhe dvorni, al
je al ni dovolil, je verjetnifhi, de je ref
dovolil.  — Kriftjan, kteri varno, framosh -
Ijivo in v’ hoslijim f raku shivi , in ne ve,
zhe je nadleshni fkufhnjavi dovolil, naj upa
de ni.

Kaj deveta sapoved hoshja sapoveduje ?

Sapoveduje ferza zhiftoft, beg od nevarnih
perloshnoft in krotenje nezhiftih shelj. Kdor
to dela, dopade Bogu: Blagor v’ferzu zhi-
ftim, ker bodo Boga gledali.  Mat. 5.8.

Kaj je treba, de nezhifa mifel al shelja
zhloveka ne s apel j e ?

De Te to dofeshe, je potrebno gorezhe
moliti, ponishno , framofldjivo , in v’ boshjim
ftrahu shiveti, radovednoft in radovidnoft liu-
diga premagovati, ne govoriti ne poTlufhati
neframniga, pridno delati, varovati Te ne-
sinere v’iedi in pijazhi, iu hudih perloshnoft ,

16  #

i

244

klere lohko obudujejo nezhilte mifli, fkufh-
lijavain, ki napadejo, hitro in ferzhno vftav-
Ijati fe, vfe ftoriti in opravljali , kar fe po
dobri vefti ve de ferza zhiftott ohranuje, in
Bogu dopade. Kdor ferza zhiftoft ljubi, ima
(nebefhkiga) kralja prijatla.  Prip.33. 11 .

Defeta sapoved.

Ktera je defeta sapoved boshja ?

Ta je: Ne sheli fvojiga blishniga hifhe ,
hlapza, dekle, in kar je njegoviga ?

Kaj ta sapoved prepoveduje ?

Prepoveduje skeleti kar je blishniga, de
bi fi kotli njegoviga kaj pokrivim perlaftiti. Bog
prepoveduje lakomne in krivizhne shelje, de
bi bili fvojiga sadovoljni, in v’korenini sati¬
rah mifli, is kterih isvirajo krivize, toshbe,
jeso, in drugo hudo.

Is zhefa pridejo shelje do blishniga blaga?

Pridejo is lakoinnofti, in fo toraj grefhue.
( Sveti Pavel pravi: Vedite, in umejte, de
lakomnik nima delesha v’ kraljeftvu Kriflu-
f ovim.  Efes. 5. 5.

Je shelja po ptujim blagu tedaj velik greh?

Velik greh je , zhe zhlovek krivizhno
sheli kar je blishniga, ako je to veliko vred¬
no; majliin greh je, zhe kaj malo vredniga
krivizhno sheli. Kakorfhni greh je blishuimu

5

vseti, takfhni greh je skeleti: greh je tedaj
po vreduofti blaga , kteriga po krivini skeli¬
mo. t Samo to je raslozhik med tatvino, in
krivizhno sheljo, de fe blishnimu s’ sheljo
Ibkoda ne flori, in mu poverniti ni dolshuofl.
— Kdor sheli s’ vredno ženo kupiti , in pra-
vizhno plazhati kar je blishniga, ne grefhi so-
per to sapoved, ker blishnimu nozhe fhkodvati.

Ali grefhi, kilor sheli imeti kolikor hli-
shni ima?

Ta slielja ni soper pravizo, ako sheli
bres blishniga fhkode; lohka je vender gre-
fhna, zhe is lakomnofti isvira. Kdor vidi per
blishnimu obilno perdelka, al drusiga blaga,
in mifli imeti kakor al kolikor uni ima, ni kri-
vizhen, pa je morde lakomnik. Zhe pa is
grefhniga namena sheli, de bi pijanzheval,
al kaj drusiga liudiga fioril, fo njegove shelje
ravno take, kakorfhin je namen, is kteriga
pridejo.

Kakfhin naj v fak krifljan ho, de ho la¬
komne shelje loshej premagoval ?

Vfak naj bo ubog v’duhu, kakor uzhe-
nik Jesuf sapove, naj bo fvojiga sadovoljin,
in de bo, naj premifli, de s’ Teboj nizh ne
vsame v’ vezhuoft , kjer je vfe drugo bogaftvo
potrebno. Shirajte fi saloge v nehefih; kjer
jih tat je ne iskopljejo, in ne ukradejo.  Mat.
6. 20. Vlak naj is ferza vofhi dobro Tvoj im u
blishnimu , naj bo njegove frezhe vefel in
nefrezhe shaloften.

246

Vfi krifljani naj fkerbno premifhljuje-
jo fvete sapovedi hostije, /dere nam je Bot/
v’ nafho zhafno in vezhno frezho osnanil.
Njih namen je, de vfi flushimo Bogu is zbi¬
jte ljubesni, in de eden drusiga ljubimo sa-
volj njega , de ga po fmerti vshivamo in
hvalimo v’ nebefih vekomaj. Vfi ponishno
profitno , ufmiljeniga Boga , de nam da obil-
nojt gnade po Jesufti Kriflufu, de njegovo
fveto voljo fpolnujemo, in gremo vezhno pla-
zhilo vshivat, kt ero je obljubil }  in daje fvo-
jim pokornim otrokam.  Amen,

OD ZEDiLVENil SAPOVED.

Od njih fploh.

Ima katolfhka zerkev oblafl sapovedovati,
in prepovedovati ?

Oblaftima, ker ji jo je Jesuf, nje pogla¬
var dal, rekozh: Refnizhno vam povem,
karkoli bojte savesali nasemlji, bo tudi v ne-
befih savesano , in kar bofte rasvesali na s etn¬
iji , bo tudi v’nebefih rasvesano.  Mat. 18.18.
V’ tih befedah je vfa oblah katolfhke zerkve
sapopadena, de sapoveduje, odpufha iu sa-
dershuje v’imenu in oblafti nje poglavarja Je-
sufa.

247

Kdo ima v' katolfhki zerkvi oblaft sapo-
vedati in prepovedati ?

Duhovfhina ima to oblaft, to je, papesh,
fhkofje in duhovni; vfi drugi fo ovze paftir-
jam podvershene, ker ni Jesuf vfnn vernim ,
ampak le Tvojim nameftnikam dal oblaft, in
rekel: Kdor vaf poflufha, mene poflufha;
kdor vaf sanizhuje, mene sanizhuje.  Luk.
10.16.

Koma zerkev sapoveduje in prepoveduje ?

Zerkev sapoveduje in prepoveduje Tvojim
otrokam, pa ne ptujim; pravovernim ne krivo¬
vernim, al ajdam. Ti nifo v’ katolfhki zerkvi,
in ona jim ne sapoveduje , ker radovoljne
podloshne hozlie imeti. ( Sveti Pavel je Korin-
zhanam pifal: Zhimu bijeft tifie fodil, kteri
fo sunaj  (zerkve) ? njih bo Bog fodil.
5.12.13. Bog jih bo obfodil, ker nozliejo
priti v’katolfhko zerkev, dokler pa v’nji nifo,
jim ona ne sapoveduje in ne prepoveduje, ker
fo piujizi, ne otrozi.

To uzhi, de katolfhki verni bres vfiga
greha dajejo mefo jefti judam, ajdam in kri-
voverzam ob petkih in fabotih, ker oni nifo
dolshni fe mefnih jedi sdershati , in tudi ne
druge zerkvene sapovedi fpolnovati; soper bo-
shje sapovedi pa jim ne fmejo perlosknofti
dati, al fe njih preilopkov vdeleshiti.

( So verni tedaj dolshni zerkvene sapovedi
dopolnovati ?

Dolshni fo, ker Jesuf po fvetim Pavlu sa-

348

pove: Pokorni bodite fvojim vifhim, in bo¬
dite jim podlostmi, ker oni zhujejo nad va¬
mi , kakor taki, kteri bodo sa vafhe dufhe
odgovorili.  Hebr. 13.17. Kdor zerkve nepo-
flufha, in njene sapovedi predersno sanizliu-
je, fe lozhi, in je odložilen od nje. Zhe kdo
zerkve ne poflufha , imej ga ko malikvavza
in ozhitniga grefhnika.  Mat. 18.17.

Ktere f o zerkvene sapovedi ?

Zerkvenih sapoved je veliko, tih pa,
ktere fleherniga vernika savesliejo je pet, in
fo te:

1) Pofvezhuj sapovedane prašnike.

2) V’ nedeljo in sapovedane prašnike po-
boshno flifhi fveto mafho.

3) Pofti fe sapovedane poftne dni, nam-
rezh fhtirdefetdanfki poft, kvaterne in dru¬
ge sapovedane poftne dni; in v’petih in v’fa-
boto fe mefnih jedi sdershi.

4) ( Spovej fe fvojih grehov pooblaftenimu
fpovedniku nar manj enkrat v’ letu, in ob ve-
likonozhnim zhafu prejmi fveto refhnje telo-

5J Ne obhajaj slienitvanja v’prepovedanih
zhafih.

Sakaj je kalolfhka zerkev te sapovedi
dala?

Ona je te sapovedi dala, de fo verni Io-
shej svelizhani. De je to refnizhno , prepri-
zha kar bo sdaj rezheno :

pervo sapovedjo  zerkev sapove po-
fvezhvati sapovedane prašnike, de verni pre-

249

mifhljujejo velike fkrivnofti vzhlovezhenja ( Si-
nu Boshjiga , njegoviga rojftva, terplenja,
vftajenja in nebo-hoda, de fposnajo nefkon-
zhno miloft boshjo, in fe vnamejo poboshno
sloveti. Sapovedane prašnike pofvezhvati je
zerkev sapovedala tudi sato, de zhaftimo Ma¬
rijo, in druge fvetnike, de fe jim perporo-
zhamo, in gorezhe shivimo po njih sgledih.

£ i S’ drugo sapovedjo  nam zerkev sapove
v’ nedeljo in sapovedane prašnike poboshno
flifhati fveto mafho, de v’ tih fvetih dneh Bo¬
ga vredno molimo, ga profimo in sahvalimo po
Jesufu Kriftufu, kteri per fveti mafhi po¬
navlja pervo daritev na krishu, de fmo nje
deleslmi. Zerkev sapove tudi poflufhati bo¬
shjo befedo, de fmo uzheni in pergaujani fve¬
to shiveii.

( S’tretjo sapovedjo  zerkev sapove odkasa-
ne dni pohiti fe , v’ petik in faboto fe po mefnih
jedi sdershati v’duhu pokore, de flabo telo
pokorimo, fe losliej grehov varujemo, in Bogu
savolj poprejfhnih sadoftujemo. Bog fam gre-
fhnikam sapove pokorjenje, in vfim ljudem tu¬
di sapove telo pokoriti, de ga pod pokorfhino
devajo: de pa verni te boshje sapovedi v’ne-
mar ne pufhajo, je zerkev v’ odlozhene dni
sapovedala pokorjenje.

( S’ zheterto sapovedjo  zerkev sapove fe
nannanj enkrat v’ letu sgrevano in odkrito fpo-
vedati, in o velikinozhi fveto refhnje telo pre¬
jeti, de fe grefhniki s’ dobro fpovedjo ozhi-
ftijo , kakor Bog sapove, in s’vrednim obkaji-
lam fpolnijo sapoved Jesufovo.

250

e S’peto sapovedjo  zerkev prepove vefelje
(ktero je bilo fzer druge zhafe perpuflieno ]
v’adventu in v’velikim poftu, ker advent in
poft fta odlozhena in namenjena k’ pokori, in
k’ perpravljanji rojftva, finerti in vltajenja Je-
sufa Kriftufa.

Kar je bilo sdaj rezheniga fploh od na¬
mena zerkvenih sapoved, preprizha, de [ve¬
ti Duh vodi zerkev, in de ona sapoveduje
in prepoveduje, kar pomaga v’ fpolnovanje
boshjih sapoved in v’ svelizhanje. Ravno to
je rezki od drusih njenih [vetih sapoved,
ktere [o vernim v’veliko pornozh. To tudi
preprizha, de hudobneshi le sanizhujejo nje¬
ne [vete sapovedi , in [leherniga vernika
perganja [e katol[hki zerkvi podvrezhi.

I. Zerkvena sapoved.

Ktera je perva zerkvena sapoved ?

Ta je: Po[vezhuj sapovedane prašnike.

Ktere prašnike zerkev sapove po[vezhe-
vati ?

Ukaslie pofvezhevati prašnike, ki jih je
ona sapovedala al poftavila. Nedeljo je Bog
sapovedal pofvezhvati, prašnike pa, kteri fo
sunaj nedelj, je zerkev poftavila, in sapove¬
dala pofvezhvati.

Zhemuje zerkev prašnike pojavila?

Jih je poftavila, in pofvezhvati sapove-

251

dala v’namen , de verni Boga molijo, fo pod-
uzheni in pofvezlieni. Nekteri prašniki fo v’fpo-
min fkrivnoft nafhiga odrefhenja, eni v’zhaft
Marije, matere boslije, al drusih fvetnikov, in
vfi ti flushijo v’ nafhe pofvezlienje.

Kako flushijo v’ nafhe pofvezlienje praš¬
niki, v’ ht er ih obhajamo fkrivtiofti nafhiga
odrefhenja ?

Ti flushijo v’nafhe pofvezlienje, zlie pre-
mifhljujemo veliko iniloft boshjo nad nami, fe
vnemamo svefto flushiti Bogu, in ga is vfe
dufhe moliti.*' Opomin vzhlovezhenja, rojftva,
obresovanja, rasglafenja, vftajenja, nebo-ho-
da, in drusih fkrivnoft nafhiga odrefhenika po-
viflmje nafho dufho, jo s’Ijubesnjo napolnu-
je, in pomaga Bogu v’zhaft shiveti.

Kako flushijo prašniki Marije, matere
loshje, in drusih fvetnikov v’ zhaft Bogu in
v’nafhe pofvezhenje?

Ti prašniki flushijo v’ zhaft Bogu in v’ na¬
fhe pofvezhenje in svelizhanje, ker vidijozhi
vifoko zhaft nafhih bratov in fefter, hvalimo
Boga, ki jim je fvojo mogozhno gnado da¬
jal, in fe vnemamo po njih shiveti, de bomo
enako frezho dofegli.

Alije bilo in je povfocl enako fhtevilo sa-
povedanih prašnikov ?

Ni bilo in ni povfod enako fhtevilo, sa-
povedanih prašnikov, ampak kakor fo papashi

252

in flikofje sapovedati , povifhali al ponianj-
fkali fhtevilo prašnikov.

Povfod in vfelej fo verni pofvezlivali dne¬
ve fpomina Jesufoviga rojftva, fmerti, vftaje-
nja, nebo-hoda, in prihoda fvetiga Duha v’A-
pofteljne. Oni fo tudi vifoko zhaftili devizo
Marijo , fpomin fvetih apofteljnov in inarter-
nikov ; fhtevilo njih prašnikov pa ni bilo
povfod enako, kakor bo tudi kmalo rezheno.
Y’ nekterih deshelah, meftih in farah imajo
kakiga fofebniga pomozhnika, in dan njego-
viga fpomina je sapovedan prašnik, kar v’ dru-
sih krajih ni. Dolslmoft je dershati navado
fvoje deshele po zerkveni oblafti poterjeno.

j Kaj zerkev s’ pervo sapovedjo prepove¬
duje ?

Prepoveduje vfe, kar je v’ nedeljo pre-
povedauiga, to je, teshke dela bres potrebe
in perpufhenja duhovfke oblafti; nizhemurne
opravke, kupzhijo, igro in drugo, kar krift-
jana moti in sadershuje, de te fvete dneve
jflabo pofvezln^e. Prepoveduje lenobo , pi-
janzhevanje, in vfe grehe. Greh , in kar v’greli
napeljuje, je vfak dan prepovedano, ob ne-
delih in prašnikih pa je fofebno prepovedano,
ker fo ti fveti dnevi v’ fofebno zbali boshjo
odlozheni.

Kaj zerkev s’ pervo sapovedjo sapove-
duje ?

Sapoveduje, kar je v’ nedeljo sapoveda-
niga. Sapoveduje obilno moliti, rasodete refni-

253

ze in fkrivnofti sapovedanih prašnikov pre-
mifhljevati , fveto maflio poboslino flifhati,
boshjo befedo fkerbno poflufhati, in tudi k’po-
poldanfki bosbji flushbi priti. Ob nedeijih in
sapovedanih prašnikih maj verni fkerbe vredno
prejemati fvete sakramente, fvete bukve brati
al poflufhati, fe od fvetiga pogovarjati , bol¬
nike obifkovati, in drugo delati, kar jih po-
fvezhuje. Porodniki in gofpodarji naj uzlie
tvoje otroke in drushino, in naj fe s’ njimi po¬
govarjajo od tiga , kar fo v’ zerkvi poflu-
fhali.

Kaj je vernim ob foprasnikih ftoriti?

Ob foprasnikih, kteri fo bili sapoved.aniin
sdaj nifo, alpa nikoli sapovedani nifo bili, naj
verni, ako jim je dopufheno in mogpzhe, pri¬
dejo k’ fveti maflii, prej in potlej pa naj prid¬
no delajo , ker s’ lenobo ne bodo dopadli ne
Bogu, ne fvetnikam. Ker je sdaj fhtevilo sa¬
povedanih prašnikov pomanjfhano, ni sato , de
bi verni v’ lenobi shiveli, ampak de bi sapove-
dane fkerbneje pofvezhvali, kakor je papesk
Urban YIII. sdavnaj prej govoril.

2  54

Popilvanje fofebnih zbafov in
prašnikov, kteri fo v’katolfhki
zerkvi zhelheni.

Sukaj je tukaj popifvanje fofebnih zhafov
in prašnikov, kteri fo v’katolfhki zerkvi
zheflieni ?

Salo jc, de bi fe verni ravnali po volji
zerkve, in jih refuizhno pofvezhvali, Bogu
v’ zhaft, in Tebi v ’ svelizhauje.

Advent.

Sukaj fe to popifvanje per adventu per-
zhne  ?

Sato, ker fe zerkveno leto perzhne per-
vo adventno nedeljo.

Kaj befeda advent pomeni?

Taje is Iatinfkiga jesika vseta , in pomeni
prihod,  to je, prihod Jesufov. V’ftarih zha-
fih fo advent boshizhne prašnike imenovali,
nedelje pa, ki jim mi adventne rezhemo, fo
bile nedelje pred adventom, to  je pred pri-
liodain Jesufovim imenovane. Ako ravno pa zhaf
pred prihodam Jesufovim ni bil ko sdaj imeno¬
van advent, fo ga vonder verni fkerbno pofve¬
zhvali, in fe gorezhe perpravljali s’pokoro in
dobrimi deli obhajati hvalni fpomin rojllva Od-
refhenikoviga.

2  55

Kdaj fe advent perz/ine?

Advent fe sdaj perzhne v’ nedeljo pred al
bersh po prašniku fvetiga Andreja apofteljna.
jSlitiri adventne nedelje To, in one fo fofebno
zhaftite v’ katolfhki zerkvi. V’ ftarih zbalih
fe je bersh po fvetim Martinu advent per-
zliel, in fo fe verni od fvetiga Martina do bo-
shizha svelto poftili, in to fvetiga Mariina
pofl  imenovali; to je flie sdaj v’ navadi v’ ger-
fhki zerkvi. Ker fo fe nekdaj ni verni bersh
po fvetim Martinu poftili, to je flabiin kriftja-
nam perloshnoft dalo fe obilno goftovati v’dan
fvetiga Martina, kar je fhe v’nekterih krajih,
ker fe to, kar telefu dopade, teshko opuiii.

Kaj je vernim v’ adventu floriti ?

De verni prav pofvezhujejo advent, naj
pogofto premifhljujejo nefkonzhno ufmiljenje
boslije, po kterim fmo prejeli Odrefhenika.
Advent je fofebni zliaf molitve, pofta, fols
iu pokore , naj tedaj obilno molijo, fe radi
poftijo, fovrashijo in opufte fvoje grehe, in
tako jim bo advent perpravljanje k’ prihodu
Odrefhenikovimu.

B o s h i z  h.

Kaj je boshizh ?

Vfi verni vedo, de je vefel dan hvalni-
ga fpominarojftva jSinuBoshjiga. Petindvaj¬
seti dan grudna je vfiga fveta Odrefhenik is
prezhifte devize matere Marije rojen bil v’13et-

356

lehemu, de bi vfe ljudi odrefliil, m to fe bo-
shizh al boshizhni prašnik imenuje.

Kaj je fofebniga v’ tim velikim prašniku ?

