Pofttnlna paviallraaa. ''84•• a.L^U.dliaiu. lUmiUjilht/LL iUUL" ^ua i Strokovni Ust n povzdigo gosfflnttankega obrta. Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". Ust izhaja 20. vsakega meseca £a člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5’—; posamezne številke 2 Din. ~ Cena tnseratom: '/a strani D 5‘— vključno davek. ===== Jrednlštvo m upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Stev. Ib. ===== Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave Je pošiljati do 10. vsakega me — —-— seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■ Stev. 9. V Ljubljani, 20. septembra 1928. Leto XV. Ciril Majcen: Gostilničarjem o občinski dokladi na trošarino vina. Svoječasno sem na občnem zboru Zveze gostilničarskih zadrug ljubljanske oblasti opozarjal, da občine po- obstoječem občinskem redu v mnogih občinah pobirajo po novem proračunu zvišane doklade protizakonito že od 1. januarja, dasi so zvišane doklade od nadrejene oblasti bile potrjene s proračunom vred šele čez nekaj mesecev po novem leta Res je, da Je g. veliki župan (sedaj kompetenca oblastnega odbora) potrdil, da veljajo doklade že s 1. I. dotičnega leta na vse davščine, torej tudi na davščine od potrošnje, toda ta za občine nadrejena oblast ali ni hotela upoštevati zakonite mere, ali pa kompetentni upravni referenti — žal, najbrže v pretežni večini proti našemu stanu razpoloženi kot da smo brezpravna para — niso čutili potrebe, se z obstoječimi zakoni pobližje spoznati. Prakticiralo se je to nezakonitost od prevrata sem do danes. Kjer pa ni tožnika, ni sodnika. V mnogih občinah so gostilničarji po sklepu občinskega odbora zvišati doklade sicer vlofeili pritožbo, ki pa je bila navadno vedno zavrnjena, ter je bilo tudi v takih primerih vselej dovoljeno pobirati zvišane doklade že s 1. I., dasi je bila potrditev izdana morda šele v sredi proračunskega leta. In v vseh teh primerih se je, žal, zgodilo, da se ni nikdo obrnil na upravno sodišče s tožbo proti nezakonitosti ter so tako gostilničarji v teh povojnih letih utrpeli — smelo trdim — lepe bilijone dinarjev. Ce je kateri malo po-Sodrnjal, da vendar ni pravično doklade v zvišeni meri pobirati tudi od že iztočenega vina, se mu je po vrhu še škodoželjno rogalo češ, mar li ne veš, da imamo vas gostilničarje v davčni preši, katero lahko privijamo poljubno do zadnjega beliča in tiho moraš biti. Da bodo gg. kolegi glede tega v bodoče poučeni, poročam primer, ki je bil za tekoče proračunsko leto v občini Loka pri Zidanem mestu, kjer je izreklo končno besedo upravno sodišče po javni razpravi 12. t. m. Gostilničarja je zastopal pri razpravi odvetnik g. dr. E. Kalan. Prepis! A 292/28. 9 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Upravno sodišče je pod predsedstvom upravnega sodnika dr. Henrika Steske, v prisotnosti upravnih sodnikov: 1. dr. Ljudevita Brenceta, 2. dr. Ivana Likarja, dalje zapisnikarja dr. Alojzija Finžgarja, na tožbo Cirila Majcna, restavraterja v Zidanem mostu in tovarišev, zoper odločbo oblastnega odbora ljubljanske oblasti v Ljubljani z dne 11. aprila 1928., št. 1239, glede občinske doklade na državno trošarina na vino, po dne 12. septembra 1928. izvedeni ustni razpravi, in sicer po zaslišanju poročila sodnika poročevalca in izvajanj zastopnikov tožitelja, toženega oblastva in soudeležene stranke, županstva občine Loke pri Zidanem mostu razsodilo takole: Tožbi se ugodi in izpodbijani upravni akt razveljavi zaradi nezakonitosti. Razlogi: Odbor občine Loke pri Zidanem mostu je v seji od 30. 