To je fofebniga :

1 j O polnozlii fo molitve, sahvala in fveta
mafha , ker je bil Jesuf v’ revni fhtalizi
ravno o polnozhi rojen. Pervi verni fo k’ ve¬
likim prasnikam po nozhi zlmli, de fo obilno
molili, fveto maflio flifiiali in boshjo befeclo
poflufhali; to je fzer fzhafama minilo, oftala
je pa ponozhua boslija flushba k’ boshizhuimu
prašniku, de verni po sgledu poboshnih pa-
ltirjov hvalijo in molijo ufmiljeniga Odrefiie-
nika.

3} Y’ tim velikim prašniku je fleheruimu
mafhniku perpufheno trikrat maflievati. Mifel
je, de papesli Teleffor, isvoljen vTetu 138,
in umorjen sa vero v’ letu 131) je bil te na¬
vade sazhetnik. ( Sveta maflia je ponavljenje
vzblovezhenja in fmerti Jesufove, fpodobi fe
tedaj trikrat maflievati v’ dan fpomina njego-
viga rojftva, ker je rojen , de bi sa naf umeri.

3) Boshizhni prašnik je perpufheno mefne
jedi jefti, zheje ravno v’peli k al faboto, kar
fzer druge prašnike ni perpufheno. NaEnglen-
darfkim fe je ta navada perzhela , in fe pot¬
lej rasfhirila po vfini kerfhanfkim. Nekteri
jninihi fo miflili, de ni prav v’ vefel boshi¬
zhni prašnik poftno jefti; to fe je potlej ras-
fhirilo, in zerkev fe ni tej navadi vftavila.

257

Kaj je vernim o boshizhu ftorili ?

Naj fe fkerbno perpravljajo k’ boshizhu
po volji zerkve , in naj premifjiljujejo to uf-
jniljeuo fkrivnoft , de vifoko Jivalijo Boga,
kteri je is nesaflashene milofti dal Odrefhe-
nika. Premiflijo naj nefkonzhno ponisliva-
nje, veliko terplenje, in revno prebivalfhe
boshjiga deteta , de fe po njem ravnajo. Naj
ga profijo jim dati dobro voljo, de po njem
sliive; naj ga molijo s’dobrimi paftirji ?  in ga
s’angelji hvalijo.

Obresa Jesufova.

Kaj zerkev ofem dni po Jesufovim rojfl-
vu, ai pervi dan leta obhaja ?

Obhaja fpomin obrese Jesufove. Obreso
je bil Bog Abrahamu in njegovimu sarodu sa-
povedal v’ snamenje de fo v’ njegovi savesi,
in to je bilo sakrameut ftariga teftainenta , po¬
doba fvetiga kerfta, in duhovniga obresvanja,
ktero je vernim kriftjanam sapovedano.

ISakaj je bil Jesuf obresan ?

On ni bil obrese potreben , obresan je pa
bil, de naf uzhi fe sapovedain podvrezhi , in
fe obresovati s’ premagvanjem hudih shelj,
kterili je nafha flaba natura polna.

Kakfhno ime fo per obresi boslijimu dete¬
tu dali ?

Njemu fo Jesuf rekli, ker je Bog po

J/. 17

358

Tvojim angelju Gabrijelu tako sapovedal, pre¬
den je bil v’ zhiftim teletu devize Marije fpo-
zhet. To fveto ime pomeni odrefhenik, in je
popolonama permerjeno boshjimu detetu, ker
je bilo rojeno v’odreflienje vfiga fveta.

Kaj prašnik obrese Jesufove uzlu ?

Ta veliki prašnik nat uzhi:

1) Obresan je bil Jesuf, ko je bil ofera
dni ftar v’ nauk , de tudi ti od mladofti fin¬
ski Bogu. Pervi dan leta je bil obresan,
in To mu takrat Jesuf rekli, de ti pervino
fvojiga slavljenja s’ Jesufovim fvetim imenam
pofvezhujefh, to prefveto ime vedno nofifh
v’ ferzu, in v’ njegovi gnadi fklenefb fvoje
slavljenje, ker tako bofli frezhen vekomaj.

3) De fe po sgledu Jesufove pokorfhine
radovoljno podvershefb vfaki pravizhni sapo-
vedi. Jesuf , gofpodar poftave, fe je poftavi
podvergel; ti, nevredni biapez, fe bofb poftavi
vftavljal ?

3) De po sgledu telefne obrese, obresu-
jefh fvoje telo in dufho s’ duhovno obreso.
Duhovno obresvanje je premagovati fkufh-
njave in tudi shelje soper sapovedi. Boshje
dete je terpelo, kader fo ga obresvali; duhovna
obresa je tudi tebi bolezha, pa fe je ne bra¬
ni, de bofh po Jesufu svelizhau.

259

Rasglafenje Jesufa.

Kalifhin prašnik je ta?

Ta prašnik fe rasglafenje Jesufovo ime¬
nuje, ker je bil Jesuf neverzam rasodet. Ime¬
nuje fe tudi prašnik fvetih treh kraljov, ker
fo oni, pervina neverzov, od delezh prifhli
molit. 4 Sveti (rije kralji fo v’evangeliju modri
imenovani; bili fo ref modri, ker fo po bo-
slijim rasfvetljenji vedili, de nova svesda po¬
meni rojeniga Odrefhenika, in fo is Arabije
prifhli v’Judejo Jesufa ifkat, molit, in mu
darovat slata, kadila in mire: slato pravimu
kralju, kadilo vfigamogozhnimu Bogu, in miro
umerjozhimu zhloveku.

Kaj zerkev fhe obhaja ob tim velikim
prašniku ?

Obhaja tudi fpomin , de je bil Jesuf ker-
fhen v’Jordanu od Jauesa kerftnika ; in tudi
deje  v’Kani Galileji vodo v’ vino fpreobernil.
Gerki, v’fpomin Jesufoviga kerfta, pofvezhu-
jejo vodo , in s’ njo ozkituo kerfhujejo na dan
k’prašniku fvetih kraljov, kakor je ob veliko-
nozhni in binkufhtni faboti navadno. Latiuzi fo
nekdaj ravno to ftorili, sdaj pa ne , in v’ nekterih
fhkofijah je prepovedano vodo pofvezhvati
na dan k’prasniku fvetih kraljov, s a volj vrash
neumniga ljudliva.

Kaj prašnik fvetih treh kraljov uzlii ?

Ta uzlii:

17 «

260

1) De tudi mi bodimo pokorni Bogu, in
njegovi gnadi, kader fmo dobrotljivo pokli-
zani k’ Jesufu. Modri, ako bi ne bili bersh
fhli v’Judejo, ko fe jim je svesda perkasala,
bi ga ne bili. nafidi, ker je v’Egipt sbesbal:
ravno tako bo nam, ako nifmo pokorni, mo¬
rebiti bi ga saftonj ifkali , in v’ nepokori
umerli.

2) De po njih sgledu bodimo fkerbni, fer-
zhni in ftanovitai na poti pravizhnofti in po¬
kore. ( Svetim trein kraljem fe je svesda fkri-
la, delezh je bilo do Jesufa, Herod je ne-
ufmiljen bil, pa oni fo vfe to ferzhno prema¬
gali , Jesufa nafidi, ga molili, mu ftanovitai
oftali , in fhli v’vezimo fvelizhanje. Ravno
to frezho bomo mi dofegli, ako po njih sgle¬
du ftorimo.

3) De Jesufu darujemo febe in vfe kar
imamo. Modri fo Jesufu darovali slata , kadi¬
la in mire; ti njih dragi darovi pa bi ne bili
Jesufu vfhezli, ako bi mu ne bili febe dali
v’ dar. Darujmo Jesufu kralju , Bogu in
zldoveku slato gorezhe ljubesni, kadilo refni-
zhniga zhefhenja , in miro vedniga pokorjenja.

Od trehpredpepelnizhnih nedelj

Kako fe te nedelje imenujejo ?

Latinzi jih imenujejo, feptuagesima, fe-
seagesima  in (juinquagesima:  ( Slovenzi jim pra¬
vijo , perm, druga , tretja predpepelnizhna.
Njih latinfke imena kashejo, de fo one ne-

261

koliko sdrushene s’velikim pokam. De fo one
s’ velikim pokam nekoliko sdrushene , kashe
to, ker je per fveti mafiii plava farba sapo-
vedana, iii alleluja  prepovedano.

Sukaj je zerkev to sapovedala?

Zerkev je to sapovedala, de fe verni per-
pravljajo k’ velikimu poku. Y’ Gerfhki zerkvi
fo fe eni poftili bersh p c pervi predpepeluizhni
nedeli, eni po drugi, in duhovni po tretji,
ref je tedaj, de fo te nedelje nekoliko s’veli¬
kim pokam sdrushene.

Malikvavzi fo perve dni profenza mo¬
lili lashniviga boga Jana ; njemu v’ zhaft fo
pijanzhvali, fe nesnano oblazhili, fkukali in
noreli. ( $labi kriftjani fo nevernike nekoli¬
ko pofnemali, in jih ji te po f nema jo , pa to
ni po volji, ampak soper voljo zerkve.

( Shko f je in duhovni fo fi slo persadjali ne¬
umne verne preuzhiti, in sdaj tudi zerkev
to fkerbi, pa oni je ne poflufhajo . Zerkev
jim tri nedelje prej napoveduje pofl , in
popravljanje k’njemu; oni pa, ravno salo,
ker fe poji perblishuje, nore, in po fhegi
f lep ih malikvavzov delajo. V’ tretjo predpe-
pelnizhno nedeljo fi zerkev persadeva ne¬
umne kriftjane od grefhnih norofl odvra-
zhati s’ premifhljevanjem Jesufoviga terple-
nja; pa kdo jo poflufha ?

Kaj je kriftjanam v’tim zhafu flor iti?

Naj fe po volji zerkve perpravljajo k’ve-
likimu poftu, in naj ue bodo deleshni noreli

262

mefenih kriftjanov. Profijo naj Boga, de jim bo
napovedan polt v’ svelizhanje , in naj profijo
sa lifte , ki s’ greflmim shivijenjam Boga ska¬
lijo.

Pepelnizhna freda.

Ktera je pepelnizhna freda?

Pepelnizhna freda je pervi dan veliziga,
al fktiridefetdanfkiga pofta.

Sukaj fe ta freda pepelnizhna imenuje ?

Pepelnizhna fe imenuje po pepelu, s’kte-
rim glave vernikov potrefejo. Oftanik je to
ftare navade, in ta naf doinifli, de fo bili ta
dan ozhitni grefhniki k’ozhitni pokori vseti.
Oni fo odkriti, boli, inv’ojftrih oblazliilih
pred zerkvenimi uratami klezhali, in jokaje
profdi, de bi bili k’ozhitni pokori vseti. ( Shkof
in duhovni fo flehernimu ukasali kaj ftoriti,
in koliko zhafa fe pokoriti v’ odpufhenje gre¬
hov. Peljali fo jih potlej v’ zerkev, sa nje
molili, roke na nje pokladali, jih s’ shegnano
vodo kropili , njih glave s’ pepelam potrefali,
in po tim jih ispodili is zerkve, de bi fvojo
nevrednoft fposnali in fe ponishevali. Is tiga
shaloftniga opravka je oftala navada vernikov
glave pepeliti.

Kaj pepel pomeni ?

Pepel pomeni fmert, ker fe po fmerti na-
fhe telo poverile v’prah, is kteriga je vseto.

263

Zerkev to mifli, in to raj po duhovnim, ki
kriftjaue pepeli, rezhe: ( Spomni fe, de fi
prah, in de fe bofh v’prah povernil.

Sakaj fe pepelnizhno fredo f'vetnikov po¬
dobe pokrivajo, in pokrite oftanejo do ve¬
likan ozhi ?

To je v’ fpomin ftare navade zerkve, kte-
ra v’ nekdajnih zhafih v’velikim poftu ni fpo-
jnina fvetnikov obhajala, kar je The sdaj v’ger-
fhki zerkvi navadno.

Kaj je pepelnizhno fredo krifljanam flo-
riti ?

Pervi dan velikonozhniga pofta , al pe-
pelnizhno fredo naj kriftjani profijo Boga gna-
de v’ duhu pokore pohiti fe , in tudi fvoje gre¬
he refnizhuo fovrashiti in opuftiti. Kadar fe po¬
laskajo , in pepel v’ fpomin fmerti prejmejo ,
naj premifkljujejo fmert, de fe radi pokore,
in naj fe refnizhuo fpokore , de frezhno umer-

j e j°*

Zvetna nedelja.

Ktera je zvetna nedelja, in saltaj fe ta¬
ko imenuje ?

Zvetna nedelja je sadnja veliziga pofta,
in fe tako imenuje v’fpomin, de fo pobo-
shne mnoshize veje is drevef fekale in Jesufu
naproti fhle, in mu hvalo pele. Vfigamogo-

S264

zlmoft Jesufova je toliko mnoshizo ljudi nag¬
nila , de To ga s’ eno voljo hvalili.

Sukaj fo zvetno nedeljo veje shegnane, in
kaj pomenijo ?

Zerkcv shegauje veje, in verni jih v’ro¬
kah dershe:

1) Ker veje pomenijo preinaganje, ki fino
ga po Kriftufu sadobili. On je Tvoje in nafhe
fovrashnike s’ Tvojo finertjo premagal, in mu
toraj dolshno zhaft fkasujemo.

2)  Ker olika pomeni mir, nje fad pomeni
dobre dela in olje , is fadu olike, pomeni no-
trajno mašilo gnade Tvetiga Buha, bres ktere
nizh dobriga ni.

Kaj prozefija, in kar fe v’nji godi, po¬
meni ?

Prozefija okoli zerkve pomeni, de fo po-
hoshne mnoshize Jesufu naproti fhle, in ga
fpremljale v’ Jerusalem.

Mafhnik, ki vodi prezefijo pomeni Kri-
ftufa gredejozhiga v Jerusalem. Zerkvent:
duri f o saperte, in mafhnik, ko do njih
pride, fe vfldvi pred njimi, ker je bilo ne-
befhko kraljefivo saperto. Ljudje, ki v'zerk-
vi oftanejo, pomenijo angelje ; ljudje, ki fo
sunaj zerkve, pomenijo pravizhne ftare sa-
vese po Krifiufu refhene. Ljudje, ki fo
v ’ zerkvi in sunaj zerkve pojejo Jesufu
v’ zhaft, ker fo ga ob zhafu njegoviga nebo-
hoda angelji in pravizhni vifoko hvalili•
Mafhnik trikrat poterka s’ krisham na zer -

365

kvene duri, in fe odprejo ; to pomeni, de
je Jesuf s’ frojim ltrisham odperl nebefhko
kraljeftvo. Mafhnik in verni sa njim, gre¬
do v’zerkev, in to pomeni, de je Jesuf v’fvo-
jo zhaft fhel, de fo tudi pravizhni f'tare sa-
vese sa njim fhli, in de tudi mi pojdemo,
ako shivimo po njem.

Veliki zhetertik.

Sukaj fe v’ fredo, zlietertik in petilt po
poldan shaloftne molitve opravljajo ?

Sato, de zerkev milo obshaluje Jesufa
mertviga in pokopaniga.

Per lili shaloftuih molitvah petnajft fvezh
gori, fhtirnajft ramenih, ena pa bela na ver-
hu. Rumene pomenijo uzhenze, bela pa po¬
meni Jesufa. Po fleherniin pfalmu fe ena
rumena ngafne, ker fo uzhenzi eden sa dru-
sim sbeshali. Bela fvezha fe gorezha nefe
sa veliki altar, in gorezha fe nasaj pernefe,
ker je Jesuf fzer umeri in bil pokopan, pa ni
boshja natura mogla umreti, in je od fmerti
vftal. Ropotanje s’ lefam po opravljenih mo¬
litvah pomeni vpitje judovfkiga ljudliva v’ uf-
miljeniga Jesufa.

Sakaj fe zlietertik pred velikonozhjo ve¬
liki imenuje ?

Sato, ker je ljubi Jesuf la dan poftavil,
in fvoji zerkvi sapuftil sakrament fvojiga tele-
fa in Ivoje ker vi.

286

Kakfhni opravki fe veliki zhetertik sju-
traj ?

V’ zhetertik pred velikonozlijo sjutraj je
fveta mafha, iu fo drugi opravki. MafJinih ma-
fhuje v’ belim , Gloria sapoje, iu vfe je vefe-
lo; bersh pa svonovi utihnejo , in vfe fe naglo
fpremeni v’ veliko slialoft.

V’ fazhetku je vfe vefelo savolj hvalniga
fpomina Jesufove Ijubesni, is ktere je poftavil
sakrament fvojiga telefa in fvoje kervi; fpre-
meni fe pa naglo v’ veliko slialoft savolj bli-
skniga terplenja Jesufoviga.

Po fveti mafhi fe sakrament Jesufoviga
telefa prenefe v’odIozheno mefto, in po tira
fe vfi altarji obropajo v'fpomin, de fo Jesufa
flekli.

Velki p etik.

Sukaj fe petik pred velikonozlijo velld
imenuje ?

fSato, ker je ta dan preljubi Jesuf umeri
na krishu v’odrefhenje vfiga fveta.

Sukaj je velki petik zhudna in nenavadna
fveta mafha ?

Velki petik ni fvete mafhe, ampak obha¬
jilo le s’fveto hoftjo v’pretezhen zhetertik po-
fvezheno. Velki petik ni fvete mafhe , ker Je¬
suf je fam febe daril nebefhkimu Ozhetu ko
je terpel in umeri na krishu.

267

Kaj pomenijo opravki velkiga petka ?

Ti slialoftni opravki veliko pomenijo ; tu¬
kaj pa bo le majhno rezheno:

Mafhnik pred oltarjem na tleh klezhe
moli, in to pomeni molitev Jesufovo na ver-
tu ; al shaloji uzhenzov in shen nad njim.  —
Ko mafhnik vftane, poje dva lifta , eno mo¬
litev in popi f ovarije terplenja Jemfovitja,
kakor ga je fveti Jones popifal. Dva lifta
pomenita, de je kila Jesufova fmert pre¬
rokovana , ltakor fo Janes in drugi evan¬
geliju popifali.  — Mafhnik moli fedemnajjl
molitev sa vfo duhovfhino , verne in never¬
ne , in to v’ nauk, de tudi mi molimo sa-rije.
— Po tih opravljenih molitvah mafhnik gre
sa altar po pokrito podobo krishaniga Jesu-
fa, jo pokrito pernefe pred ljudftvo, jo tri
krat odkriva in popolnama odkrije, jo ka-
she ljudjivu in poje:  Lejte lef krisha, na kte-
rimje svelizhanje fveta vifelo. Drugi trikrat
odgovarjajo:  Pridite, molimo. Po tim ne f e
krish po zerkvi, in ga poloshi, potlej ga on
in drugi molijo. To pomeni, deje bil Je¬
su f ljudem perkrit, fzhafarna pa fo ga fpos-
nali in ga molili.  — Veliko drusiga bi fhe
bilo, to je pa rezheno, de verni nekoliko
vedo fveti namen zerkve, in de fe vdeleshijo
njene velike shalofti savolj Jesufove f mer tu

Velika fabota.

Salcaj fe ta dan ftari ogenj vgafne, in
fe nov ukrefhe is kamna ?

Salo, ker ftari ogenj pomeni ftaro save-
so, nov pa novo saveso; ta je is kamna, to
je, Jesufa Kriftufa ,  ki je poglavitni kamen
katolfhke zerkve.

Kaj pomeni velikonozhna fvezha, pet ser-
nov kadila in tri fvezhe, ki fo v’ zerkev ne-
fene ?

Velikonozhna fvezha pomeni Kriftufa, in
pet sernov pofvezheniga kadila, v’ velikono-
zhno fvezho v’ podobi kriška vtifnjenih , po¬
meni njegove globoke rane, in tudi difliave,
s’ kterimi fo tnasali njegovo fveto truplo. Tri
majhne fvezhe na enim fvezhniku, pomenijo
tri Perfhone fvete Trojize: te fe ena sa dru¬
go pershgejo, in v’ zerkev nefo, ker je vera
v’ fveto Trojizo po Jesufu Kriftufu. S’ eno tih
treh fvezh fe pershge velikonozhna fvezha, in
vfe fvetila po zerkvi, ker je Bog fvojiga 4 Sina
poflal na fvet, on pa fvoje Apofteljne , kteri
fo vfo semljo rasfvetlili.

i

i

i

j

i

<

)

1

1

J

i

i

<

i

1

Sakaj duhovni dolgo molijo al pojejo p er  i
oltarji, preden je ker fina voda pofvezhenul  >
Oni molijo al pojejo is ftariga teftamen- 1
ta , de fe fpomin ftare navade ohranuje. ’
V’ prejffinih zhafih fo velikonozhno in bite 1
kufntno faboto odrafhene ozhitno kerfhevali> |
in dokler fo jih eni duhovni perpravljali k’ker-

289

fin, fo drugi shranim vernim is fvetiga pifma
lifti zhaf brali, in v’ Tpomin te navade fe flie
sdaj dol|o bere al poje is fvetiga pifma.

Kaj pomenijo poglavitni opraviti per po-
fvezhvanji kerftne vode ?

Duhoven grede k’ vodi, poje : Kakor je¬
len hrepeni po mersli vodi, tako moja du-
fha hrepeni po Gofpodu.  Te Davidove be-
fede £o rezilen e v’ imenu h’ kerftu namenjenih,
de shelje ponove po fvetim kerftu. — Duhoven
rasdeli vodo  s’ fvojo roko v’ podobi krisha ,
ker ima voda mozh po Jesufovi fmerti. — Du¬
hoven fe s’ roko dotakne vode ,  in to pomeni
vfigamogozhno roko Jesufovo, al njegovo ob¬
lati, s’ktero preshene hudizlia. — Duhoven
/tori tri kriške nad vodo  s’ Tvojo roko, ker
bo voda pofvezhena k’ prerojenju grefhnika
v’imenu fvete Trojize po saflushenji Jesufove
Tmerti. — Duhoven verske malo vode na
fhliri kraje,  kar pomeni vfe fktiri kraje fve-
ta, ker je Tveti kerft v’ prerojenje vlili naro¬
dov. — Duhoven trikrat, in vfaki krat glo-
lokeji vtopi v’ vodo velikonozhno fvezho,  in
klizhe v’ fvetiga Duha, kar pomeni Jesufov
kerft v’Jordanu, in de Te je Tveti Duh per-
kasal nad njim; enako vofhi lfkerftu namenje¬
nim. — Duhoven trikrat dahne v’ vodo,  de
preshene hudizlia, in to kashe njegovo majhno
mozh, ki Te da s’ fapo pregnati. — Duhoven
vlije v’ vodo dvojno pofvezheno olje ;  dvojno
olje pomeni boshjo in zhlovefhko naturo Je¬
sufovo j olje pomeni guado fvetiga Duha, kte-

27  O

ra hladi al pomanjfha hudo posheljenje. — Du¬
hoven smefha dvojno pofvezheno olje s’vo¬
do,  in to pomeni, de je Je,sni' s’vlimi kerfhe-
nimi sdrusheu.

Sukaj fe potlej per oltarji litanije fvet-
nikov molijo ?

Sato, ker je zerkev molila sa te, kteri
fo velikouozhno in binkufhtno tabo to kerfkeui
bili?

Sukaj je to f aboto vefela mafha in fe ale¬
luja poje ?

Sato je vefela mafha, in fe aleluja poje
ker zerkev obhaja vefelfpomin vftajenja Jesu-
foviga. On je v’nedeljo sgodajvftal, zerkev pa
prehiti, in v’faboto sjutraj obhaja vefelo fkriv-
noft vftajenja Jesufoviga, kar (o v’ prejfimih
zhafih po nozhi obhajali.

Verni kriftjani naj fi persadenejo lime¬
ti mifel katolfhke zerkve , in naj fkerbno
premifhljujejo opravke veliziga al fvetiga ted¬
na, de bodo Jesufu hvaleshni, de ga ljubijo,
fvoje grehe fovrashijo , in fe perpravljajo ob¬
hajati velikouozk s’zhifto dufho.

Velikonozhna nedelja.

Kteri in kdaj fo pervikrat velikonozh ob¬
hajali ?

Judje fo pervikrat obhajali velikonozh
v’Egiptu, kjer fo fktirnajfti dairmefzafufhza

271

po nozhi jedli jagnje bres madesha, in potlej
flili is desliele zhes rudezhe moije, de bi
v’obljubljeno deslielo priflili.

Kakfhno fkrivnoft kriftjani obhajajo o ve¬
likan oz hi ?

Obhajajo velikonozh, in Te vefele v’Gof-
podu savolj velike fkrivnofti vftajenja Jesufo-
viga, kteri jih je refhil is hudizhove fush¬
nofti. Ta veleli rporniu fo kriftjani vfelej ob¬
hajali.

Judovfka velikanozh je nafho pomenila
in osnanovala. Oni fo jagnje bres madesha
saklali in jedli, in po tim refheni bili isEgip-
tovfke fushnofti: mi jemo jagnje boshje Jesu-
fa , kteri fe je krishati dal, in zhaftilljivo vftal,
de naf je is hudizhove fushnofti otel, de bi
v’ obljubljeno deslielo , v’ nebefa prifhli.

Sukaj fe velikanozh vedno premenuje?

Salo , ker jo obhajamo v’ nedeljo po pol¬
ni luni mefza fufhza: ker pa luna ima kraji
tek kakor fonze, fe velikanozh toraj vedno
premenuje, in s’njo vfi preftavni prašniki.

Kako morajo
nozh ?

kriftjani obhajali veliko-

Jo morajo obhajati s’ zhifto dufho. Is ti-
ga fvetiga namena naj fe po mozlii v’ duhu
pokore poftijo, terplenje Jefufovo premifhlju-
jejo, fvoje grehe fovrashijo in opufte, sgre-
vano fpovedo fe, in vredno prejmejo fveto
refknje telo. To  je potrebna perprava k’ ve-

27.2

likonozhi, de bo aleluja, kfero tukaj vefelo
pojejo, refnizlma saftava vezkniga vefelja.

Neb oho d Jesufov.

Koliko zkafa po fvojim v [taj en ji je Jesuf
v’ nebefa f/iel ?

Jesuf je fhtiridefet dni po fvojirn vtlaje-
nji v’ nebefa fhel. Toliko zhafa je hotel po
fvojim vflajenji na fvetu oftati , de je fvoje
maloverne uzhenze preprizhal, in jih v’ veri
vterdil. Potrebno je to bilo, ker fo bili na¬
menjeni vfe narode uzhiti.

Kdo je vidil Jesuf a v’ nebo iti ?

Vidili fo ga njegovi apofteljni, uzhenzi in
prijatli. Jesuf jih je peljal is Jerusaleina veiii
oljfke gore , s’njimi prijasno govoril, jim fvoj
shegen dal, in fzhafama v’nebo fhel, de fo ,
ga s’ ozlimi in s’sheljaini fpremljali.

Sukaj je Jesuf v’nebefa fhel?

Jesuf je is vezh namenov v’ nebefa fhel, ,
in fofebuo: !

1) De je fvojirn uzhenzam, in vfim poka- *

sal kraljeftvo, kamor pridejo , ako po njego- ^
vih naukih shive. 5

2) De je fvojim uzhenzam poflal fvetiga

Duha, kteriga jim je vezhkrat obljubil. (

3) Deje nafh befednikper Ozhelu, de s’nje- j
govo guado prav shivimo, in v’njegovo zbali
pridemo.

27  3

Kako je nam kriftjanam obhajati prašnik
nelohoda Jesufoviga ?

Prašnik nebohoda Jesuf oviga, kteri je
fklepvfih fkrivnoft nafiiiga odrefhenja, mora¬
mo tako obhajati :

1) Dolshni fmo ufmiljeniga Jesufa hvaliti,
kteri nam je odperl nebefhko kraljeftvo, iu
liafho naturo povifhal na defnizo Ozhetovo.

2} Dolshni fino premifhljevati Jesufovo zhaft,
de fvet in njegove dobrote sanizhujemo, in
fvoje mifli vedno imamo per Jesufu.

3) Dolshni fmo premifhljevati to vefelo
fkrivnoft, de vfe teshave voljno terpimo, in
po potu krishov pridemo v’nebefhko zhaft.

Binkulhtna nedelja.

Kakfhno fkrivnoft zerkev binkufhtno ne¬
deljo obhaja?

.Spomin obhaja zhudniga prihoda fvetiga
Duha v’ apofteljne. Jesuf jim ga je bil terdno
obljubil, in jim sapovedal ne iti isJerusalema,
ampak ondi zhakati fvetiga Duha. Oni fo bili
pokorni, fo fe po njegovim nebohodu vernili
v’ Jerusalem, v’ tim zhafu isvolili fvetiga Ma¬
tija , in vfi vkupaj, petdefet dni po velikono-
zhi, prejeli fvetiga Duha.

Boshja modroft in ljubesen fte v’ vfim. Ju¬
dje fo petdefet dni po velikonozhi obhajali
fpomin, de fo po Mojsefu sapo vedi prejeli $
Jesuf je ravno takrat poflal fvetiga Duha v’A-
pofteljne. Binkufhtni prašnik je bil filno ve-
JI. 18

274

lik per Judih, in fo is vfih deshel prifldi v’Je-
rusalem ga obhajat; oni fo bili tedaj prizhe
zliudne mozlii in ferzhnofti apofteljnov, ki fo
krishaniga Jesufa osnanovali, kakor fo bili
o velikonozhi prizhe njegove fmerti.

Kteri zhudeshi fo fe , o prihodu fvetiga
Duha v’ apofteljtie, godili ?

Djanje apofteljnov te zliudeshe popifhe,
rekozh: Kader je bilo petdefet dni  ( po ve¬
likonozhi ) dopolnjenih, je naglo vjlal fhum
is neba kakor pridejozhiga pifha, in je vf'o
hifho napolnil; in fo fe perkasali rasde-
Ij eni je siki , kakor ognja, in je verh vfa -
žiga fedel; in vfi fo bili s ’ fvetim Duham
napolnjeni, in fo sazheli s'mnogoterimi jesi-
ki govoriti.  2. 1-4.

Apofteljni fo bili s*Marijo is s’ drusimi
v’ kifhi saperti, ker fo fe judov bali; bili fo
pa ftanovitni v’ molitvi, in v’ binkufhtno ne¬
deljo , petdefet dni po velikonozhi, fo pre¬
jeli fvetiga Duha. f Shum  is neba, ki fo ga
flifhali, pomeni rnozh gnade fvetiga Duha,
ktera omaje ferze, vfe dufhne laftnofti oslii-
vi, in zhloveka odlozhi od vfiga, kar ne¬
umno ljubi. Kdor oftane pokojin v’ fvojill gre¬
hih , ni gnade fvetiga Duha prejel. Ogenj,
v’kteriga podobi fe je fveti Duh perkasal,
pomeni gorezhnoft zhesnaturne ljubesni, ktera
preshene lenobo, mersloto, in preshene greh.
Ljubesen pezhe in hladi, osdravi in povifhuje
dufho , in frezhen je zhlovek , kteri je s’ tim
nebefkkim ognjam napolnjen. Jesihi  ognjeni

s 27  5

pomenijo dar jesikov, kteriga daru fo bili apo-
lieljni potrebni, de fo evangeli vfim narodam
osnanvali. Per Babilonfkim turnu fo Te jesiki
smefhalif, nifo eden drusiga umeli, in fo Tvo¬
je delo nedokonzhano puftiii; Jesuf je Tvojim
apofteljnam dar jesikov dal, de bi narode
mnogih jesikov klizali v’njegovo zerkev. Apo-
fteljnov jesiki To bili reTnizhno ognjeni, in To
veT Tvet s’ nebeThkim ognjeni napolnili.

Kaj jč kriftjanam ob tim prašniku {lo¬
viti ?

Kriftjam naj ftore, kar bo sdaj rezhe-
niga :

1) Premifhljevati morajo Tvojo Veliko Tpa-
zhnoTt in lilno potrebo gnade Tvetiga Daha $
tudi, koliko deje  ona mogozhrta, de va-njo
upajo, in sdihujejo po nji. PremiTlijo naj
kakoThni To bili apolteljiii preden To Tvetiga
Duha prejeli* in kako Timi To potlej bili, de
ne obupajo savolj Tvoje velike Tlabofti.

2} Morajo poTnemati apofteljiie, Marijo in
druge vkupaj sbrane v’Jerusalemu , kteri To
bili Ttartovitni v’ molitvi« JesuT je Tvojim apo-
Tteljnant obljubil Tvetiga Duha poTlati, Vendet*
To molili, de bi obilno gtiado prejeli. Marija
je she sdavnaj prej bila giiade polna, molila
je vender, de bi jo Sopet prejela. ih) prepri-
zha, de naj vTak is Terza profi ; greThnik, ker
gnade nima, de Te s’njeno poniozhjo TpOko-
ri, in pravizhtiik, de Tveteje shivi. VTak naj
te perpravi k’ binkuThtni nedeli s* gorezlio mo-
litevjo, de gnado Tvetiga Duha prejme , in

18  ^

276

naj vedno profi in fkerbi, de je s’greliara ne
»gubi.

4 Sveto relhnje telo.

Kdaj je bil ta prašnik sapovedan ?

Y’letu 1262 ga je papesh Urban IV. sa-
povedal. Njegova sapoved ni bila povfod fpre-
jeta, toraj jo je ponovil papesh Klemen V.
v’ letu 1302. Prozefija fe je fke posneji sa-
zbcla.

Sukaj je bil ta prašnik sapovedan ?

Sapovedan je bil, de vfi katolfhki krift-
jani ozhitno molijo Jesufa v’ tim fvetim sakra-
mentu, in ga hvalijo, de ga je fvoji zerkvi
sapuftil, in de fo krivoverzi oframoteni, ki fe
tej refnizi terdovratno vftavljajo.

Zhajlita prozefija je sato, de verni vfi-
mu fvetu kashejo fvojo vero v ta fvet sa-
krament. Vfi pravoverni vfih zhafov fo to
refnizo verovali, in zerkev obhaja fpomin
tiga fveti g a sakramenta veliki zhetertik ; ker
ima pa tijii dan veliko drusih fvetih oprav¬
kov , in je filno shaloftna savolj fpomina bli-
sime fmerti Jesuf ove, odloshi do zhetertka
po nedelji fvete Trojize prašnik in prozefi-
jo Jesufoviga telefa zhaftilo obhajati.

Kako fe morajo kriftjani sadershati v’ tim
velikim prašniku ?

Naj flore, kar bo sdaj rezheniga:

277

1) V’ tim vefelim prašniku naj obude shi-
vo vero v’ sakrament Jesufoviga telefa, naj
ga gorezhe molijo in sahvalijo, ki je is nef-
konzhne ljubesni ta fveti sakrament poftavil.

2)  Per fveti maflii in prozefii naj ozhitno
fkashejo fvojo vero , poboshnoft in hvaleshnoft.
Naj fe neisrezheno vefele , ko vidijo ozhitno
moliti Jesufa; veliko fhtevilo vernikov, kteri
fe Jesufu vkljanjajo, namnoshi vefelje vfini
poboshniin kriftjanam, kteri refnizhno ljubijo
Gofpoda Jesufa.

3) Morajo gorezhe profiti Jesufa, de jih
s’veliko ljubesnijo napolni, de ga vredno pre¬
jemajo , fofebno pa v’ sadnji bolesni. Naj ga
tudi profijo odpufhenja , zhe fo ga prej mla-
zhno al nevredno prejeli; sa-fe, in sa druge
naj tako is ferza profijo.

<Spozlietje devize Marije.

Kdaj je ta prašnik sazhetik imel ?

Ta prašnik je sazhetik imel v’ dvanajftim
ftoletji v’ ineftu Lijouu na Franzofkim in potlej
na Anglifkim, in to fzer is radovoljne poboshuo-
fti. Papesh ( Sikft IV. ga je poterdil v’letu
1476, in odpuftik dodelil vernim, ki ga prav
obhajajo. Ta prašnik je tudi v’ Gerfhki zerkvi
en dan posneje obhajan.

Sukaj je zerkev prašnik fpozhefja Mari¬
je sapovedala, ker ni fhe rasfodila deje
bres greha fpozheta ?

Ako ravno ni zerkev fhe rasfodila, deje

378

Marija bres Adamoviga greha fpozheta, je
vender dobro fpomin obhajati sazhetka Ma¬
rije, po kteri fino prejeli ufiniljeniga Odre-
fhenika.

Kaj je v ’ tim prašniku fioriti ?

Yfi kriltjani naj hvalijo Boga, kteri je
fvetu Marijo , in po nji ljubiga Jesufa dal. Bog
je neisrezheno povifhal Marijo, ker jo je smed
vfih drusih mater isvolil obljubljeniga Odre-
riienika , in verni naj fe ji gorezhe perporo-
zhajo, depo nji milofi najdejo perJesufu.

Rojftvo Marije,

Kdaj zerkev obhaja fpomin rojfiva devi¬
ze Marije ?

Ga obhaja ofmi dan kimovza, to je, de¬
vet mefzov po fpominu njeniga fpozhetja, kte¬
ri je ofmi dan grudna obhajan.

Kteri fo bili devize Marije porodniki?

Devize Marije porodniki fta bila Joahiin
in Ana, oba fveta in Davidove rodovine. Na¬
vadno je to boshjiniu ufmiljenju de poboshnim
porodnikam daje poboshne otroke. ( Sveti Joa-
him in fveta Ana fta bila neisrezheno vefela,
ko fta sadobila fad fvoje zhifte savese, in
vefelifhi bi bila, ako bi bila vedila, kako vi-
foko je Marija namenjena. Ona je bila v’ gnadi
rojena, in je v’njiraftla, de enake fvete duflie
ni bilo, in ne bo.

27  9

Kaj je krijljanam v ’ tim prašniku Jloriti?

Naj vifoko hvalijo Boga savolj rojftva
devize Marije, in savolj velike gnade ji da¬
ne. Persadjati fi morajo po sgledu Marije
shiveli, in v’gnadi rafti. De to dofeshejo, naj
bodo Jesufu pokorni, in naj fe vedno perpo-
rozhajo Marii, ktere profhuje fo neisrezheno
vredne p er Bogu.

Vzhlovezhenje ( Sinu Boshjiga
devizi Marii osnanjeno.

Kakofhnih fkrivnoft je ta prašnik fpo-
min ?

Ta prašnik je fpomin velizih fkrivnoft,
de fe je Bog ( Sin vzhlovezhil v’ zhiftim telefu
Marije, ktera je boshja porodniza poftala, in
zhifta deviza oftala. Ta prašnik je tedaj hval¬
ni fpomin velike milofti boslije nad nami, in
fofebniga povifhenja devize Marije. Ta praš¬
nik je obhajan pet in dvajfeti dan mefza
fufhza.

Kako fe je to sgodilo ?

Ko je bilo okoli fhtiri tavslient let po
uftvarjenji fveta, je Bog vifhik angelov eni-
ga, Gabrijela, poflal k’zliifti devizi Marii,
ktero je ufmiljeno isvolil, in sTvojo gnado na¬
polnil, di bi bila fveta mati nebefhkiga kralja.
Viflii angelj Gabrijel je is nebef naglo prifhel
v’Nazaret, v’hifko devize3Iarije, in ji osna-

380

nil, de bo v’nji fpozhet Odrefhenik. Marija
fe je nad tim govorjenjem preftrafhila in vpra-
fhala angelja, kako fe bo to sgodilo: in ko je
svedila, de bo mati in deviza, fe je pod-
vergla Bogu, rekozh : Dekla flm Gofpodova ,
spodi fe mi po tvoji befedi.  Takrat je fveti
Buh v’ Marijo prifhel, in ,Sin Boshji fe je
v’ njenim fvetim telefu vzklovezkil.

Kaj naj krifljani flore v’ tim velikim praš¬
niku ?

De ga po volji zerkve obhajajo :

1 j Naj premifhljujejo nefkonzhno miloft bo-
shjo do vfih ljudi, in neisrezheno ponisheva-
nje, ( Sinu Boshjiga savolj naf nevrednih grefh-
nikov, de gorezhe hvalijo Boga nefkonzhno )
njfmiljeniga.

2) Naj hvalijo Boga tudi sato, ker je de-
vizo Marijo vifoko povifhal.

3) Naj hvalijo in zhafte boshjo porodnizo
Marijo, naj fe ji perporozhajo, in naj fkerbe
po njenim sgledu shiveti , de dopadejo Je-
sufu.

Obifkanje Marije.

Kakfhniga obifkanja fpomin je v’tim praš¬
niku obhajan  ?

Obhaja fe fpomin, de je Marija is Naza¬
reta v’ Hebron fhla fvojo ljubo teto Elisabeto
obifkat. Ta ni sapovedan prašnik, pa ga zer-

281

kev ( drugi dan maliga ferpana) obhaja, ker
on veliko naukov sapopade.