10. 1927 sklenil, da se v pokritje občinskih potrebščin za leto 1928 pobirajo tudi 300% doklade k užitnini na Vino in vinski mošt. Županstvo je ta sklep razglasilo in po paragrafu 75 občinskega reda za Štajersko vabilo vse volilne upravičence na zborovanje, na katerem bi se sklepalo o predložitvi gori navedenega predloga občinskega odbora oblastnemu odboru v odobritev. K temu zborovanju se ni nihče oglasil, pač pa so Ciril Majcen in tovariši že pred dnevom zborovanja in v roku, predvidenem v paragrafu 79. občinskega reda vložili pismen ugovor zoper predlagano zvišanje dotedanje 200% doklade na državno trošarino na vino na 300%. Oblastni odbor ljubljanske oblasti je z odlokom od 11. 4. 1928. št 1239 dovolil občini Loki pri Zidanem mostu, da sme poleg drugih davščin v pokritje občinskega primanjkljaja pobirati tudi 300% obč. doklado na državno trošarino od vina, vinskega mošta in petijota, počenši s 1. januarjem 1928, ter zavrnil pritožbo Cirila Majcna, češ, da višina doklade ni prekomerna. Zoper ta odlok so dne 18. 5. 192S v odprtem roku Ciril Majcen. Jakob Selič, Franc Juvančič in Alojzij Železnik vložili tožbo na upravno sodišče. V tej tožbi navajajo tožilelji, da toženo upravno obla-stvo ni pravilno uporabilo zakona, kaitf oblastni odbor je odobril zvišanie doMa-de šele 11. 4. 1928 in so bili gostilničarji o tem obveščeni šele 8. 5. 1928, zbog česar tega zvišanja niso mogli vka1knl!raM pri točenju vin^ od 1. I. 1928 do 8. 5 »'1 i-S in bi ga morali torej sami namestu kon-zumentov trpeti. Pri presoji tožne točke je upravno sodišče nastopno prevdarjalo: Ni nobenega dvoma, da tvori proračun občinskemu gospodarstvu temelj za celo leto in da je načeloma pobirati občinske doklade na vse občinsko upravno leto. V kolikor oblastni odbor po čl. 93 zakona o oblastni in okrajni samoupravi v zvezi čl. 30—34 uredbe o oblastnih in sreskib samoupravnih proračunih in čl. 308 finančnega zakona za leto 1927/28 odobruje višino od občinskega odbora sklenjenih občinskih doklad na neposredne davke, velja ta odobritev pač za vse proračunsko leto in nai si je oblastni odbor dotično odobritev izdal tudi šele med proračunskim letom. Ker gre za neposredne davke, gotovo ne more biti nikakega pomisleka, da ne bi se doklada tudi za primer odobritve pobirala tudi za čas od pričetka proračunskega leta pa do dne odobritve dotičnih 'doklad. Neposredni 'davki in doklade na nje imajo pač namen, da zadenejo neposredno davkoplačevalca in torej ne more biti pomisleka, da se od občinskega odbora sklenjene občinske doklade pobirajo za vse proračunsko leto in naj si se je odobritev izposlovala tud? šele po začetku občinskega upravnega leta. To velja tudi za druge občinske doklade z državnimi davščinami in za samo-stalne občinske davščine, ako naj po volji zakonodajalca ali uredbodaialca te državne ali občinske davščine trpi davkoplačevalec sam. Povsem drug pa je pravni položaj, ako gre za davščine na potrošnjo. Te davščine nimajo namena, da zadenejo davkoplačevalca (n. pr. prodajalca, proizvajalca), nego naj zadenejo potrošnika in mora posrednik. ki davščino plača, imeti možnost regresa proti komunizmu. Pobiranje davščin na potrošnjo kakor n. pr. občinskih doklad na državne trošarine in samostal-nih občinskih naklad na potrošnjo, je torej dopustno šele za čas po sklepanju občinskega odbora o teh davščinah oziroma v primerih, da je potrebna odobritev višjega oblastva, po razglasitvi odobritve. Za dobo med začetkom občinskega proračunskega