Sakaj in kdaj je Marija fhla fvojo teto
Elisabeto obifkat ?

Marija je fhla, ko je po angelju Gabri¬
jelu svedila, de je Bog njeno telo, kije  per-
Ietna in nerodovitna bila, rodovitno ftoril. ,ShIa
je Marija k’Elisabeti, de bi fe s’njo vefelda
savolj prejete inilofti, in ji ftregla.

Kaj fe je godilo, kader je Marija k' E-
lisabeti prifhla ?

Kader je deviza Marija liopila v’ hifho,
in posdravila Zaharijata in Elisabeto, je dete
Janes v’nji pofkozhilo, in je s’ fvetim Duham
1  napolnjena, vefelo savpila: Shegnana fi ti
med shenami , in shegnan je fad tvojiga te¬
le f a. Od kod je to meni, de mati mojiga
Gofpoda k’meni pride?  Luk. 1. 40-43. To
preprizha, de je fveta Elisabeta po fvetim
Duhu vedila veliko fkrivnoft, de je Marija
mati bosbja poftala. Marija je Elisabeti od¬
govorila: Moja dufha povifhuje Gofpoda;
ker fe je oserl na niškoft fvoje dekle.  Mari¬
ja, ponishna deviza, je Boga hvalila in febe
ponishala, ker je le boslije hvale ifkala. Ona
je per fvoji fveti teti Elisabeti okoli tri mefze
oftala, to je, dokler je ona bila njene pomo-
zhi in ftreshbe potrebna, in potlej je fhla do¬
mu v’mefto Nazaret.

Kaj to uzhi ?

To uzhi, de

282

1) Kdor blishniga obifhe, naj ga is Iju-
besni obifhe, kakor je Marija fvojo teto ob-
ifkala. Eni obifkujejo fvojiga blishniga is
liudiga posheljenja, de ga fpridijo, pohuj-
fhajo, al objedvajo; to pa ni po sgledu lju-
besuive devize Marije.

2) Kdor ve al vidi , de je Bog koga dru-
siga povikfhal, naj ga hvali in bodi vefel nje¬
gove frezhe; nafprotne inifli fo grefhne, ker
fo is pomanjkanja kerfhanfke Ijubesni.

3) Kdor prejme fofebne gnade, naj fe po
sgledu Marije ponishuje, ktera fe je nevedno
deklo Gofpodovo fhtela, in fvoji teti Elisa-
beti ftregla. Kdor fe s’ tim hvali, kar je pre¬
jel, je vfiga dobriga nevreden.

Ozhifhvanje Marije.

Kaj zerkev v’ tim prašniku obhaja ?

Obhaja fpomin, de je ponishna deviza
Marija nefla boshje dete Jesufa v’JerusaIem,
v’ tempelj, de ga je darila Bogu , ga refhila
s’daram, in fe po Mojsefovi poftavi ozhiftila.
Marija je fhtiridefet dni po porodu vfe to opra¬
vila po Mojsefovim ukasu.

Ta prašnik, kteriga zerkev obhaja drugi
dan fvezhana, je perzhetik imel v’ Zarogra-
du al Konftantinoplu, pod zefarjam Juhinja-
nam v’letu 541; in k’timu je lirafhna kuga
perloshnoft dala, de bi s’ profhnjami mogozhne
poniozluiize Marije to teshko fhibo odvernili.

383

Je bila Marija dolshna k’ ozkifhvanju iti?

Dolslma ni bila, ampak is sgolj ponish-
nofti Te je podvergla. Mojsef je ozhifhvanje
sapovedal shenam, ki To po navadi rodovitne;
Marija, zhilia deviza ni bila tedaj tej poftavi
podvershena, in fe je is sgolj ponishnolti pod¬
vergla.

Jesuf, poftave Gofpod ni bil potreben,
de bi ga s’darani refliili, hotel je pa, de bi
bil ponishnoft in pokorfhino uzhil. Jesuf in
Marija fta fe Mojsefoviinu ukasu podvergla
tudi sato , de bi ljudi ne pohujfhala , in jim
perloshnofti ne dala hudo govoriti, in fta s’tim
uzhila fkerbno fe varovati ljudi pohujfhati
s’rezhmi, ki podobo hudiga imajo.

Kaj je Marija miflila, ko je Jesuf a da¬
rila Bogu?

Marija, po fvetim Duhu rasfvetljena, ni
fvojiga ediniga fina Jesufa, kakor druge she-
lie fvoje pervorojenze darovala Bogu ; ampak
je fvojo mifel s’ miflijo Jesufovo sdrushila,
in ga je darila Bogu v’ odrefhenje vfiga fve-
ta: podvergla fe je tudi vfini teshavain, ktere
je potlej prefiala savolj njega.

Je bil Jesuf v’ tenipeljnu fposnan?

( Sposnala fta ga ( Simeon in Ana, de je
on fveta Odrefhenik; hvalila fta Boga in lju¬
dem pravila to veliko miloft boshjo.

Kako fe tudi imenuje ta prašnik?

Imenuje fe tudi t Svezhniza, ker fo fve-

284

zlie po molitvi zefkve pofvezhene. Malik-
vavzi fo v’ tim mefzu navado imeli s’ gore-
zliimi baklami po meftu hoditi v’ zhaft lashni-
viga boga Plutona ; zerkev, de je fvoje otro¬
ke odvernila od tiga, pofvezhuje fvezlie , de
jih verni v’rokak nofijo Jesufu v’zhaft.

Gorezha fvezha pomeni vero, ktero je
Jesuf is nebef pernefil: pomeni nafho vero
va-nj, in nafho ljubesen do njega, in dobre
dela is ljubesni opravljane. Gorezha fvezha
je umirajozhimu verniku v’roko podana v’sua-
menje, de hozhe v’fveti veri umreti, v’kteri
je shivel; kashe tudi upanje v’ vezhno luzh
priti.

Kaj ta f rasnih uzhi ?

Ta prašnik uzhi, de

1) Pofhtene matere naj sahvalijo Boga, ki
jim je dal rodovitno!!. IVaj po sgledu Marije
darujejo fvoje otroke Bogu, in naj jih refhi-
jo s’ terdno obljubo, de jih bodo njemu v’zhaft
sredile.

2) Nihzhe ne fme posabiti, de je po fvoji
kerfhanfki materi Bogu darovan , in naj shivi
ko otrok fvetlobe , de v’vezimo luzh pride.

3) Yfak bodi po sgledu Jesufa in Marije
is prave ponishuofti pokoren Bogu , de bli-
shniga ne pohujfha, in de fvojo dufho svelizha.

285

Nebovsetje Marije.

SaJcnj zerJeov obhaja fpomin nebovsetja
Marije ?

Sato, de verni hvalijo Boga, ki jo je
v’nebefa vsel, fe velele savolj njeniga po-
vifhanja , in jo zhafle.

Je Marija umeri a, in Tedaj?

Marija je umerla, in zerkev to fposna
s’drugo inolituvjo per fveti mafhi liga prašnika.
V’ ftarih zliafih fo ta prašnik imenovali: 'Spo¬
min fmerti Marije.  Kdaj je umerla fe ne ve.
Vemo, de kader je Jesuf v’nebefa fhel, ni
fvoje matere s’feboj vsel; in tudi vemo, de
je ona nekaj zliafa pufhena bila na fvetu v’ po-
mozh pervih vernikov. Prebivala je bleso v’E-
fesu per ljubim uzkenzu Janesu , kterimu jo
je na krishu umirajozb Jesuf, srozliil.

Alije bila f ama dufha Marije v’nebef a vseta?

Poboshna mifel je, de je Marija s’ dufho
in s’ telefam v’nebo vseta bila, ker fene fpo-
dobi mifliti, de bi fveto telo Marije v’sendji
firohnelo, ktero je bilo prebivalfbe sazbetni-
ka sliivljenja.

KaJefhno zhafi je Marija dofegla v’ ne-
befih ?

Marija je bila zhes vfe angelje in fvetni-
ke Bogu nar blisbej povifhana, ker je mati
t Sinu Boshjiga, polna gnade, in vfa nedol-
sbna. Kdor premifli, kako vifoko in refni-

286

zimo jo je vifhi angel j Gabrijel v’ Gofpodo-
vim imenu hvalil, koliko de je savolj Jesufa
terpela, in druge njene imenitne zhednofti, je
obilno preprizkan, de je ona neisrezkeno zliaft
prejela.

Kaj je kriftjanam v’ta prašnik flor iti ?

Tri dolshnofti imajo:

1) Dolshni fo ta prašnik in potlej vifoko
hvaliti Boga , ki je Odrefhenikovo poroduizo
Marijo s’Tvojo gnado napolnil, in zkes vfe
iivari povikfhal.

2) Dolshni To Te vefeliti s’ Marijo, ktera je
v’ nebelih per Tvojim ljubim t Siuu, savolj kte-
riga je neisrezhene britkofti terpela.

3) Dolshnoft je preminiti, ktere zhednofti
To Marijo nar prijetniThi Ttorile Bogu, de fi
tudi oni persadenejo po njenim sgledu sbi-
veti, dopaTti Bogu, in Te svelizhali. Naj Te
Marii vedno perporozhajo , de jim po JesuTu
to gnado Tprofi.

Prašniki Ivetih angel j o v.

Je veliko prašnikov fvetih ang el j ov ?

Zerkev obhaja ToTebni Tpomiu Tvetiga Mi¬
haela, T. Gabriela, T. Rafaela, tih in viih an-
geljov pa pervo nedeljo meTza kimovza.

Sakaj zerkev zhafli ang el j e ■?

Salo jih zhafti, ker To mogozhni Tlushab-
niki bosbji, in veliki naThi prijatli in poino-

287

zhniki. 4 Sveti Mihael je bil pomozhnik ju-
dovfkiga Ijudliva , in je katolfhke zerkve;
f. Gabriel je preroka Danielu in Marii devizi
osnanil Odrefhenikov prihod; f. Rafael je fta-
riinu in mladimu Tobijatu v’ veliko pomozh
bil; angelj je vodil Israelze v’ obljubljeno de-
slielo; Lot je bil is ( Sodome po angeljik re-
fhen , Daniel obvarovan v’ levnjaku, trije mla-
denzhi ohranjeni v’Babilonfki pezhi, fveti Pe¬
ter is jezlie refhen, in mi tudi fmo obvarova¬
ni po angeljih : prav je tedaj de jih zhaftimo,
in fe jim perporozhamo.

Kako naj kriftjani obhajajo fpomin f've¬
tih angeljov ?

Naj hvalijo Boga, ki jim daje modre,
svefte in mogozhne varlie ; naj fe angelj am
perporozhajo, in naj jim bodo pokorni.

Prašniki apolteljnov, in drusih
fvetnikov.

Sukaj zerkev obhaja fpomin fvetih apo-
fteljnov ?

Sato, de zhafti Jesufove nameftnike, po
kterih je fveto vero prejela; njih zhaflitliv
fpomin je bil vfelej v’zerkvi.

Kaj je v’ njih prašnikih fiorili ?

Prašniki, aU fpomin fvetih apolieljnov naf
opominjajo:

288

1) Jesufa sahvaliti, kteri je fvoje apofte-
Ijne po vfim fvetu poflal osnanovat fveti evan-
geli, in jim dal mozh svetlo fpolnovati to te-
sliko narozhilo.

2) Jesufa profiti de bi s’ enakim Duham in
s’mozhjo napolnil vfo duhovfhino , de febe in
druge svelizhajo.

3) Apofteljnam naj fe perporozbajo, de po
njih profhnjah dofeshejo ftauovitnoft v’ fveti
veri, ktero fo oni osnanovali; de po njih slo¬
ve , in de po njih sgledu fkerbe druge ljudi
svelizhati.

Kaj godovi fvetih marternikov uzhe ?

Ti naf uzhe ferzhno in ftanovitno vojf ko¬
vati fe soper fkufhnjavze in fkufhnjave ka-
tolfhke vere in kerfhanfkih zhednoft, de raji
umerjemo , kakor grefhiti. ( Sveti marterniki
fo neisrezhene nadloge, britkofti >  bolezhine in
fmert ferzhno preterpeli, sdaj pa vshivajo in
bodo vshivali vekomaj veliko plazhilo v’ne-
befih. Jesufovi vojfhaki bodimo tudi mi, de
fe njih vezhne frezhe vdeleshimo.

Kaj naf godovi drusih fvetnikov uzhe. ?

Ti naf uzhe zhifto, pravizhno in pobo-
slino shiveti; tudi de molitev, ponishnoft, Iju-
besen, ftrah bosliji in drugo tako premaguje
naturno flaboft, sapeljive fkufhnjave, invfe,
kar brani v’nebefhko kraljeftvo.

289

Sak a j je zerkev sapovedalu vfih fvetnikov
prašnik obhajati ?

Zerkev ga je sapovedala, de snane in
nesnane fvetnike zhaftimo, in de fe vnemamo
flushiti Bogu. V’fhtevilu fvetnikov fo nedol¬
gimi in fpokorniki, majhni, odrafheni in ftarl,
bogati in vbogi, duhovni, kmetje, vojfhaki,
kupzi in drusih vfih ftanov, ftarofti in jesikov:
to naf perganja upati in fi persadeti po sapo-
vedih shiveti, de bomo tudi mi svelizhanu

Prašnik isvoljeniga pomozhnika.

Sukaj fi deshela, fara in fofefka isvoli
fofebniga pomozhnika ?

Sato, de ga fofebno zhafti, fe mu fofeb-
no perporozha, in fkerbno shivi po njem. To
je ftara navada v’katolfhki zerkvi, in verni,
ki fvojiga isvoljeniga pomozhnika po volji bo-
shji zliafte, upajo fofebno pornozk dobivati po
njem.

Kako sdajni kriftjani zhafte fvojiga po¬
mozhnika ?

Majo jih je vernikov, de bi fvojiga isvo¬
ljeniga pomozhnika prav zhaftili. Verni fplok
radi poflufhajo pridigo shivljenja fvetnikov,
v’ njih prašnikih pa pofuemajo malikvavze, ki
fo flepe malike zhaftili s’ pijanzhvanjam , fka-
kanjam in noroftjo. Verni radi poflufhajo pri¬
digo fvojiga pomozhnika , potlej pa, kakor
de bi bili flifhali, de je s’ pijanzhvanjam,

1 /. 19

290

s’ pleTam in rasusdanjam v’nebeTa fliel, s’timi
grehi sanizhujejo Boga, in Tvoje pomozhnike,
ki njih prašnike obrazhajo v’ Tvoje pogublje¬
nje , ker to delajo, kar slavljenje Tvetnikov
obTojuje.

^Spomin zerkveniga shegnanja.

Kaj je fpomiti zerkveniga shegnanja ?

( Spomin je to, de je Tosidana zerkev po
Thkofu poTvezhena, de Te ondi daruje Tveta
maTlia, sakramenti dele, in de je Bog ozhitno
moljen.

Saka j 'je zerken pofvezhena in kaj ona
pomeni  ?

Zerkev je poTvezhena s’ molitevjo Thko-
fovo, je v’vezh ineTtih s’Tvetim oljem poma-
Tana, in To Tvetinje Tvetnikov v’ altarji, de jo
verni TpoThtujejo , in Te poboshno sadershe
v’nji. Zerkev pomeni prave Tlushabnike bo-
shje, ki To po gnadi Tvetiga Duha poTvezhe-
ni, in pomeni tudi vTe isvoljene , ki v’nebefih
kraljujejo. Kamni, v’ sidanje zerkve name¬
njeni, To s’ tolzhenjam obdelovani, in to po¬
meni de JesuT Tvoje isvoljene po Tebi podob-
luje, de To nebeThkiga kraljeftva vredni. t So-
sidana zerkev pomeni zhaTtito zerkev bres ma-
desha , kfero JesuT dela v’ nebelih , ktera bo
konz Tveta dodelana, kadar bodo vfih zhaTov
pravizlmi v’nebeTa vseti.

391

Sakaj fe vfako leto ponavlja fpomin zerk-
veniga pofvezhenja ?

To je is vezli namenov, fofebtto pa

1) De kriftjani sahvalijo Boga, ki fi je
isvolil in pofvetil inefto ozliitue molitve , kjer
dobrotljivo uflifliuje nafhe proflnije.

2J  De fe vnemajo zerkve zhedalje bolj po-
fvezhvati, ktere fo podoba nebefbkiga kra¬
lj eftva.

3) De ne posabijo zliaftitiga tempeljna ne-
befiikiga Jerusalema, v’kteriga fo namenjeni,
in prifjtli bodo, ako fo tukaj zliilto prebival-
fke iVetiga Duha.

Kar je bilo rezlienigd od fofebnih zha-
fov,  in prašnikov , leteri fo v’katolfhki
zerkvi zliefheni, naj krifijani fkerbno pre-
miflijo in jih pofvezhujejo, de bodo pervi
zerkveni sapovedi pokorni.

II. ZerKvena šapoved.

Klera je druga zerkvena sapoved ?

Ta je : V nedeljo in napovedan prašnik
poboshno fliflii fveto mafho.

292

Dolshnoft in isg6vori.

Sukaj zerkev sapoveduje v’nedeljo in srt-
povedan prašnik poboshno flifhati fveto
mafho ?

Sato , de verni s’ poboshnini flifhanjain
f. mafhe fofebno molijo Boga, in li velike
gnade fprofijo. ( Sveta mafba je fpomin in po¬
navljanje Jesufove fmer(i na krishi; to pa po¬
navljati , je Bogu filno prijetno in dopadljivo,
in ravno to nam fofebne gnade fproli po sa-
flushenji Jesufovim.

Je nedelja al prašnik od naf sadofli po-
fvezhen s’ p ob o slinim flifhanjam f. mafhe?

Ni fhe to sadofti, ampak moramo tudi
svefto poflufhati boshjo befedo, obilno moliti,
in druge dobre dela delati, kakor je bilo re-
zheno v’ raslaganji tretje bosbje sapovedi,
ftr. 87-96.

Je velika al majhna dolshnoft vfako ne¬
deljo in sapovedan prašnik poboshno flifha¬
ti fveto mafho ?

Velika dolshnoft je to, in kdor v’nedeljo
in prašnik k’ fveti mafhi ne gre, fmertno gre-
fki, ako ni pravizhno isgovorjen: ta sapoved
pa je ftara kot zerkev. Djanje apofteljnov
( 2 . 42 .) prizhuje, de fo pervi verni svefto
hodili k’fveti mafhi, in zerkveiii ozhelje rav¬
no tako prizhujejo. Verni fo toliko vneti bili,
de fo v’ zhafu preganjanja , s’ nevarnoftjo fvo-
jiga shivljenja k’ fveti mafhi hodili, de bi tudi

393

Jboshjo hefedo poflufhali , iii fveto refhnje
telo prejemali. Duhovni fo je/nikam, in pre¬
ganjanim savolj vere nofili fveto refhnje telo,
de bi fe vfaj s’ tim darivte fvete mafhe vdele-
shili.

Je dolshnofl vfo fveto mafho flifhati?

Refnizhno de je dolshnofl, ako je ino-
gozhe. To sapoved, vfo fveto mafho flifhati,
je zerkev velikokrat ponovila. Soper to sa¬
poved grefhi tudi tifti, kteri pol fvete mafhe
eniga mafhnika, in pol drusiga flifhi, ker
mora vfo fveto mafho eniga mafhnika fli—
fhati, kakor je papesh Inozenzi XI. sapo-
vedal.

Je v fak verni krifljan dolshen v’nedeljo
in sapovedan prašnik per f veti mafhi biti ?

Vfaki odrafhen in umen vernik je dol-
ehen vfako nedeljo in vfaki sapovedan prašnik
per fveti mafhi biti. Majhni otrozi, ki fhe ni¬
majo rasfodka, in neumni odrafheni, ki fo
nesmoshni moliti Boga, fo isgovorjeni. Slo
majhni otrozi, in slo neumni odrafheni, ki fo
drusim vernim v’ sinoto, ne fmejo v’ zerkev.

Je kriftjan lohka isgovorjen ako v’ nedeljo
in prašnik k’ fveti mafhi ne gre ?

Ni lohka isgovorjen, ker je to velika dol-
slinoft. Kdaj in sakaj je isgovorjen , bo sdaj
kratko rezheno:

Veft isgovori, ako je pravizhna. Zhe
terdno mifli, de iii fhe zhaf od doma iti; al

294

fe preposno sbudi, al is kake druge negrefhne
smole nekoliko mudi, je isgovorjen. Zhe je
pa lenoba, al uepravizbna veft, ni isgovorjen.