leta in dnevom razglasitve predpisane odobritve bi se smele take davščine pobirati pač le v iznosu, za katerega ni potreba višje odobritve. Za primer, 'da je občina sklenila pobiranje odobritve podvrženih’ davščin na potrošnjo že pred pričetkom novega proračunskega leta. bi se smela pobirati taka davščina, tudi v višji izmeri, namreč v dotedanji višini, nikakor pa ne v znesku, ki je večji od dotedanje višine. Ako se je namreč tudi preteklo leto pobirala davščina v izvestnl izmeri, Je verjetno, da bo tudi za naslednje leto pobiranje odobreno vsaj v isti višini kakor dotlej fn more davkoplačevalec s tem zneskom kal-kulirati. Ne velja pa to za višjo Izmero nego je bila dotedanja in bi torej oblastni odbor smel odobriti zvišane doklade šele za čas od objave odobritve pa do konca upravnega leta, a za dobo od začetka upravnega leta do razglasitve kvečjemu dotedanje doklade. V danem sporu gre nedvomno za davščine na potrošnjo, namreč za doklado na državno trošarino na vino, vinski mošt In peti jot Tudi je razvidno iz upravnih spisov, da se je v preteklem letu pobirala 200% doklada na to trošarino. Zaradi teh okolnosti bi se od 1. I. 1928 od dneva obvestitve točilcev o predpisani odobritvi bodisi! v Uradnem listu, bodisi na način, kakor prvotni občinski sklep bodisi z Individualno obvestitvijo smela ta občinska doklada pobirati le v višini 200 %. t. j. v višini doklade, kakršna je za leto 1927. S tem. da se je dovolilo pobiranje 300% doklade že od 1. I. 1928, se je torej kršil zakon, ter je moralo upravno sodišče tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt razveljaviti v kolikor se je z njim dovolilo pobiranje 300% doklade k državni trošarini na vino, vinski mošt in petijot že po-čenši z dnem 1. 1. 1928, in ne šele od dne obvestitve o odobritvi. Upravno sodišče v Celju. dne 12. septembra 1928. L- S. Dr. Henrik Steska 1. r. Pripomnim naj še primer, da so bile v nedeljo po tej razpravi občinske volitve. In kajpak, znani gospodje so si pri tej priliki to razsodbo brž izposodili v agitacijo proti gostilničarjem kot da ima ta stvar z volitvami kaj opravii. »Gostilničarji so občino oškodovali (!) za 100% doklado od vina za štiri mesece« so razglašali s plakati. Sicer je to kričanje smatrati prav tako smešno kot bi n. pr. kričal tat. da je krivica, ker se mu ne pusti krasti, toda neuko ljudstvo hujskati na tako zloben način proti našemu stanu, tega pač ni bilo pričakovati od mož. ki dobro vedo. da občini baš naš stan največ doprinese, ki se kaj radi ponašajo z obiektivnostjo in ker so končno v našem stanu vendar pristaši vseh strank. Ce ie ena lista kandidirala od 25 kandidatov 2 gostilničarja na za izvolitev verjetna mesta, nai bo potem že kar ogenj v strehi. Ne v mlinarje in ne v nobene obrtnike se n. pr. ni nikdo zaganjal z agitacijo Zakaj naj bomo ravno gostilničarji tarča, na katero se lahko prireja gonja zaradi bedaste domišljije, da bo za to kdo obdržal ali dobil mandat občinskega odbora, ali župana. Kakor bi gotovo vsak stan, tako tudi gostilničarji tako umazano atako ogorčeno odklanjamo! Dotični pa, katerim naj te besede veljajo, naj se zapomnijo, da se s takim načinom ni in ne bo pridobivalo nobene časti in nobenih občinskih jasli. Nebrzdano pritiskanje gostilničarstva k tlom. Začetkom urejevanja našega državnega gospodarstva se je večkrat slišalo, da ko bo uvedena avtonomija v Sloveniji, bo pa popolnoma drugače In boljše urejeno vse. Slišali pa so se tudi ugovori, da Bog nas varuj avtonomije, kakršne sl