Ljubesen isgovori. Mati, ki mora bol-
nimu al majhnimi! otroku ftrezhi; al kdo dru¬
gi , ki mora per bolniku biti; al fofed, ki mo¬
ra pomagati fofedu v’ zhafu ognja al povodinj,
al drugi taki, fo isgovorjeni.

Sapoved oblaftnikov isgovori. Vojfhaki,
kterim je sapovedano na firashi fiati, al so-
per fovrashnike perpravljenim biti; al kmet,
ki mu je sapovedano vositi v’ kaki lili; al
drugi, kterim pravizhua sapoved ubrani, fo
isgovorjeni.

Nemogozknoft, in kaderkoli fe je velike
fhkode bati , je pravizheu isgovor. Brodniki
in zholnarji, ki fo na morji, al dalezh od
zerkve; jetniki, bolniki in drugi, ki refni-
zliuo ne morejo, fo isgovorjeni. Bolehni lju¬
dje, al drugi, ki savolj veiike ftarofti, al ka¬
ke bolezbine, ne morejo po snegu, blatu, al
v’hudim vremenu Vzerkev, fo isgovorjeni.

( So fantje isgovorjeni, Iti fe gofpofki
uftavljajo, fe fkrivajo, in sato ne hodijo
k’ fveti muf hi ?

Nifo isgovorjeni, ker je njih nepokorfhi-
na greh, greh pa ne more isgovoriti. Ravno
tako nifo isgovorjeni oni, ki prepovedano blago
po famotuih in nesuanih potih nofijo, in per
fveti rnafhi nifo.

295

( &o mrhi, hi doma oflaneja savolj doma-
zhih opravilkov al drusiga, izgovorjeni ?

Tiga bersh rasfodili, nimogozhe, temuzh
je potrebno vfe okolifhine premifliti, de fe
pravizhno rasfodi. Potrebno je premifliti,
koliko ljudi je; zhe je ena farna fveta malha,
al dre, al tri; koliko fo dalezh od zerkve;
zhe fo majhni otrozi, in zhe je njih premo-
shenje v’nevarnofti; druge okolifhine tudi je
premifliti potrebno, de fe prav rasfodi, in de
fe lenoba ne isgovarja.

( So pafiirji isgovorjeni?

Zhe fo paftirji, ki vfako nedeljo in sapo-
I vedan prašnik nifo per fveti inafhi, isgovora
!  vredni al ne, je potrebno premifliti, koliko de
je shivine in paftirjov; zhe fo pafhniki bliso
al dalezh; zhe je majhna al velika fhkoda,
ako shivina oftane doma.

Gofpodarji, ki is lakomnofti, de bi nar-
manji fhkode in samude ne bilo, ne pofhilja-
jo fvojih paftirjov v’ zerkev; al bi lolika dru-
simu domazhimu vkasali pafti , dokler paftir
ne pride nasaj ; al bi drugazhi obrazhali, de
bi bili vfi per mafhi, fofebno zhe fte dve fveti
mafhi. in nozhejo, kashejo de bolj ljubijo
fvojo neumno shivino, kakor dufho fvojih pa¬
ftirjov , in bodo pravizhnimu fodniku odgovor
dajali.

• Kako naj gofpodarji fleerbe, de bodo oni
m domazhi per fveti mafhi?

Naj imajo to sapoved per ferzu, in naj

svezher povedo, kteri k’pervi, in kteri k’dru-
gi fveti mafhi gredo; kako fe bodo verftili,
de bodo flushabniki, in vfi odrarheui per fveti
maflii.

Zhe je per domazhi fari ena farna fveta
niafha, naj pofhljejo eniga al dva v’ kako bli-
slino faro k’ fveti maflii, de fia potlej doma,
kadar uni gredo; naj jih pa pofhljejo, al
jim rezhejo doma oftati, kakor vedo in fe sa-
nefejo, de fe ne bo kaka nerodnoft al nap-
zhnoft sgodila. Zhe je v’ doinazhi fari ena
farna fveta mafha, in ni mogozhe drugam iti
al poflati k’ drugi, naj fe verfte, de ne bo
eden smiraj bres mafhe. Ravno to je rezki
savolj kerfhanfkiga nauka, zhe ni morde kdo
kak ftar al bolehen zhlovek , ki je savolj fvo-
je telefne flabofti permorau doma oftati.

( So isgovorjeni tifii, ki k’ fveti mafhi ne
gredo savolj nezhedniga oblazhila?

Kdor nima zhedniga oblazhila, pa ga ima
vender de med ljudi fme, ni isgovorjen. Lju¬
dje, kterim je snan, vedo njegovo uboshtvo,
in fe nad tim ne pohujfhajo, pohujfhajo fe pa
po pravizi, ako v’zerkev ne hodi. Kdor po-
trebniga oblazhila nima,  de .savolj veliziga .
mrasa ne more, al savolj pohujfhanja ne fme
iti od domu , je loliko isgovorjen per Bogu.

Kaj je tiftim floriti , ki v’nedeljo al praš¬
nik ne morejo biti per fveti mafhi , al per  ,
kerfhanfkim nauku ?

Zhe fo pravizhuo isgovorjeni, ne grefhe ,

297

dolshni fo pa is ferza slieleti v’ zerkev , in do¬
ma moliti. ( Shelja ne pomaga tiftim, ki is le¬
nobe , al is prašnih isgovorov v’zerkev ne gre¬
do, temuzh tiftim, ki ne morejo. Eni fe smi-
raj ponujajo: Jefi bom varh,  in radi doma
oftajajo, kar kashe njih leno dufho, in talci
refnizhno grefhe. Kdor je permoran doma
oflati, naj bo slialoften, naj moli al premifh-
Ijuje rasodete refnize, naj premifli fvoje slav¬
ljenje , de Boga profi odpuflienja, al naj be¬
re fvete bukve; in ko uni pridejo domu , naj
fkerbi svediti pridigo al nauk, ki fo ga poflu-
fhali, de fvojo dufho nafituje po mozlii.

Kdor doma oftane savolj kake smote al
hudiga namena, huje greflii, ker ni pravizhno
isgovorjeu, in doma ne moli.

Poboshno Ililhati fveto malho.

Ali je sadofti p er fveti mafhi biti?

Ni sadofti per fveti mafhi biti kader zer¬
kev sapove, ampak je tudi dolshnoft jo po-
boshno flrfhati. Vfe fvete rezili fo fpofht-
vanja vredne, in vfe fvete dela morajo prav
opravljene biti; to je boshja sapoved, in kdor
toraj fveto inaflio nepoboshno flifhi, greflii.
V’ delavnih dueli ni prav flifliati fvete mafhe
bres notrajne poboshnofti , ker je sapifa-
no; Preklet, kdor Go fpodovo delo nesveflo
opravlja.  Jer. 48.10. Iluje je pa fhe , zhe
kriftjan v’ nedeljo in prašnik fvete mafhe po¬
boshno ne flifhi, ker soper boshjo in zerkve-

298

no sapoved grefhi; soper boslijo , ker fvete
rezili sanizliuje, in soper zerkveno, ki sapo-
ve poboslnio flifhati fveto mafho.

Kakfhno snamnje je, zhe fe leriftjan nepo-
hoshno sadershi per fveti mafhi ?

Snamnje je to maloverne in mersle du-
/ fhe. ^veta inafha je fpotnin in ponavljanje
kervave daritve Jesufa Kriftufa na krishi, in
kdor jo sanizliuje , nima sliive vere, ima fla-
bo dufho. Ni jih malo kriftjanov, ki neper-
pravljeni pridejo v’zerkev , fo nizliemurno
oblezheni, nopokojno gledajo po ljudeh, ne
molijo in branijo moliti, framujejo fe pred Do¬
gam klezhati, in drugazhi rasodevajo Tvojo
flabo duTho. Ti nifo per fveti mafhi, ne fpol-
nujejo bosbje in zerkvene sapovedi, ker ne
molijo , ampak drashijo Boga.

Je unajna poboshnoft sado/li ?

Unajna poboshnoft bres notrajne je hi-
navfhina, in toraj ni sadoftna.

Zhe fe telo fpodobno sadershi, dufha pa
sa to ne ve, in ne moli Boga, kaj pomaga?

Kakfhin naj bo tifii leriftjan per fveti ma-
fhi, ki ve, de je v’ velikim grehu ?

Kriftjan , ki ve, de je v’ velikim grehu ,
fe mora fofebno ponishvati, fvoj greh refni-
zhno fovrashiti, in gorezhe profiti Boga, de
mu po Jesufu Kriftufu da gnado prave po¬
kore. Vfi verni kriftjani fe morajo ponishvati,
profiti Boga odpufhenja, in fvoje grehe fo-

299

vrasbiti, ker je vfak boshje pravize dolshnik$
fofebno je pa dolslien tifti, ki eri ve, de je
v’ velikim grehu, in zhe liga ne ftori, je sa-
ftonj per fveti mafhi.

V’ ftarili zhafih je zerkev ozbitnini grefh-
»ikant prepovedala per fveii mafhi biti, al fo
bili od drusih vernih odlozheni, de bi bili
fvojo nevrednoft fposnali, in fe boljfhali; sdaj
pa jim je perpufheno v’ zerkev hoditi, in jim
je tudi sapovedano, de fi s’ gorezhimi profh-
njami inilofti fprofijo, in zhe nozhejo, bodo
pravizhno vrazhilo prejeli, kakorfhuiga je njih
mlazhnoft vredna.

Je per f'veti mafhi krijljan, ki hliso, pa
sun a j zerkve ojlune ?

Kdor samore v’ zerkev, in va-njo ne gre,
ni per fveti mafhi, ker s’ tim kashe , de jo sa-
nizhuje. Eni fo nalafh v’prašnih pogovorih,
in zhakajo de mafhnik perftopi, de ne gredo
v’zerkev, al sunaj zerkve oftanejo, de boshje
befede ne poflufhajo ; kako fe fine rezhi, de
ti nerodneshi poboshno flifhijo fveto inafho ?
Kdor v’zerkev ne more, je pa bliso kolikor
je mogozhe, in gorezhe moli, je fvete mafhe
deleshen, ker ni prellovoljno len.

Kakfhin hodi krijljan de fveto mafho po -
boshno flifhi ?

Kriftjan, ki Iiozhe po sapovedi poboshno
flifhati fveto mafho , bodi polu shive vere, in
siliva vera mu bo dala vfo potrebno poboshnoft.
Vera ga uzhi, deje fveta mafha refnizlmo po-

300

navijanje kervave daritve Jesufove na krishu;
ga preprizha de je nevreden per fveti mafhi
biti, in ga bo ponishala ; ga uzhi, de je to is
fofebne milofti, in fi persadeva milofti fprofiti
po Jesufu Kriftufu, kteriga s’ mafhnikam in
e’ vfo zerkujo daruje neberbkimu Ozhetu; shi~
va vera vfe to uzhi, in vfak bodi poln shive
vere, tako bo poboshno flifhal fveto mafko,
kakor Bog in zerkev sapovedujeta.

V 5  Tvoji fari fveto malho lli-
Ihati.

Je farmanam perptifheno v' nedeljo m
prašnik hoditi k’ fveti mafhe kamor ho-
zhejo ?

Ni jim to fploli perpufheno, ampak pre¬
povedano bres fofebniga dobriga namena, al
pravizhniga isgovora. jSofebni dobri namen,
al pravizhni isgovor ni to, kakor Te fploh re¬
zke, na boshjo pot iti, al kaki pofvetui opra-
vik, in veliko manj prašna radovidnoft, am¬
pak opravik, ki fe bres velike fhkode odla-
fhati ne da, al obifkauje nevarno bolniga zhlo-
veka v’ rodu , al nova mafha, al Jfhkofovi pri¬
hod , al kaj drusiga taziga.

Je pravizhna sapoved zerhve, de f o far-
mani v' fvoji fari per fveti mafhi v’ ne¬
deljo in prašnik ?

Pravizhna sapeved je in saveshe, ako ni
pravizhniga isgovora.

J 301

Um uzM, de naj bodo orze fcffvojim du¬
hovnim pallirjam sdrusliene, kteri tudi sa-nje
daruje Bogu Jfveto maflio. Duhovnimu pallirju
ni perpufheno iti v’nedeljo in prašnik kamor
hozhe maflivati; sakaj bi pa farmani fiili ?

V’ farni zerkvi fe vezhkrat klizkejo v’sa-
kon namenjeni, al fo druge potrebne osnani-
la, ktere vediti je farmanain dobro , in vzkali
potrebno, kar bi pa ne vedili ,  ako bi doma
ne bili.

V’ ftarili zkafih je zerkev ozhitno pokorila
tifte, kteri tri nedelje al prašnike nifo bili
v’fvoji fari per fveti mafhi. Papesh Inozenzi
IV., in sa njim papesh Klemen V. fta mini-
\  kam sapovedala v’nedeljo in prašnik v’saperti
zerkvi maflivati, de bi fannanov od fvoje far¬
ne zerkve ne odvrazhvali. Tridentinfki sbor
gorezhe skeli, de fo farmani v’ nedeljo in
prašnik s’fvojim paftirjem sdrusheni per fveti
mafhi, de tudi is njegovih uti flifhijo in po-
flufhajo boslijo befedo osuanovati. Sej. 24. 4.

( So tedaj farmani dolshni vfako nedeljo
in v fak sapovedan prašnik v ’ fvoji fari per
mafhi biti ?

Kar je bilo rezheniga, preprizha de fo
dolshni, in fo le isgovorjeni, zhe imajo pra-
vizlien isgovor.

Zhe je v’ fari ena farna fveta mafha, in
nekdo gre v’ drugo faro k’fveti mafhi , in do¬
mu hiti, de drugi domazhi gredo v’ zerkev, in
fo vfi per mafhi, to je hvale vredno in dol-
slmoft j ni pa prav kar nekteri delajo , de

302

okoli hodijo, ker nobene Ijubesni nimajo do
fvoje fare , in fo le permorani s’ fvojim pa-
ftirjem sdrusheni. Huje bi flie bilo, ako bi
drugam bodili, de bi pijanzhvali, ali is kaki-
ga drusiga budiga namena , kar fe morde
vezbkrat godi.

Kaj zerkev v ’ tej sapovedi prepoveduje ?

Zerkev v’ tej sapovedi prepoveduje vfe ,
kar kriftjana krivizhno sadersbuje, de fvete
maflie ne flifbi, al je poboshno ne flifhi.

Lenoba, is ktere kriftjan ne gre k’ fveti
maflii, al preposno pride, de vfe ne flifbi;
druge pofvetne smole, in prasni isgovori , ki
jih flabi kriftjani imajo ; ferza merslola, ra-
dovidnoft, radovoljno rasmifhljenje, in druge
take rezili fo v’ tej zerkveni sapovedi prepo¬
vedane. Nilizhe naj ne posabi, kar je Jere¬
mija govoril: Preklet, kdor Gofpodovo delo
nesveflo opravlja.  48.10.

III. Zerkvena sap o ve d.

Ktera je tretja zerkvena sapoved ?

Ta je: Pojli fe sapovedane pojlne dni,
namrez/i flitiridefetdanfki poji, kvaterne in
druge sapovedane pojme dni  ; in v’ petik in
f aboto fe mejnih jedi sdershi.

303

Od poda Iploh.

Kaj fe pravi pofiiti fe?

Pofiiti fe po navadi pobosknih vernikov
fe pravi, mefnili jedi fe sdershati, ako ni fo-
febniga perpufbenja, le enkrat okoli poldne
do fitiga, svezker malo ,  sunaj liga pa ne jefti,
ako je mogozke, bres telefne fbkode sder-
sbati fe»

Sapoved pofiiti fe, ali je le zerkvena, ul
je tudi bos/ija ?

Bog in zerkev sapovedujeta pofiiti fe.
Bog sapoveduje pokorjenje, deje  telo du-
fhi podverslieno, zerkev pa odkashe dni,
v’klerik fe je pofiiti; kdor pa obilnifkik pokov*
potrebuje, naj fe po fvoji vefti, in po fpo-
vednikovim ukasu poki, de boskjo sapoved
fpolnuje.

Poft je v’ftari savesi bil, in je v’novi
v’veliki zhafti. David prizhuje : t Sim s’ p o fant
fvojo dufho ponishal.  Pf. 68.11. On fe je
oj figo pofiil: Moje kolena fo od po/la of tabe¬
le.  P. 118.24. Sapifano je tudi:  Judit fe je
vef zhaf fv oj {(ja slavljenja poftila.  8. 6. Po-
boshna Etier je fvoje telo s’poftam pokorila.
14.2. Jesuf je poft s’fvojim sgledani sapove-
dal in perporozkal, in verni fo fe po njegovim
sgledu radi pofiili.

Sukaj je poft sapovedan ?

Poft je sapovedan, de fe Ioskej varuje-

304

mo greha, al de fe pokorimo zhe fmo gre?
fhili. Sapovedau je,

1) De s’ poftam flabimo al pomanjfhamo Tvo¬
je hudo nagnjenje do greha, rnozhi dufhe po-
vifhujemo, in fmo perpravnifhi flushili Bogu ;
poft pomaga tedaj de ne grefhimo, in de Te
boljfhamo , ako fmo grefhili.

2  j De s’ poftam plazhujemo dolg, ki ga
savolj fvojih grehov imamo pred Bogam, in
mu sadoftujemo. Veliko grefhimo s’ fvojim
flabim telefam, in savolj fvojiga flabiga tele-
fa; pravizhno je tedaj, de ga pokorimo, ker
je pokorjenja vredno in potrebno.

Je ref poji Bogu prijeten ?

Refnizhno de je , ako je is dobriga fer¬
za , v’ duhu pokore, in s’ drusiini dobrimi deli
sdrushen. D^vid prizhuje: Poftil jim fe, in
ponishal, in bom prejel, kar profim.  Pf.
34. 13. Eliahim, vifhi duhoven, je Israel-
zam, ki fo fe Holoferna slo bali, rekel: Ve¬
dite, de bo Bog vafhe prof linje uflifhal,
ako bofte ftanovitni oflali v’ pojlih in v’ mo¬
litvah.  Jud. 4.12. jSveto pifmo ftare in no¬
ve savese povfod prizhuje, de je poft prije¬
ten Bogu, ako fe is dobriga ferza poftimo.

Je fam poft toliko prijeten Bogu?

Poft, ako je fam, in ni s’drusimi dobrimi
deli sdrushen , je malo vreden ; sraven pofta
je potrebna tudi molitev, vfmiljenje, fpreober-
njenje. Prerok Joel v’ Gofpodoviin imenu pra¬
vi: Preobernitc fe is v fig a ferza, s’p o fam.

305

in s’jokam. 2. 1 2.  Kader je prerok Jona Gofpo-
dovo shuganje po Ninivi osnanoval, je kralj
po Gofpodovi volji meftnjanam sapovedal: Vp
naj fe paftijo, s’ vfo mozhjo h’ Go/'podu vpi¬
jejo, in sapufte fvojo hudobno pot.  Jon. 3.
7-8.

V’ adventu in velikim poftu ima vfak
kriftjan nekaj fpofiitvanja do liga fvetiga zha-
fa, in fe pofti; kdo pa Tvoje grehe prav ob-
slialuje in opuftr? poft pa bres drttsih dobrih
del, in fofebno bres fpreobernjenja, je malo
vreden. Kdor hozlie biti preprizhan, -naj pre-
mifli kar je Bog. po preroku Isajafu govoril.
Israelzi fo bili v’ ftifkah, in To fe poftili, de
bi fhibo boshjo odvernili, pa nifo dmfhani bi¬
li ; zbudili To fe nad tim, in djali Bogu: Su¬
kaj fmo fe poftili, in nifi pogledal ? poni-
shali fvoje dujfhe , in ti ni mar bilo?  Odgo¬
vori jim Bog po preroku: Lejte, v’dan fvo-
jitja pofta delate po fvoji volji,  (insatoufli-
fhani nifte. Ne popite fe kakor do sdaj,
(delajte tudi dobro, fpreobernite fe in bofte
uflifhani ). Is. 58.3-9.

Poftni zhaf je v’ telefno pokorjenje, naj
bo pa tudi sdrushena molitev, ufmiljenje in
fpreobernjenje, de bofta duflia in telo pokor¬
jena, drugazhen poft ne dopade Bogu. Modri
{ Sirah pravi: Kaj zhloveku pomaga, de fe
savolj fvojih grehov pofli, in so pet gre f hi?
34. 31. Kaj poft zhloveJku pomaga, ako fvojih
grehov ne opufti?