gotovi sloji naše dežele želijo, če nam že drugega ne bo na škodo, kakor to, da bomo imeli tudi to korporacijo vzdrževati, torej brez dvoma zopet povišek davščin to bogzna kakih vseh vrst dajatev. In resnično, kolo časa se Je prlvrtelo In 2 njim tudi avtonomna oblast Prvi študij te korporacije je bil seveda, kje vzeti sredstva. Državna oblastva ne dado nič ter pravijo: tu jih Imate, vzdržujte jih sami. Nervozno smo pričakovali, kakšne koristi nam bo ta oblast tn kaj vse dobrega imamo od nje pričakovati. In glejte, kmalu so se pojavile te dobrote; s 1. februarjem smo dobili po časnikih razglašeno, da je finančni minister dovolil, da sme oblast v prvi vrsti prijeti gostilničarstvo za vrat s pobiranjem davščine na nočni obisk javnih zabavišč in okrepčevališč. naložiti oblastno takso na javne plesne prireditve, naložiti oblastno doklado k državni trošarini na opojne pijače, naložiti oblastno trošarino na porabo premoga itd. Vse pri-čenši s 1. februarjem letošnjega leta. Samo taksa na plese se bo pobirala za čas od 1. fanuarja, torej za cel mesec nazaj. To navajamo uvodoma Ie zaradi tega. ker hočemo v nadaljnem opisati, s kakšno Ijubeznjivostjo podpira oblast gostilničarsko obrt striktno z namenom, pritiskati jo k tlom. v kolikor se da. 2e iz našega današnjega uvodnega članka, katerega j® dal priobčit? ugleden naš tovariš gospod Ciril Majcen, podpredsednik gostilničarske zadruge v Laškem, v katerem se jasno dokumentira, da ne le oblastni odbor sam zase stori kar more in da celo tudi kar ne bi smel. da otežkočuje in ovira gostilničarstvo v njegovem obratovanju, po-dražuje življenska pokrepčila in potrebščine do skrajnih mej in. kakor čujemo, se bo v bodoče šlo še dalje s poviškom doklade na državno trošarino od vina, temveč podpira celo občine In jih zavaja, da naj le z vso strogostjo pobirajo nalviŠ-te občinske doklade na trošarino, pa ma-gari. da se pri tem poživila podražujej® na nedosegljivo višino, lastnik obrata P® naj jemlje denar kjer hoče. samo da bd s svojim žuljevlm delom polnil blagajn® in vzdrževal vse mogoče stare in noV® korporacije. iz srca moramo biti hvaležni dičnento gospodu Majcnu In njegovim tovarišem* ki so se izmed vseb ohrabrili pokazati to dokazati svetu, da tudi oblastni odbor nima pravice tja v en dan gnjaviti gostilničarski stan in kršiti zakon s tem. da j® dovoljeval vse vprek pobiranje povišanih doklad na trošarino Že kar najraje od dneva, ko je občinski zastop to sklenil, ko v to še od nikoder ni bilo zakonitega dovoljenja ali potrdila dotičnih sklepov od v to določenih višjih inštanc. Oblastni odbor je celo sam šel predaleč In pobiral plesne takse od prizadetih za Cel tnese® nazaj, čeprav je dobil v to šele koncem januarja pristanek finančnega ministrstvi ki Je bil razglašen šele začetkom februarja. Na tozadevne pritožbe od strani naš® Zveze se je oblastni odbor skliceval n® to, da je uredba že fako prikrojena ln 3® je uredba v celem obsegu od mfnistr® odobrena. Pozabil pa je, da uredbe uto® zakoni in ako je minister, neupoštevajoč zakon, tako uredbo potrdil, kršil tudi -zakon. Zato je bil dotični zahtevek oblastnega odbora v celoti nezakonit, ker prizadeti s tem niso mogli računati, ker ne more nihče v naprej vedeti, kakšnega mnenja bodo višje inštance, ali bodo do-tično postavko odobrile ali ne in niso za-mogli naprej vedeti, da bi bili prirediteljem takrat prirejenih plesov postavili takso v račun in so jo mogli potem gostilničarji iz lastnega žepa utrpeti, česar pa zakon ne predvideva. Ne-le v občini Loke pri Zidanem mostu, marveč skoraj po vsej Sloveniji, prav Kotovo pa v ljubljanski oblasti vsepovsodi, Se je gostilničarstvo pritoževalo proti temu, da je moralo kar za tri do štiri mesece nazaj doplačevati občinske doklade, za katere je oblastveno dovoljenje bilo razglašeno šele po štiri do pet mesecev kasneje, kakor so se sklenile, ter mesecev kasneje, kakor so se sklenile, ter so se vsepovsod panajveč zaračunavale Že s 1. januarjem, dasi v to občine vsled nepotrdila niso bile upravičene. Oblastni °dbor pa je vse take pritožbe zavrnil in °dklanjal. ter deputacijam, ki so nezakonitost takega zahtevanja dokazovale, kmalu da ne pokazal vrata, tako da je marsikateri gostilničar moral vsled te krivičnosti utrpeti po 5. 10 in 15 tisoč Din Pri doplačevanju za nazaj, kar ni nikjer dajal v kalkulacijo v svesti si, da mora ta stara pravičnost, ki je že od nekdaj določevala, da so sklepi, odredbe, naredbe, da, celo zakoni veljavni šele od tistega časa, ko se razglasijo. Pri nas pa je vladala v tem pogledu samooblastna samovolja, samo da se je pritiskalo gostilničarstvo k tlom. Take so torej dobrote te toliko slavljene avtonomije. S kakšno slastjo hoče oblast obremenjevati najpri-mitivnejšega gostilničarja za vsak komaj namišljeni ples, kojega se udeleži morda dva ali tri pare slučajno navzočih gostov, naj vam pojasnjuje naslednji dogodek. Na letošnji pustni večer je prišlo po 9. url, ko ie gostilničar že hotel iti spat in so bili gostilniški prostori že zaklenjeni, v neki vasi na Dolenjskem, nekaj maškar. Ko so se takole nekaj časa ondi motovilili, je nekdo od maškar vzel v usta otroške or-gljice, nanje zapiskal in se pri tem vrtil in morda so tudi drugi skakali okrog njega. Ta direndaj se ni vršil dolgo časa pri njem, ker so maškare kmalu zopet odšle dalje po vasi. Zgodilo pa se je, da so se na vasi tisti večer še stepli in enega tako Prelomastili, da je menda v treh dneh nato umrl, se je zahtevalo od gostilničarja z motivacijo, da je imel ali dopustil ples V hiši in zato, ker so se potem na vasi pre-tepavali, da mora plačati plesno takso v znesku 250 Din, ker sicer bo brez pardona zarubljen. Dasi je zadeva ne le komična, marveč Še smešna, jo moramo vendarle vzeti kot tesno že z ozirom na to, ker se smatra od °blasti tudi kot resna in pa, ker bi se zna- vsled te nepravilne poučenosti oblasti zgoditi nad ubogim siromašnim podeželskim gostilničarjem kruto nasilje z rubež-nijo in oškodovanjem njegovih bornih in pičlih premoženjskih razmer. Iz poročila, katerega nam je prizadeta stranka verodostojno podala, je razvidno, da nasedajo dandanašnja oblastva vsaki hudobni partizansko strankarski, lažnjivi in škodoželjni denuncijaciji in da take malenkostne zadeve obravnavajo enako, kakor bi se bil priredil bogve kako znamenit in dolgotrajen ples v največjem ljubljanskem salonu brez predhodnega plačila, te nepravilne za vse slučaje enako visoke in horendne takse. Zveza je že ponovno v svojih vlogah opozarjala in prosila oblastni odbor, naj to takso, ako je zanj take važnosti, diferencira in kategorizira za manjše priredbe na minimalnost in stopnjevaje na velike prireditve drugačno takso, to pa seveda le za take slučaje, koder se plesi resnično prirejajo Za slučaje pa. kakor je bil ta v gostilni F. K., pa naj bi se slavni oblastni odbor vendarle ne dal varati po svojih vnetih poročevalcih ali špijonih, kojim je škodoželjnost !ri strankarsko sovraštvo lastnost. Ne bomo nadalje v zadevi izgubljali časa in nadlegovali čitatelje z razlago neupravičenosti in nepravilnega postopanja v zahtevi napram opisanemu slučaju, opozarjamo le na stanovski list »Gostilničar št. 1 1. 