II.

SO

306

Laftnofti sapovedaniga pofta.

Ktere laftnofti ima poft ?

( Slitiri laftuofti ima :

1) Mefnih jedi sdershati fe.

2 j Najefti fe le enkrat na dan.

3) Ob pravim zliafu j epi.

4) V’ duhu pokore poftiti fe.

Ali vi poft Bogu vfhezh, ako nifo vfe le
laftnojU (polnjene ?

( Spolyiti fe morajo, kolikor je mogozhe.
V’duhu pokore poftiti fe, je vfini nar potreb-
niflii, in v’ tim nobeniga isgovora ni; drugo pa
fe mora po mozlii fpolnovati, iii.pe pravizhen
isgovor isgovori; de fe pa kriftjan po dobri
vefti ravna, bodo te laftnolii po potrebi rasla-
gane.

1) Mefnih jedi sdershati fe.

Sukaj zerkev fvojitn vernim sapove pojlne
dni fe mefnih jedi sdershati ?

Sato, ker fo mefne jedi telefu prijetni-
flti od drusili, in telo obilnifhi rede: to je en
del pofta al pokorjenja, ki ga ona po volji
boshji sapoveduje. Kriftuf je fzer rekel: Kar
fkus ufia noter gre,  ne ognjufi zhloveka.
Mat. 15. 11. ( Sveti Pavel tudi pravi: Vfuka
ftvar boshja je dobra, in nizh fe ne fme
savrezhi , kar fe s’sahvaljenjem vshije.  L

307

Tim. 4. 4. Refnizhno je, de je vfaka jed ne-
dolshna , pa je tudi hvale vredno fe je v’duhu
pokore sdershati , in je potrebno, zhe jo Bog
al zerkev prepove. ( Sad, ki fo ga pervi po-
rodniki jedli, je bil dober, pa je bil veliko
hudiga sazhetik , ko fo ga soper boshjo sa-
poved jedli.

Kakfhin greh je mefne jedi jefti, kader
ni perpufheno ?

Greh je to velik al majhin, al pa ni, po
okolifhinah.

Zhe vifhi duhovna oblaft da osnaniti fploh-
llo perpufhenje v’fzer prepovedane dni mefne
jedi jefti: al ga da komu is fofebniga pra-
vizhniga urshoha, ni greh fe prejetiga perpu-
fhenja poflushiti, preftopiti fe pa ufmiljeno per¬
pufhenje ne fme.

Popolnoma posabljivoft isgovori kriftjana ,
ki fe sapovedaniga pofta, petka al fabote ne
fponini; ravno tako ga negrefhna smota isgo-
vOri, zhe is dobre vefti je , ^ kar terdno mifli,
de je s’poftno sabeljo sabeljeno. Ako fe pa,
dokler flie je’, fpomni, je jenjati dolshen, in
tudi drusim povedati, ki enako jedo, de je-
njajo, zlie fda ne permora jefti, kar ni fzer
perpufheno. Ako fe potlej fpomni, de je is
nevednofti prepovedano jed jedel , naj bo
shaloften; ne fzer savolj greha, ampak de
v’ prejfhuo sinoto ne dovoli , in nedolshen
oftane.

Is potrebe je porpufheno okufiti jed,
ki fe bolniku perpravlja ; v’ fili je tudi per-

SJO *

308

pufheno mefne jedi jem, de fe per shjrljenji
ohrani.

Is dufhne flabofti, al is poslirefIinofti ni
nikoli perpufheno mefniga jefti, ker dufhna
flaboft in poshrefhnoft fie bres vfiga isgo-
vora.

Is sanizhvanja zerkvene sapovedi mefno
jefti, al pokuftii, al okufili je velik greh; fo-
febno pa, ako je to sanizhvanje drusim lju¬
dem v’ pohujfhanje.

Je perpufheno drusim mefne jedi dati ?

Zbe fe ve, de drugi nd fjnejo mefniga
jefti, ni perpufheno jim mefniga dati. Turki,
judje j  in krivoverzi nifo zerkvenim sapovedain
podversheni, in fe jim fme dati mefenih jedi,
katolfbkim vernim pa ne , zbe jim ni savolj
majhne ftarofti, al bolesni, al sadobljeniga fo-
febniga perpufbenja dopnfheno.

2) Najefti fe le enkrat vMan.

Kaj pometli:  Najefti fe le enkrat v’dan?

To pomeni, deje perpufheno jefti, koli¬
kor vlak zldovek potrebuje. Kdor mere ni¬
ma, in fe prevezhnaje, ako ravno ob pravim
zhafu, grefhi, ker je poshrefhnoft greh, in
s raven fkashe, de fe nerad pofti.

Bi bilo perpufheno obeda rasdelili, in ■
vezhkrat po malim jefti ?

To ni perpufheno bres pravizhuiga isgo-

309

vora. Ako fe med obedam kaj potrebnima
naglo pergodi, al kaka tila perinora od mise
vflati, in fe po tim so pet k’ miti gre , de fe po
fvoji potrebi naje , ni greh.

Kakfhin bodi krifljan , kteri fe suvolj po-
munkatija al telefne flabofti v’ pravim zhafu
ne more najefti ?

On naj fe po dobri vefti ravna, de poda
ne posabi, in de fe po fvoji mozlii pofti. Be-
razh, ki po hifliah proti, in ne dobi, de bi
fe ob zhafu najedel, naj po mozhi fkerbi
zerkveuo sapoved fpolnovati.

Bolehni in flabi verni, ki dolgo ne mo¬
rejo bres jedi biti, in fe tudi ne morejo na¬
jefti, ne grefh6 , ako po malim is potrebe
jedo.

Kakfhin greh je, zhe vernik pred al po
obedu, pred al po vezherji bres pravizhniga
isgovora je ?

De fe ve , kakfhin greh je to, fe mora
vfe vkupaj premifliti, kar je v’ enim dnevu
soper sapoved: zbejevfe vkupaj veliko, je
velik greh ; zhe je vfe vkupaj malo , je maj-
hin greh.

Koliko zliafa fme krifijan jefli ?

Toliko zhafa de fe naje, to je, okoli ene
ure. Ako bi bilo perpufheno vezli ur po ma¬
lim jefti, bi pol dneva, al vef dan bres gre¬
ha jedel, kar ne more biti perpufheno. Greh
je tedaj predolgo biti per miši in jefti , in

310

toraj pojedine v’ poftnih dueli uifo perpu-
fheue.

Je p o fin e dni perpufheno piti, kar in ka¬
der fe hozhe ?

Ni perpufheno piti kader fe hozhe, kar
telo redi al mu mozli daje. Per obedu je per-
pufheuo vina piti po fleherniga zliloveka po¬
trebi; per vezherji je tudi malo vina perpu¬
fheno, sunaj liga zhafa pa ni v’poftne dui
perpufheno vina, al drusiga mozhniga pitja ,
al mleka piti, zhe ni v’ kaki fiii, al bolesni,
al zhe je voda zldoveku fhkodljiva.

Pervim vernim je bilo navadno rezili: Ne
pijemo , ker fe pofiirno ; sdaj neumneshi pra¬
vijo : Pitje ne prelomi pofia.  Eni imajo la-
slinivo veft, de sunaj praviga zhafa obilno pi¬
jejo , in vender tega v’ greh ne fhtejejo. Zhe
imajo kako opravilo al kupzhijo, morajo to
per vinu poravnati, ako je ravno sapovedan
poft, ker pravizhue vefti nimajo.

Je perpufheno svezher jefii ?

Perpufheno je sdaj svezher malo jefti,
ker zerkev to pregleda savolj flabofti sdajnih
krifijauov. V’karih zhafih to ni bilo perpu¬
fheno, ampak verni fo le enkrat v’dan jedli:
Kader fo pa sazheli svezher kaj jefti, fo be-
fede te zerkvene sapovedi prevergli, in rekli:
Enkrat v’ dan najefii f e.  Prej fo pa rekli:
Enkrat v’ dan jefii.

311

Kako fe je navada perzhela, svezher kaj
j ep ?

Navada, svezher kaj jefti, fe je tako per-
zliela:

Verni fo fe fkoraj dvanajft fto let ojftro
poflili, in le popoldne jedli ; v’velikim poftu
pred velikonozhjo fo svezher , in v’ drusih
pofmili dneh ob treh al fhtirih popoldan jedli.
( Szhafania fo bolj sgodaj jedli, vender le en¬
krat v' dan; ko fo pa sazheli okoli poldne
jefti , fo svezher kake kuhane seli al fadje,
pa bres kruha jedli. ( Szhafama fo tudi malo
kruha jedli; kar fo pa jedli, je slo majhno
bilo.

Koliko je tedaj perpufheno svezher jep ?

Varni in modri uzheniki fploh pravijo, de
zheterti, al tretji del navadne vezherje je
v’poftne dni perpufheno svezher jefti. Vfak
kriftjan naj svezher je po navadi poboshnih
vernikov fedajniga zhafa in deshele , ne pa po
navadi poshrefhnikov, ki vefti in mere nima¬
jo. Kdor je mozhniga telefa , naj fkerbi
po mozhi pofneinati perve verne; zhe je pa
flabiga telefa , al ima teshke dela, naj sve¬
zher toliko je, de pofta ne posabi, in de ob-
ftati samore. Um uzhi , de zhe drugi dan
ni sapovedan poft, fe mora svezher bolj per-
tergati; zhe fo druge okolifhine, naj fe po
dobri vefti ravna.

312

3) Ob pravim zhafu jefti.

V kteri uri je perpufheno obedvati ?

Po navadi sdajniga zhafa je perpufheno
obedvati o poldne. Poprefhni verni fo navado
imeli enkrat v’ dan svezher, al ob zheterti al
tretji uri popoldan. Topreprizba, de zheje ko-
filo posueji, je bolj po duhu zerkve , in po sgle-
du pervib vernikov, ako jekriftjan do tifte ure
tefii. Kdor posno je, losbej pomanjfha ve-
zberjo, iu fe Bogu prijetnifhi pofti.

Na kmetih je navadno ob enajftib : soper
to navado ni kaj rezhi; ker kmetje nifo fko-
raj nikoli bres tesbkiga dela. Kdor fe na
delo dalezb nameni, al gre od doma, in kjer
fo majhni otrozi, kterim ni kaj jefti dati, al
je kak drug pravizhen isgovor , iu de toraj
obedam prebiti, ni greh.

Je perpufheno pred al po obedu, pred al
po vezherji malo je/ii ?

To ni perpufheno, ako je bres pravizlmi-
ga isgovora. Kakfhin poft je to, zhe fe vezh-
krat je al pokufha ? Do obeda in do vezherje
je doshnoft pozhakati, ako refnizhna telefna
flaboft ne perfdi drugazbi ftoriti.

4) V 5  duhu pokore poltiti fe.

Kaj pomeni, v’ duhu pokore poftiti fe?
To pomeni dobro voljo, is klere fe krift—

313

jan raci pokori, de s’fpolnjevanjem supoveda-
nih poftov sadoTtuje Bogu.

Je dolshnofl fe v’ d ul ut pokore poflili?

DoIshnoTt je. Kdor je Tvojih grehov sha-
Ioften , in ve potrebo Tvoje Tlabo telo poko¬
riti , Te rad poTti ; to je pa vfnn sapovedano.
JesuT pravi: Kader fe poftifh, pomashi fra¬
jo </lavo, in umij fvoji obran.  Mat. fS. 17.
Poinasati Tvojo glavo in umili Tvoj obras je
per Judih bilo v'snamenje veTelja; in ravno
salo JesuT tako govori, de To kriTtjani sapo-
vedanih poTtov veTeli , ne pa skaloTtni. 4 Sveti
Pavel je djat: Tarem fr oje telo, in pa

v flushnofl d eram, de savershen ne bodem.
I. Kor. d. 27.  Po njegovim sgledu naj Te kriTt¬
jani radi poTtijo , de premagujejo Tvoje teleTuo
posheljenje , in saversheni ne bodo. — Is tiga
potrebniga nauka Te drugi nauki ishajajo.

1) Kdor Te nerad poTli, in je perpravljen
poTt prelomiti, Te Bogu dopadljivo ne poTti,
zhe Te ravno poTti. — Eni Te poTtijo, ker je-
Tti nimajo, ako bi pa jefti dobili, bi Te ne po-
Ttili. Eni To tako Tlabiga duha, de jih vTak
prijatel, al perloshnoTt premoti. Eni Te poTti¬
jo , pa neradi, in redno godernjajo soper sa-
poved zerkveno. PoTt tih je Tiab, in ni po
volji boshji.

2) Kdor perloshnoTti iThe, de bi Te ne po-
ftil, in ti kolikor samore polajTha pokorjenje,
in to bres pravizhniga isgovora, je sapovedi
v’ Tvojim Terzu nepokoren. Kdor odloshi po¬
trebno delo v’poTtni dan ualaTh, de Te ne po-

314

iti; al fi ismifhljuje nizhemurne dela, al igre,
de um hitreji zhaf mine ; al svezher pred po-
ftam nalafli obilno je, al sjutraj dolgo leshi,
al drugi taki nerpdneshi fe ne poftijo prav ,
kakor Bog in zerkev sapovedujeta.

3) Kriftjan, ki fe fzer pofti, pa sato le,
de Boga ne shali, ima majhno saflushenje,
ker malo ljubi Boga , in malo Iker bi mu sado-
ftiti. Kdor le is tiraliu sapovedi fpolnuje , je
Judam podoben, kteri nifo ljubili pravizhnofti,
in sapoved, ampak fo is sgolj liraliu po njih
shiveli, de bi pokorjeni ne bili.

4) Kdor fe ne more ojftro poditi, pofti fe
pa rad po fvoji mozhi , ima saflushenje per
Bogu po fvoji dobri volji, zhe fi ravno manj
perterga od drusih kriftjauov, ker Bog vidi i
njegovo dobro ferze.

5 J Yfak krifijan bodi shaloden, ako fe ne
more popolnama poditi. Kdor je fvojiga sadol-
shenja per Bogu preprizhan, fe rad podi, in
je shaloften zhe fe ne more poditi. ( Sveti Av-
gufhtin lepo pove: Ako fe ne morefh pofti-
ti  , jokaje jej.  ( Sveti Gregor papesh je v’ ve¬
likim podu pred velikonozhjo sbolel, in fe po¬
diti ni mogel, in je bil fvoje nesmoshnofti sha¬
loften , kar je fam rasodel, rekozli: Sbolel f im,
kader fe rji, majhni in veliki, poflijo, ker
fe pa poftili it e morem, fim bolj shaloften fro¬
je nesmoshnofti ko fvoje bolesni.  Po njem bo¬
di vfak kriftjan, ki fe poditi ne more, in bo
lohka, ako nekoliko ve tesho fvojik grehov,
in koliko je dobro tukaj sadoftiti Bogu.

t

315

Kteri fo, al riifo dolshni po¬
it iti fe.

Ktere krifjane ta sapoved saveshe  ?

Ona saveshe vfe umne odrafhene verne,
ki nifo savolj Tvoje telefne Tlabofti pravizhno
isgovorjeni. De To majhni otrozi, ki rasfodka
The nimajo, odrafheni neumni, ki grefhiti ne
morejo , in odrafheni umni kriftjani, ki Te
savolj Tvoje telefne Tlabofti ne morejo, isgo¬
vorjeni , je gotovo refnizhno po nauku vfdi
zerkvenih uzhenikov ; drugi fo dolshni po Tvoji
mozhi poftili fe.

t So mladi ljudje dolshni pofiti fe, ki ni¬
fo fhe 21 let fari ?

Vezli uzhenikov to terdi, ker zhlovek
pred 21  letam ni fhe terdniga telefa, to ven-
der ne preprizha, de bi bili popolnama profil
od te zerkvene sapovedi, ker je sraven tudi
boslija , ktera sapoveduje fvoje flabo telo poko¬
riti, de nezhifte fkufhnjave ne obrode flabiga
fadu.

Nekteri zhlovek je terdneji v’ ofemnajftim
letu ko drugi v’pet in dvajfetim, in je morde
tudi nevarnifhi fkufhan, in mu je toraj po-
korjenje rofrebno. ,Sve(i Janes Krisoftom pra¬
vi: Pofi fe  , de ne grefhifh, in pofti fe,
zhe fi grefhil.  Kdor ni fhe 21  let ftar, naj
fe pofta pervadi, in naj fe pofti po fvoji mozhi.
Tako fveti Tornash uzki. (IV. Seat. dift. 15,
q. 3. ar. 4.)

f So fari ljudje dolshni pofiiri fe?

.Stari ljudje fo doJshui pohiti fe po fvoji
reozlii. .Sveti flikof Antoniu pravi: fitari ljud¬
je fo dolshni poftiti fe , zhe fo sdraviga
felefa.  .Stari , a ko fo sdraviga teiefa , fe
lashej poftijo od mladih, mladi pa fo poda po¬
trebna hi od durih, savoIj mozhaejfhiga Imdi-
ga ppsheljeuja.

Koliko fe v fak mora popili?

Yfak je dolshen po fvoji telefni mozlii ,
po telefiiih fkufhnjavah, iu po velikofti fvojih
grehov pohiti fe. Boslija volja iu mifel zerk-
ve je to , cle fe nezhifto posheljeuje ?  nezhifti
grehi, poshrefhnoft, pijauzhvanje , ia karkoli
fe isvira is telefoiga posheljenja s'poftam po¬
kori. Kdor ni v’tim sapopadeu, naj fe po fvoji
telefni mozhi poki, de ne grefhi, in kdor je
v’tim sapopadeu, naj fe ojftreje pofti, veuder
toliko, de fvojimu telefu ne fhkoduje, de fe
pokori, in ne sboli.

( So izgovorjeni bolehni, in shene ?

Bolehni ljudje in shene, ki imajo nad¬
loge fvojiga ftasm, naj fe po fvoji flabofti po¬
ftijo, in zhe fe malo pohiti morejo, ne greflie,
ako dobro voljo imajo.

.So isgovorjeni roko dedi ?

Delo ne isgovori nikogar , ampak telefna
flaboft. Per enakim delu eden pefha, drugi
pa ne., in kdor pefha, ne grefhi, ako fe po-
polnama ne pofti, grefhi pa kdor fe ne pofti,

ako fe samore bres telefne flikode. Kdor tesh-
kiga ne dela, fe laskej pofti, ker mu zhaf
hitreje mine: kdor pa vef dan teshko dela,
lohka de fe pohiti ne more, in naj fe po do¬
bri vehi ravna.

Je krif jan izgovorjen, zhe fe ne popi,
ker per drusih ljudeh dela ?

De per drusih ljudeh dela, je prašen iV
govor; ampak zhe delo flabi njegovo telo,
de fe pohiti ne more, je isgovorjen. Sapove-
di fpremljajo zhloveka kamor gre ; bodi fi
doma al drugej, naj po njih shivi. Ljudje is
flabofti fireshejo delavzam soper to zerkveno
Sapoved, in delavzi is flabofti jo preftopajo,
in fe isgovore : Nipm fe popil, ker doma
nipm bil.  Telefna flaboft isgovori zhloveka >
in kdor prašnih isgovorov ifke, bo teshko od¬
govoril Bogu.

Kakfhni naj bodo gofpodarji in gofpodi-
nje s’ fvojo drushino in delavzi v’ p o pni h
dneh ?

Bodo naj , kakor bo sdaj rezheno:

1) Zhe imajo otroke in drushino, de fe sa-
volj ftarofti ne morejo popolnama poftiti, naj
jim po pravizhnim ufmiljenji pregledajo , ven-
der tako, de jih navadijo poftiti fe.

2) Zhe imajo odrafhene otroke al flushab-
nike, naj fkerbe , de fe prav poftijo, in naj
jim dajejo sgled sveftiga fpolnovanja zerkvene
sapovedi, ako kaka telefna flaboft, al teshko
delo ne pennora jim pregledati. Ako kdo

318

jefti profi, in pravi, de fe poftiti ne more,
naj verjamejo al ne njegovim befedam, ka¬
kor vedo de fe rad al nerad pofti.

3) Zhe imajo »delavze, ki vef dan ieshko
delajo, in je verjetno, de fe popolnama po¬
ftiti ne morejo , naj jim dado sjutraj kaj malo
jefti, opoldne do fitiga, in svezher po pa¬
metni permeri; ne pa bres vfiga raslozhka ko
drugi dni.

Kakfhni naj bodo goflini al ofhtirji s’ljud -
mi, ki v’njih hifho pridejo jefi al pit v’poft~
n ih dneh?

Oni fe morajo po dobri vefti ravnati. Po-
potnikam finejo dati kar potrebujejo , ako
ravno ni ob pravi uri, nesmerjeno pa ne fme-
jo, ker nesinera je greh, in fofebni greh
v’ poftni dan. Ako domazhi zhlovek hozhe
jedi al pijazhe, de domu nefe, naj dajo kar
JiOzlie. Zhe domazhi zhlovek hozhe jefti al
piti ob prepovedani uri, in fe lohka ve, de
soper zerkveno sapoved, ga ne fmejo ufli-
fhati; veliko manj pa de bi pijauzhval al pi-
janzhvali. Gerdo , grefhuo in pohujfhljivo
je to, de kriftjani ozhituo sanizhujejo sapoved
fvoje ljube matere, katolfhke zerkve.

Je to prav, kar eni pravijo:  Drug dan
fe bom poftil ?

To ni vfelej prav. Kdor fe refnizhno
poftiti ne more, je livale vreden, ako fe drug
perloshen dan pofti; zhe fe pa bres pravizlmi-
ga isgovora ne pofti, grefhi, zhe ravno ob-

319

ljubi fe drug dan poftiti, ker ni v’ njegovi
oblafti poft preflaviti. Len kriftjan,‘ki no-
zhe v’nedeljo per fveti mafhi bili, in rezke:
Bom dragi dan ;  al bi bilo prav ? Kar potlej
dobriga flori v’pokorjenje je dobro, venderje
prej grefhil.

Vfak kriffjan naj fe rad pofli kader in
kakor zerkev sapove po fvoji lelefni možhi,
de fvoje flabo telo pod pokorfliino deva, Bo¬
gu sadofluje savolj fvojih grehov in mozli
fvoje dufbe povikfkuje, de loshej flusbi Bogu.

Od Ihtirdefetdanlhiga polta.

Kteri je fhtiridefetdanfki poft?

Ta je, kleriga vfi kalolfbki krifljani ima¬
jo pred velikonozkjo. Njemu fe ludi veliki
poft  rezke, ker je nar dalji, in nar ime-
nitnifhi. Ta fe fhtiridefetdanfki  poft ime¬
nuje, ker je saporedama 40 dni polta.

Je odsdavnaj ta poft v’ k atolfki zerkm ? ‘

Ta poft je smiraj bil v’katolfhki zerkvi:
apofleljni fo ga sapovedali, in je toraj smiraj
in povfod v’veliki zhafti: tudi flabi verni ga
nekoliko fpofktujejo.

Sukaj je zerkev fhtiridefetdanfki poji
sapovedala ?

Ga je sapovedala vfim odraflienim ver¬
nim is vezli fvetih namenov , in fofebuo :

1) De krifljani pofnemajo Jesufa, kleri fe

320

je 40 dni in nozlii poftil v’ pufhavi preden je
sazhel evangelij osnanovati.

2) De fe fkerbno perprarljajo velike fkriv-
rofli Jesufove fmerti in vftajenja obhajali.

3) De"fe s’ poftam, molitvijo, in dnisimi
dobrimi deli perpravljajo vredno fpoved, in
vredno obhajilo o velikonozJinim zhafu opra¬
viti.

Salidj perzhne zerkev fhiridefetdanfki
poji s’ pepelenjam, in kaj pepel pomeni ?

Zerkev perzhne fhtiridefetdanfki poft s’pe-
pelenjam v’fpomin ozhitne pokore, litera fe je
pepelnizhno fredo sazheia, v’kteri je ponishne
grefhnike s’pepelam potrofila. Njih glave je
pepelila de fmert premifhljujejo in fe ponishu-
jejo. Pepel pomeni fmert, in toraj ko glave
vernikov pepele, fe flehernimu rezhe: ( Spomni
fe,  o zhlovek, de fi prah, in de fe bofh
fpet v’ prah fpremenil ?

Kako fe mora fhtiridefetdanfki poft po
volji zerkve pofvezhvati?

Po mozhi fvojiga telefa fe mora pofliti,
nepolrebniga perpufheniga vefelja fe ogibati,
premifhljevati rasodete refnize, in slafti Je-
išufovo terplenje in fvoje shivljenje boljfliati.

Kako fo prejfhni verni fhtiridefetdanfki
poft pofvezhvati ?

Oni fo ga veliko fveteje, in fkerbneje,
ko mi, pofvezkvali.

Verni do dvanajftiga ftoletja fo v’poft-

321

nih dneh le enkrat na dan jedli; v’poftih zhes
leto fo okoli tretje ure po poldne, in v’veli¬
kim poftu svezher jedli. Do namenjene ure
fo lakoto in shejo radi pretrpeli, zlje jih ni
bolesen permgrala prej jefti. t Sq fe fkerbno
varovali vfiga nepetrebniga ako ravno nedol¬
gim iga vefelja, tudi vfih predobrih jedi, jedli
fo fozhivje, al pa fo ob kruhu in vodi obftali,
obilno molili, na terdim leshali, in ubogim
obilno pomagali.

Vli verni, bogati in ubogi fo fe ojftro
poftili. ( Sveti Janes Krisoftom poterd,i to, re-
kozh: Kralji, oblaftniki, vojfhaki in v{i
drugi fe ojftro poftijo  ; vfi revno shive,
iti ni raslozhka med bogatimi in Ubogimi.

V’ devetim ftoletji imamo lep rasgled sve-
ftiga fpolnovanja fhtiridefetdanfkiga pofta nad
mogozhnim zefarja.111, in vfo njegovo imenitno
drushino. Franzofki zefar Karl I. je v’ veli¬
kim poftu en dan povabil nekiga fhkofa k’ obe¬
du ; ko je povabljen fhkof vidil, de zefar ob
dveh popoldne j"eft gre, ga je fvaril, sakaj gre
tako sgodaj jeti. Zefar ga je rad poflufhal »
in mu ponishno fkasal, de savolj tiga le prej
je, de bi njegova velika drushina predolgo
tefh ne bila. To kashe, de tudi mogozlmi
fveta fo poftne dni, in slafti fhtiridefetdanfki
poft slo fpoflitovali.

V’ dvanajftim ftoleiji je ravno taka nava¬
da bila, de fo verni v’ velikim poftu enkrat
svezher jedli, ,Sveti Bernard to prizhuje , kije
fvojiin miniham tako pifal: Do sdaj fmo fe
do tretje ure popoldne poftili  / sdaj pa

11 . 21

322

X v’ velikim poftu) fe bomo do vezhera ; ne
le mi, temuzh tudi kralji, oblaftniki, du¬
hovni, in vfi, imenitni in reveshi.

Kmalo po fmerti fvetiga Bernarda fo ver¬
ni pefhali, in fe mehkeje poftili; sdaj je ve¬
liko flabili, in eni ga ozhitno sanizhujejo.
Kdor ljubi Boga in Tvojo dufho fe rad bli-
sha ojbrolti pervih vernih; to je pa vfim per-
porozheno, de Te pravi duh pokore obudi;
in kdor toliko ne more , naj fe vfaj pobi po
sgledu sdajnih poboshnih vernikov, in tudi
s’ drusimi dobrimi deli naj fbtiridefetdanfki
poft Bogu v’ zbali;, in fvoji dufhi v’ svelizba-
nje radovoljno pofvezhuje.

Kvaterni polti.

Kteri fe levaterni pofti imenujejo ?

Kvaterni pofti fe imenujejo ti, ki fo fhti-
rikrat v’letu, fpomlad, po letu, jefen, in po
simi sapovedani. Tih poftov je dvanajft, in
tedni v’ kterih fo sapovedanib, fe kvaterni ted¬
ni imenujejo.

( So kvaterni pofti sdavnaj sapovedani ?

Sdavnaj fo v’katolfbki zerkvi. ( Sveti Av-
gufhtin, kteri je v’ zbetertim ftoletji shivel,
pifbe od njih, in pravi, de fe verni v’ kvater-
nih tednih poftijo po ftari navadi. Papesh f.
Leo I. ravno to pravi, de je bara navada
v’ zerkvi fe v’ kvaternih tednih pobiti. To da
perloshnob verjetij de fo kvaterni pofti od
apofteljnOv do naf prifbli.

323

Saka j je zerkev kvateme p o JI e sapove-
dala ?

Zerkev jih je is vezli  namenov sapove-
dala, in fofebno is tih :'

1) De bi kriftjaui vfe leto pofvezhvalij in
ako fo grefhili j de fe s’ poftam j molitvijo in
pokoro ozhiftijo.

2) De kriftjaui ponishnO profijo Boga, ker
ob kvaternih tednih fhkofje navadno pofvezhu-
jejo mafhnike , dati fvoji zerkvi vredne na-
me.fmike Jesufove v’ svelizhauje vfih vernikov.

3) De hvalijo Boga sa vfe dobrote, ktere
fo po njein prejeli j ga sa gnado in rodovitnoft
semlje profijo.

To je mifel katolfhke zerkve, in naj fe
verni po nji ravnajo, de fe po mozlii poftijo,
obilno molijo , fe poboljfhajo , in fe s’ drusi-
mi dobrimi deli pofvezhujejo.

Adventni in drugi polti k’pras*
nikam.

Sukaj je zerkev adventne pojte sapove-
dalu ?

Sato, de fe verni s’pokorjenjam k’Jesu-
soviinu prihodu perpravljajo. ( Sam poft je ma¬
lo, in toraj je potrebno fvoje grehe fovrashiti
in opufiiti, de fe obrodi■refnizhui fad pokore,
kakor je Jesuf po fvojim osnanovavzu Ja-
i:esu sapovedal, rekozhj ( Storite vredni fad
p okoret

21 *

324

Sakaj je zerkev poji k’ nekterim velikim,
prasnikam sapovedala ?

Sato, de bi verniki s’poftam, in s’tim
kar Te poftu perdrusliuje, s’ molitvijo , iu s’ dru¬
gimi dobrimi deli prašnike pofvezhvali.

Kako fo f'e prejfhni kriftjani k’ prasni¬
kam perpravljali ?

Oni fo fe k’fpominu Jesufoviga rojftva,
in k’ drusim prasnikam fkerbneje perpravljali
ko sdaj. V’ adventu fo fe ojftro pobili, in
obilno molili , de bi bili boshizhne prašnike
s’ zhifto dufiio obhajali. K’ drusim prasnikam
fo fe tudi gorezlie perpravljali. V’ dan pred
prasnikam fo sgodaj vftali, in fhli v’ zerkev,
kjer fo dolgo molili, pfalme peli, in fveto
mafho flifhali, in nifo is zerkve fhli, dokler
nifo bile popoldanfke ozhitne molitve dokon-
zhane. Po tih fo domu fhli in jedli, ker fo
bili tefh. Malo fo fe pozhili, in sopet v’ zer¬
kev fhli , kjer fo fkoraj vfo nozh v’ boshji
flushbi bili. Ne le verno ljudftvo, ampak tudi
oblaftniki in mogozhni fo fe tako sadershali,
kakor zerkveni ozhetje prizhujejo.

jSzhafama je fveta gorezhnoft opefhala, veli¬
ke molitve in ponozhna boshja flushba opufhena
bila, invonder k’velikim prasnikam sapovedan
poft oftal. Vli verni naj fkerbe blishati fe go-
rezhnofti prejfhnih vernikov, de k’ prasnikam
obilnifhi molijo , fvoje grehe obshalujejo , praš¬
nikov fkrivnoft premifhljujejo, in jih sjzhifto
dufho obhajajo.

Sdaj ni vezli podobe prejfjine gorezhno-

325

iti: naraefti fvetiga zhuvanja zhujejo v’ hudo¬
bijah ; namefti fvetiga petja rasusdano vpijejo
kakor de bi bili obfedeni, iu zhe je vikfhi
prašnik, hudobnifhi delajo, de fveti zhaf ob-
razhajo v’ Tvoje pogubljenje.

Od petka in fabote.

Sakaj je zerkev zapovedala v' p etik in f ti¬
hoto mefnih jedi sderskati fe ?

Sato, de fe verni vfak teden nekoliko
pokore, in Te s’ pokorjenjem perpravijo nedeljo
prav pofvezhvati. V’petik je pokorjenje v’fpo-
min Jesufove fmerti ; v’faboto pa v’ fpomin nje-
goviga pokopa.

Je lilo vfelej sapovedano v’ p etik in fa-
bolo fe mefnih jedi sdershati?

Yfak teden je bilo nekoliko pokorjenja
v’katolfbki zerkvi, to pa je bilo premenjenji
pedversheno, kakor bo sdaj rezheno :

Pervi verni To Te po sgledu apolteljnov
vfak teden bres vfe sapovedi nekoliko poftili.
Navada fplohna je bila, de To fe v’fredo in
petik poftili; v’ Iti inf ki zerkvi fo fe tudi v’fa-
boto poftili. V’jutrovili deslielah fo fe v’fre-
do poftili v’fpotnin, de v’fredo fo vifhi Ju-
dovfkiga ljudftva fklenili Jesufa umoriti, in
de ga jim je Judesh prodal; v’ faboto pa fe
nifo poftili, ampak v’petik v’fpomin Jesufove
fmerti. Ker ti pofti nifo bili terdno sapove-
dani, fo verni odjenjali, iu fe te dni le sder-

326

skali mefnih jedi ;  zerkev je potlej terdno
sapovedala: V’ p etik in faboto fe mefnih jedi
sdershati.

Je dolshnoft to zerkveno sapoved f polnoč
vati ?

Sato jo je zerkev JVo/itn vernim dala,
de fe fpoluuje. Isgovorjeni fo otrozi do fed-
niiga leta; tudi popolnama neumni odrafheni
večni; bolniki, ki bres fiikode ne morejo mef¬
nih jedi sdershati fe; vfak vernik v’lili, de
fvoje shivljenje ohrani, in kader je fploflmo
perpufhenje po vifhi duhovni oblafti.

To kashe in preprizha, de vernik, kteri
kres pravizhniga perpufhenja v’ petik al fabo-
to mefno je, grefhi, ker fe zerkvi vftavlja,
ktero poflufhati in bogati je Jesuf sapovedal.
Vernik pa, ki is sanizhvanja te zerkvene sa-
povedi v’prepovedane dni mefa al mefnigaje,
je nar hudobnifhi, in fhe veliko huje je, ako
fvoje brate pokujfha al poimjfhuje.

IV. Zerkvena sapoved,

Kteraje zheterta zerkvena sapoved ?

Ta je: t Spovej fe fvojih grehov fvoji-
mu pojavljenima fpovedniku nar manj enkrat
v letu , in ob velikonozhnim zhafu prejmi
fveto ref linje Telo.

337

Sapopadik te sapovedi.

Kdaj je zerkev sapovedala nar manj en¬
krat v’letu f'povedati fe , in o velikonozh-
nim zhafu fveto refhnje Telo prejeti?

To je sapovedala v’letu 1215 v’ velikim
sboru v’Lateranu pod papesham Jnozenziam.
V’ tim sboru je bilo lamih fhkofov 412.

Sukaj je zerkev to sapovedala ?

Zerkev je to sapovedala , de fo kriftja-
ni pokorni Jesufu , iu de v’ fmertui lenobi ne
shive.

Jesuf je Tvojim vernim sapovedal fe Tvojih
grehov fpovedati, ko je Tvojim apofteljnam re¬
kel: Kterim bofte grehe odpujlili, fojimod-
pufheni, in kterim jih bofie sadersliali, fo
jim sadershani.  Jan. 20.23. Ta oblati, apo¬
fteljnam in njih natlopnikam dana, bi bila sa-
ftonj, in bi ne vedili komu odpuftiti al sader-
shati grehov, ako bi fe verni Tvojih grehov ne
fpovedali. Jesuf je tudi sapovedal de verni
njega prejemajo v’ sakrainentu f. refhniga Te-
lefa, rekozh: Refnizhno; refnizhno vam po¬
vem : Ako ne bofie jedli mojiga mefa, in
vili moje kervi, ne bofte imeli shivljenja
v’ febi.  Jan. 6. 54.

Jesuf Kriftuf je tedaj fpoved in obhajilo
sapovedal, pa ni odložili 1 zhafa, in zerkev je
oboje narmanj enkrat v’ letu sapovedala, de
verni fpolnujejo Jesufovo sapoved v’ fvoje sve-
lizhauje.

328

Zhe je to Jesufova sapoved, sdkaj je
zerliev to tako posno sapovedala ?

Sato je odlaThala, ker nifo pervi verni
te sapovedi potrebovali. Pervi verni fo bili
filno vneti in fo pogoTto prejemali fveto refhnje
Telo; ako fo grefhili, to Te Tvojih grehov sha-
foftno fpovedali, in Te po naukih Tvojih du¬
hovnov reTnizImo Tpokorili. Ko To oni Tzha-
fama peThali, jih je zerkev gorezlie perga-
njala, de Jesufovo sapoved Tpolnujejo, in de
vezhkrat v’letu prejemajo sakramenta pokore,
in JesuToviga TeleTa. Vfi hiTo bili JesuTu in
njegovi zerkvi pokorni, in toraj je vfnn ver¬
nim v’letu 1215 terdno sapovedala, de naj Te
vTaj enkrat v’letu Tpovedo, in prejmejo Tveto
obhajilo o velikonozhi.

Je to velika al majhna dolshnoft ?

To je velika dolshnoft, in kdor ni tej
sapovedi pokoren , ni kerThanTkiga imena vre¬
den, in Ti pogubljenje saTlushi.

Kdor nima fmertniga greha, ali je dol¬
shen vfaj enkrat fpovedali fe?

Dolshen je , de Te zerkveni sapovedi pod-
vershe, in drusih ne pohujTha. ( Sveti Tomash
uzhenik pravi: Dolshen je fpovedati fe en¬
krat v’letu, vfaj savolj zerkvene sapovedi.
Nemarni kriTtjani bi lohka sanizhevali sapo¬
ved/in Te isgovorili, rekozh: Nimam fmert¬
niga greha , in sata me sapoved ne save-
she.  Kdo pa Trne rezhi: Nimam veliziga gre¬
ha ?  Tedaj naj Te is potrebne ponishnofti

329

in dolshne pokorfhine vfak podvershe sapo-
vedi.

S’ kterimi befedami je zerkev to sapoved
osnanila ?

Zerkev je to sapoved v’ zhetertim veli¬
kim sboru v’ Laleranu sjtiini befedami osna-
uila: Vfaki vernik, obojiga fpola, ko je
ftaroft rasfodka nafiopil, naj fe vfih fvojih
grehov fvojimu duhovnimu narmanj enkrat
v’ letu fam svefio fpove, in nalosheno po-
korjenje po mozhi f polni. Tudi, vfaj o veli-
konozhnim zhafu naj poboshno prejme fve¬
to ref linje, Telo ; zhe mu njegovi duhoven is
pravizhniga namena ne odloshi. Kdor ni tej
sap ovedi pokoren, v’zerkev ne fine, inbres
kerfhanfkiga pokopalifha bode. Ta sapoved
bodi pogofto osnanjena, de f e nihzhe s ’ ne¬
vedno ft jo ne isgovori. Kdor fe hozhe is pra¬
vizhniga namena perdrusim duhovnima f po¬
vedati, naj per f voj im prej dobi perpuflie-
nje, ker ga drugi duhoven ne more lodvesati
al savesati.

Je tej sapovedi sadofleno  s’ flabo f povedjo
in nevrednim obhajilom ?

Refnizlino de ni, ker Jesuf in zerkev sa-
povedujeta dobro fpoved in vredno obhajilo.
Papesb Alekfauder VII. je obfodil, kar fo
eni djali, de fe s’flabo fpovedjo fpolni sapo¬
ved. Inozenzi XI. je drugi lashniv nauk obfo¬
dil , de fe s’ nevrednim obhajilam dopolni sa¬
poved. Zerkev sapoveduje tedaj dobro fpo-

330

ved in vredno obhajilo, ker to je refnizhna
volja Jesufova.

Kaj zerkev s’ timi befedami sapove: Ver¬
nik naj fe fam vfih f'rojili grehov  fvojimu
dahovjiimu svefto fpove?

Zerkev" s’timi befedami vernim sapove,
de fe vfak fvojimu paftirju al drusimu duhovni-
mu, pomagavzu VTari, fvojih grehov fpove. To je
refnizhna dolshnoft fleherniga krifijana, in ga
saveshe, ako je mogozhe jo fpolniti. Ako bi
zerkev drugazhi iniflila, bi sraven ne perfta-
vila, in ne sapovedala fvojiga duhovniga sa
perpufhenje profiti  pred fpovednika druge fare
iti; in tudi ne, de drugi duhoven ne more
ptujiga vernika odvesati al savesati.