1927, v katerem pod nadpi-som »Važna določba« se najde prepis odločbe ministrstva financ z dne 4. novembra 1926, br. 27158/11, s katerim tudi finančno ministrstvo oziroma generalna direkcija poreza odločuje, da za razveseljevanje, katerega prirede gostje sami s seboj prinešenimi godbenimi inštrumenti, gostilničar nikakor ni odgovoren in se ne more zahtevati za take slučaje nobene takse, smo tedaj v trdnem prepričanju, da kar velja za državo, mora veljati tudi za oblastno gosposko in da tej tudi ne bo dovoljeno gotove panoge obrti na svojevoljen način tako kruto preganjati in po nedolžnem spravljati na beraško palico. V današnjem listu priobčena razsodba upravnega sodišča mora zrevolucljonirati vse gostilničarstvo, ki bo brez dvoma zahtevalo od občin, pa tudi od oblastnega odbora povračilo zneskov, katere je moralo plačati za tisti čas, ko odobritve za- devnih' občinskih sklepov niti niso bile storjene, še manj pa razglašene. Ker se bliža čas sklepanja proračunov, tako občinskih kakor oblastnih, je treba obračati vso pozornost na to, da se presilnim obremenitvam z raznimi dokladami prizadeti vedno pravočasno upro, vlagajo pravočasno pritožbe, predvsem pa, da se ne: dajo nikdar več tako brezobzirno izže-mati, preden ne dobijo dotični sklepi zakonitih potrjenji, s katerimi jim je omogočeno šele potem take davščine odvaliti ali prenesti na konzumenta. V splošnem so oblastne in občinske davščine v Sloveniji, posebno pa v ljubljanski oblasti menda na najvišji stopnji; ki prav močno ogrožajo interese vsega gospodarsvta, zato je nujno potreben zakon, ki bi za vso državo urejeval vprašanje financiranja oblastnih in občinskih' samouprav po enotnih načelih', ne pa kakor je sedaj, da v marsikateri mali občini plačuje par gostilničarjeo yeč kot vse ostalo prebivalstvo, ko oblasti nimajo nobenega razumevanja in obzirnosti ter 2? nekako slastjo pritiskajo na gostilničarstvo in ne pomaga nobeno predočevanjej težkih naših razmer, tako da obstoja k marsikaterem kraju dejstvo, da vzdržujejo trije ali štirje gostilničarji celo občino, povrh pa še razne oblasti. K sklepanju občinskih in oblastnih proračunov. Sklepi oblastne skupščine, zadevajoč pobiranje davščine na nočni obisk javnih' okrepčevališč, takse na plesne prireditve in oblastne doklade k državni trošarini na opojne pijače režejo tako globoko v; interes gostilničarske obrti in nalagajo; toliko odgovornosti ter grozjio k neizmernemu poslabšanju obrata te panoge, da-smo primoran! izreči k temu nekaj besed. 100% doklada na trošarino od vina naj se vsekako zniža na 50%, kakršno je sklenila lani oblastna skupščina v Mariboru. To vsekakor iz ozira na to, ker 100 odstotni povišek doklade na trošarino osobito v Ljubljani z dosedanjimi občinskimi dokladami, državnimi taksami, davščinami in režijskimi stroški povišuje ceno temu potrebnemu življenjskemu predmetu okroglo na 5 Din pri litru, tako da malo da ne same davščine in doklade presegajo nakupno ceno tega blaga. Centralna vlnarna d. d. V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11 Telefon 2573. Telefon 2573. opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. »Centralna vinama" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. Pridite in poskusiteI Niste obvezani, da tudi naročite! Konzum tega predmeta se itak že dandanes vsled teh neznosnih davščin in doklad tako rapidno