( Sveti fhkof Karl Boromej je duhovnim
paftirjain fvoje fhkofije pifal, de profhnavzam
dajejo perpufhenje iti drugam k’ f povedi,
ako vedo, de ne gredo is duha nepokore.
Lohka de ima kdo pravizhen isgovor, uepo-
korfhiua pa ne isgovori.

Sukaj je zerkev sapovedala fe per fvojim
duhovnimu f povedati ?

Zerkev je is f vetih namenov sapovedala,
de fe vfak per fvojim duhovnimu, kjer prebi¬
va, fpove:

1) Ker to je ftara navada vfih zhafov, in
tudi um preprizha , de duhovni paftir, al njegov
pomagaviz, al uamefinik fodi domazhe ovze.

2 ) Ker duhoven , ki med fvojimi duhovni¬
mi otrozi prebiva , jih posna , lohka pra-

331

vizhno fodi, in veliko rezili lohka poravna.
Ni jih malo, ki snaniga in ftanovitniga vod¬
nika potrebujejo, in jim ni varno, de fi uesna-
niga isvolijo',

To popolnamapreprizha , deje mifel zer-
kve fveta, in de fe ovze fvojiga paftirja bo¬
je is duha nepokore, kar jim morde daje per-
loslinoft v’nepokori shiveti in umreti.

Od kod je to , de je v ’ nekterih fhkofijah
duhovnim perpufheno farmune drusih pa -•
ftirjov fpovedali ?

V’ nekterih fhkofijah je to perpufheno,
ker fo nekteri duhovni preoblosheni s’ veli¬
kim fhtevilam dufli; to pa ne isgovori nepo¬
kornih grefhuikov, ki is duha nepokore dru¬
gam gredo.,

Kaj je floriti farmami, Meri do fvojiga
duhovni g a suupanja nima ?

Fannan, ki do fvojiga duhovniga saupanja
nima, naj fkerbno premifli, sakaj de ga ni¬
ma. Ako ima pravizhen isgovor, naj fi dru-
siga varniga fpovednika isvoli , prej pa naj fe
po volji zerkve fvojimu duhovniinu sglafi. Ako
nima pravizlniiga isgovora, al ve, de ga ne-
pokorfhina al nepokora drugam vabi, naj fe
premaga , in podvershe fvojimu duhovnimu.

Zhaf sapovedane fpovedi.

Kdaj je vernik dolshen fe f voj ih grehov
f povedati?

Zerkev je vfim vernim, ki fo v’ftaroli

332

rasfodka prifhli, sapovedala: Nar manj en¬
krat v’ letu  fpovedati fe , pa ni zhafa odlo-
zkila.

Sukaj ni zerkev zhafa odlozhila v’Merim
fe fpoveclati?

Salo ga ni, ker krifijan ni vfaki zhaf
perpravljen fe fvojih grehov prav fpovedati,
ampak kader mu Bog da gnado, in fi on s’ njo
persadene. ( Spoved bres potrebne perprave,
ni v’ odpufhenje grehov, insato fe morakrift-
jau fkerbno perpravljati.

Kdaj je vernim navadno opraviti sapo-
vedano fpoved ?

Navadno je o velikonozhnim zhafu fpove¬
dati fe, in ravno salo fe velikanozhua fpoved
imenuje, de verni prejemajo fveto refhnje Te¬
lo, kakor zerker sapove. Tridentiufki sbor
slo hvali navado , ki je v’ katolf hki zerkvi,
de fe verni v’velikim poftu fpovedujejo. Prav
je to, ker je fvet zhaf, zhaf pokore in fpre-
obernjenja, de fe perpravljajo vredno prejeti
fveto refhnje Telo.

Je sadofli fe enkrat v’letu fpovedati ?

Premalo je to, in toraj zerkev pravi:
Narmanj enkrat v’letu fpovedati fe.  Zerkev
s’ timi befedami rasodene fvojo gorezho sheljo ,
de bi fe kriftjani vezhkrat med letam fpove-
dovali. Kdor fe le enkrat v’ letu fpove, ka-
slie de permoran gre kTpovedi, in de bi morde
ne fhel, ako hi fe ozhitniga fhpota ne bal.

333

Porežite nekdo: Ali ni sadojli, zhe fto-
Hm y  kar mi zerkev sapove?  Sadofti je iz er
(o, de ni zerkvena sapoved ozhitno sanizhe-
vana, premalo je pa po volji fkerbne matere
katolfhke zerkve , ktera pravi Narmatij  enkrat
v’ letu fpovedati fe. Shelja katolrhke zerkve,
sgled poboshnih krifijanov, in dufhne potrebe
perganjajo vezhkrat med letam prejemati sa-
kratnent pokore , de vernik dobiva mozh fve-
leje sbiveti. Zhlovekova naturajeflaba, in ne
jenja flabiga fadu obroditi: potrebna je toraj
zhesnaturnih perpomozbkov in ozhifhevanja.

Kdor je v' hudih navadah, in s' grehi pre-
ohloshen, ali mu je sadofli le o velikonozhnim
zhafu iti k’ fpovedi ?

Njemu je premalo o velikonozbnim zhafu
le fpovedati fe , ker ni perpravljen odvese in
fvetiga refhniga Telefa prejeti. Dobri verni
kriftjani, ki fe vezhkrat med letam shaloftno
in odkrito fpovedujejo, in k’ boshji miši vredno
perflopajo, iohka opravijo fvojo dolshnoft o ve¬
likonozhnim zhafii; mersli in hudobni krift¬
jani , ki imajo hude navade, in mnoge hude
rezili poravnati, kako bodo opravili fpoved,
ako le o velikonozhnim zhafu pridejo ?

jStara navada je, de fe po bosimi verni
vezhkrat med letam fpovedujejo, in perve dni
velikonozlmiga zliafa fvojo dolshnoft opravijo ;
navadno je tudi , de fe s’ grehi oblosheui
grefhniki med letam ne fpovedo, in o veliko¬
nozhnim zhafu sadnji gredo k’fpovedi. Na¬
vadno je to, in tudi de fkerbui kriftjani zhe

334

dalje bolji prihajajo #  liefkerbni pa huje sab-
redejo v’grehe.

Kaj je rezhi tiflim, Icteri o velikonozhnim
zhafu le salo gredo k’ fpovedi, de zedelz
prejmejo ?

Pravizhno, in refnizhno Te rezke, de fo
oni hinavzi in fleparji, ker fe ozhitniga fhpo-
la ne pa Boga boje. Predersni kriftjan, ki
kTpovedi ne gre, in kriftjan , ki savolj zedel-
za gre , fta podobna; pervi ozhitno prekopi
sapoved, drugi pa jo svijazhno overshe , in
jo oba sanizlmjeta, ker lia oba zerkvi in Je-
sufu nepokorna, — Nihzhe ne fme posabiti, de
zerkev sapove dobro spoved, in de fe s’ flabo
njeni volji ne sadofti.

Od velikonozhniga obhajila,

Kaj zerkev s’ to zheterto sapoved jo fhe
sapove ?

Ona sapove: O velikonozhnim zhafu fve¬
to refhnje Telo prejeli-,  sapove pa ga vredno
prejeti,

Sukaj zerkev vernim sapove fveto refhnje
Telo vfaj o velikonozhnim zhafu prejeti ?

Salo, de fo verni Jesufovi sapovedi po¬
korni, ki ga prejeti sapove. Jam 6. 54. De
pa verni to Jesufovo sapoved fpolnijo, je ve-
likozhni zhaf nar bolj perldshiu , ker fe ta¬
krat obhaja fpomin njegove fmerti, vilajenja,

335

in vliga fveta odrefhenja. Refnizhno, de fe
nar bolj fpodobi jagnje boshje prejeli, kader
fe fpomili obhaja, de je jagnje boshje daro-
; vano nebefhkimu Ozhetu y’odrefhenje vfiga
fveta. Is liga fveliga namena je zerkev ve-
likonozhno obhajilo vfim umnim vernim sapo-
vedala.

P er kteri ftarofli je vernik tej sapovedi
podvershen ?

Vernik je lej sapovedi podvershen, kadar
ima pravi rasfodik med hudim in dobrim ; loje
pa fploh okoli enajftiga al dvanajfliga lela.
Ako otrok nevarno sboli , fme malo pred ob¬
hajan biti, zhe je umen in uzhen v’kerfhan-
fkim nauku.

Aligrefhe porodniki ingofpodarji, ki frojih
otrok in mlade drushine ne perpravljajo k’fve-
timu obhajilu ?

Refnizhno de grefhe, ako fi ne persade-
nejo kolikor je v’ njih mozhi. ( Sveti Pavel pra¬
vi: Kdor sa fvoje, in slajii sa domazhe ne
fkerbi, je vero satajil, in je /tuji od never¬
nika.  I. Tim. 5.8. Zhe duhovni s’vfim persadja-
njem fkerbe otroke uzhiti, in perpravljati k fve-
tim obhajilu, njih fkerb malo sda, ako otrozi
nobene pomozhi doma nimajo.

jSlaroft , ako drusiga ni, ne da saflushe-
nja k’bosliji miši iti; to troje je potrebno:
um, uk in dobro slavljenje. Otrok, kteri je
fhtirnajft al petnajft let ftar, in nima fhe po¬
trebne perprave, fe s’ fvojo lenobo sadolshu-

336

je, in veliko bolj njegovi porodniki al gofpo-
darji, ki sa njegovo perpravo ne fkerbe.

Kdaj fe p er zime in mine zhaf velikono¬
zhniga obhajila ? ,  j

Zhaf velikonozhniga obhajila fe p er/Im e,
in mine po volji duhovne gofpofke. Namenjen
zhaf, v’kterimfe velikonozhnoobhajilo opravi, j
ni v’ vfdi fhkofijali enak, in vfak vernik uaj
flori po navadi fvoje fhkofije. V’ Ljubljanfki
fhkofii fe zhaf velikonozhniga obhajila pdrzhne
drugo poftno nedeljo, in v’prasuik neb oboda Je-
sufoviga mine.

Kdor ni v* tim zhaf'u obhajan , ali f'potni
zerkveno sapoved , zhe je pred al potlej ?

Zhaf velikonozhniga obhajila je po volji
duhovne gofpofke, ne pa po volji lenih krift-
janov; vender fo uekteri pravizhno isgo-
vorjeui. !

Ij Kdor is lenobe ne fkerbi v’ pravim od-
lozhenim zhafu opravili velikonozhniga obhaji¬
la , je zerkvi in Jesufu nepokoren. Kdor lah¬
ka ve, deje neperpravne dufhe, in is lenobe
sadnje dni velikonozhniga obhajila pred fpo-
vednika pride, je fam kriv, ako ni v’veliko-
nozhnim zhafu obhajan.

2) Kdor fe fkerbno perpravlja k’ veliko-
nozhninm obhajilu , fpovednik vender rnifli, de
je premalo fpokorjen, in mu odloshi odveso
in obhajilo, ne grefhi, zhe potlej ob retehe-
nim zhafu nasaj pride, in zhe rad flori, kar
mu fpovednik gapove. Zhe pa nemefti treh

337

a! fldirih tednov odlafha nasaj priti vezh mef-
zov, in to is lenobe, greflii soper zerkveno sa-
poved.

3} Kdor je na morji , al per foldatih, al
drugej, de ne dobi fpovednika, al de ga ni
siianiga jesikft, ni zerkvi nepokoren, ako fzer
refnizhno sheli fpovedati le , in perftopili
k’ bosbji miši.

Kaj pa bolehen al bolni krifljan , ki ob ve-
likonozhnim zhafu v’ zerkev ne more ?

Kdor savolj flabofti fvojiga telefa al bo-
lesni v’ zerkev ne more, de tvojo dolshnoft
dopolni, je dolshen kfebi poklizati duhovna,
de ga doma fpove in obhaja, preden veliko-
nozhni zhaf mine. Kdor je o velikouozhnim
zhafu savolj nevarne bolesui obhajan , fpolnj
tudi zerkveno sapoved, kakdr užheniki terdijo.

Ali fe fpolni zerkvena sapoved s’nevred¬
nim obhajilam ? : ,

Zerkev sapove vredno obhajilo, in joraj
fe s’nevrednim obhajilam njena sapoved ne
fpolni, kakor je papesh Iuozenzi XI. fodil,
in s’njim vfa zerkev uzhi.

Kako zerkev pokori nepokorne krifljane,
Meri fe nozhejo enkrat v’ letu fpovedati, in
o velikonozhi obhajati ?

Zerkev te nepokorne verne ajdam enake
fhteje, jim prepove med verno ljudftvo k’o-
zhitni bosbji flushbi priti, in jih obfodi bres
zerkveniga pokopalifha biti. Oni ne bodo

n. 22

338

fodbi boshji odfhli, in (udi ne drugi, ki s’hi—
imvfbino perkrivajo Tvojo liepokorTiiino.

Yfi verni naj gorezbe Tkerbe Tvoji ljubi
materi katolTliki zerkvi popolnama pokorThino
Tkasovati, de bodo JesuTu pokorni, de s’zhi-
Tio Tpovedjo doTeshejo odpufhenjt. grehov, in
s’ vrednim obbajilam doTeshejo zhesnaturno
mozh vTe TkuThnjave premagovati, de bodo
svelizhani.

Y. Zerkvena sapoved.

Ktera je peta zerkvena sapoved ?

Ta je : Ne obhajaj shenitve v’ prepove¬
danih zhafih ?

V’ kterih zhafih ni shenitev perpufhena?

Shenitev ni perpuThena od perve advent¬
ne nedelje do Tvelih treh krakov, in od pe-
pelnizhne Tredp do perve nedelje po veliko-
nozhi.

Sukaj je zerkev v’ tih zhafih shenitev pre¬
povedala  ?

Prepovedala je, ker To advent, boshi- ,
zhni prašniki, poTt in velikonozh ToTebni Tveti
zbafi , k(ere To kriftjani dolslmi s’molitujo ,
premiThljevanjem, pokam in drusimi deli po-
Tvezhvati. De zerkev ta Tveti namen doTe-
she, prepove vTe smote, nepotrebne veTelja
in shenitvanje. Shenitvanje, ako bi ravno
kerThanTko bilo, s’Teboj perneTe smote , ra-

339

ftrefeiije in drugo, kar ni fvetimu zhafu per-
merjeno in fpodobno.

V’ adventu in velikim poftu je slienitev
prepovedana po tej žerkveni sapovedi; ne fpo-
dobi fe pa tudi ob nedelah in sapovedanih
prašnikih, v’kvaternili tednih, in krishovim
tednu, ker fo ti fveti dnevi odlozheni , de
kriftjani fofebno molijo, in nesmoteni flushijo
Bogu.

Samare biti slienitev v’prepovedanih ška¬
fih perpufhena ?

V ’ kaki fili in is fofebnih urshahov sa-
more biti po duhovni oblafti perpuflieua , in
ona perpufti, pa na tihim, bres pojedne, in
drusiga navadniga.

—«*>»o««

mr


—' } ■  'i',. ‘ ■>

v J'■ * ' , V . i . A ■>

* ' ' ; ' ‘

iHrt'df*'<A &.  tti (K? 11 'i

■ '  i«

j!; . ,  .(• U. .h , : - i i n

»n lu \/. .• ,

■ //

■■-<■***

v

C

341

K a s a 1 o.

t Slrau

Od boshjih sapoved fploh  .... 3

Kako fline fo , po kom, in kako osna-

njene . 3

I. Sapoved boshja.

Nje sapopadik .. . / 5

Verovati v’ Boga  . ....... J. (S

Upati v* Boga . 17

Ljubiti Boga is vfe dufhe  .... 18

Moliti in hvaliti Boga . 25

Od nevere in malikvanja  ..... 27

Od krivoverjlva . 23

Od vrasli . 32

Od vedeshvanja . 35

Od zoper ni j e . 37

Vrashe fo grefhne in fhkodljive  . . 38

Od flabiga upanja . 40

Od zluijti do angeljov in fvetnikov  . 42

II. Sapoved boshja.

Nje sapopadik . 48

Kdo in kaj sanizhuje boshje ime  . . 43

Kdo in kaj zhafli boshje ime  ... 51

Od perfege . 54

Od obljub  .. 58

342

III. Sapoved boshja.

( S<ran

Sapopadik in namen te sapovedi  . . 64

Od dela jen jati in greha varovati fe. 66
Od sapovedanih dobrih del  .... 71

Od Ijubesni do blishniga.

Dolshnoft je blishniga ljubiti  . . . SO

Koliko in savolj koga ga ljubili  . . 84

Od fkasovanja Ijubesni do blishniga  . 86

IV". Sapoved boshja.

Dolshnofii otrok do fvojih porodni-

kov . 8!)

Dolshnofti porodnikov do fvojih otrok. 101
Dolshnofti kriftjanov do duhovnih  . 118

JDolshnofii do deshelfke oblafti  . . . 123

Dolshnofti po f lov do gofpodarja  . . 126

Dolshnofti gofpodarjov do flushabni-

kov . 433

V. Sapoved boshja.

Nje sapopadik . 142

Od laftniga ubijanja  . . . . . .142

Od blishniga ubijanja . 145

Od pohujfhatija . 150

VI. Sapoved boshja.

Nje sapopadik . 164

Sapeljivofl in hudoba nezhifliga gre¬
ha  . 165

Od zhiftofli, in od tiga kar jo ohra-

nuje . 172

343

VIL Sapoved boslija.

( S<ran

Nje sapopadik . 179

Kriviza je soperna Bogu, in koliko

de je grefhna . ISO

Kako fo hifhni gofpodarji krivizhni. 184

Od gofpodinj  . J SO

Od otrok .. 1S7

Od poflov in drusili delavzov  . . . 1S9

Od kupzhevavzov . 190

Od dolshnikov  . . . 193

Od zhimshov ul obre/l . 197

Od najdenih rezin . 199

Od povernjenja .  202

VIII. Sapoved boslija.

Nje sapopadik   . 214

Od krivizhniga prizhvanja  .... 214

Od lashi  .......... 217

Od obrekvanja, opravljanja in pod-

pihvanja . 224

Od kriviga natolzvanja  ..... 234

IX. Sapoved boslija.

Nje sapopadik  ; kaj prepoveduje in

sapoveduje . 238

X. Sapoved boslija.

Nje sapopadik; kaj prepoveduje in

sapoveduje  .   244

344

Zerkvene sapovedi.

( Sirau

Od njih fploh  .. 2,46

.  ' . N

I. Zerkvena sapoved.

Nje sapopadik  . . . . . . . . 260

Od mnogih prašnikov in fvet ih zdia-
, fov  .......  .j •• . .v 261

II. Sapoved.

Dolshno/b fveto mafho flifhati  . . . .292
V’ f roji fari  . . . ,v\Vt : . .. . ;300

III. Sapoved.

• • • ' ,

Od pofta fploh  .. SOS

Lafinofli sapovedaniga po/la  . . . S06

Kteri fo al nifo dolshni pojliti fe  . S16

Od fhtirdefetdahfkiga pojta  . ,. . 219

Kvaterni-pofti  ........  322

Adventni in drugi k’velikim prasni-

kam i s . k 32S

IV. Sapoved.

Sapopadih te sapovedi .  . . . 326

Zhaf sapovedane f povedi  ....  S S1
Od velikonozhniga obhajila  . . . 334

V. Sapoved.

Nje sapopadik . 338

• . -• .

■' ■. :

■ ''  j ‘Mt:- :■ ■  \ -p -.V:.

. ' -

,.v i- •

SMS«)

fe A

. ‘ . ^ ' ■

-

■

■ - .

, . f . - v  i/ •

■ . f i/ •

.

* ,

,

• '

‘

; ''V s  ‘ '  /' •; %, *

■ ->-'■■ ■ .■ ■ V.«' ■


H

-v ;> ■ ■ >>•- v', .  ■>.*■£ ■>,<’>/

■ .

■ ' . ■ • •

\ . 1  : • .■ > ■ . ■ 1


.V Tft T *' 5- '••<'••

I .  s j, 'V ' ivi*

1  • -f ■' v v  ■ **•> • ”• 'tZ

v. ;• 'k? •



.

■ -(&

.

‘

?. il ‘ C . > , . .. ; v.. • . .

/ v  • i’ • / ':• >

-

111

p' ,.

ttSmEMSaiSSafl*' .,

' ' «1


• '

'

■


■

;?fv



";>■ 'Vr

- . .

«• ? - •. . . y ’ -r ... > -r , 4---.•/•iv, r

.