zmanjšuje, da ogroža vinogradništvo in gostilničarstvo v njega eksistencah in nikakor tudi gotovo ni na korist državnim finančnim dohodkom. Pozivno na memorandum, katerega je organizacija gostilničarstva že pred letom razposlala vsem v poštev pohajajočim faktorjem in tudi dosegla, da odpisujejo vse občine, ki pobirajo doklado na trošarino 3% na osušitve, kalo, nepravilnosti v inerah in druge razne gubitke, zahtevamo istotako, da se mora tudi oblastna skupščina po tem ravnati in uvesti 3% odpis na vse množine pri pobiranju even-tuelno dovoljene doklade na trošarino, ker zahteva to čut pravičnosti, da ne bo gostilničarstvo plačevalo davščin in dajatev od predmeta, katerega naposled nikoli nikjer bilo ni. Domnevane nočne takse na obisk ka-varen po 1. uri ponoči naj se kratkomalo črtajo iz proračuna, ker v prve teh kavar-narstvo pobirati ne more, ko je jasno, da se ne bo dobilo niti enega gosta, ki bi si dal meni nič tebi nič izvleči iz žepa 5 Din v take ne dobre namene. Pravice do žepne rubežni nad gosti pa kavamar ne bo dobil ex offo, ker je tudi ne mara. V drugo pa so kavarne po 1. uri, ko se začenja pobirati ta davščina, itak v hipu izpraznjene in s tem je storjen zopet nov čin, ki ovira kavamarstvo v zakonito dovoljenem času obratovanje, v največjo dejansko in gmotno škodo. Radi tega je bil tak sklep oblastne skupščine najodločneje odklanjati in ne prevzeti nikake odgovorno-sti-napram blamaži in neuspehom, kateri bi iz tega izhajali. Odklanjati jasno vsako vmešavanje k pobiranju te davščine, ako bi se ista kljub našim protestom še nadalje hotela obdržati. K sklepu takse na plesne prireditve imamo pripomniti, da je ta postavka brezobzirno fanatična, neutemeljena, kajti ako bazira na poročilih, da se na plesnih prireditvah vršijo pretepi in pobijanja, ne prihaja to od reelnih mirnih plesnih prireditev, kakršne prirejajo gostilničarji v svrho razveseljevanja svojih mirnih in solidnih gostov, kar je osobito v predpustnem Času zelo v navadi, temveč se pri-godivajo mogoče incidenti le po deželi, kjer je pijančevanje med priprostim narodom vsled dovoljene proste kuhe žganja na kmetih povzročilo, da konzum žganih pijač precej narašča in vsled tega treznost po deželi in na kmetih precej trpi. Radi tega predlagamo, naj se tudi ta davščina, ako se obdrži, podvrže primernemu diferenciranju, ki mirnega in korektnega razveseljevanja ljudstva ne bo obremenjevalo. Interes itak že z neizmernimi visokimi davščinami obremenjene gostilničarske In kavarniške obrti in nje možnost nadaljne-ga obstoja in eksistence je treba vzeti Vendarle tudi že enkrat v zaščito. Občinske davščine oziroma doklade na trošarino ne smejo po določbah fi- nančnega zakona znašati več kot do 300 odstotkov, t. j. 105 Din na hi vina. Naj obračajo zadruge pri tem vso pozornost na to dejstvo, zlasti pa, kjer gre za eventualni povišek, da se tisti ne sme preje pobirati ali zaračunavati, ko je bila potrdi- • tev dotičnih sklepov javno razglašena. Opozorilo. Glede dejstva, da so začeli trgovci, branjevci in slični točilci baje kar po tihem nadalje tudi še po 1. juliju t. 1. vršiti točenje vina in piva na stoječe goste, smo dobili na našo ostro pritožbo, ki je bila v zadnjem »Gostilničarju« tudi objavljena, od finančne oblasti odgovor, da se ni nikomur gori navedenih trgovskih točilcev dovolilo točenje vina in piva po 1. juliju 1.1., da torej vsi tisti, ki ta posel opravljajo, kršijo tozadevne odredbe in zakonske predpise. Oni smejo edino-le prodajati v originalno zaprtih posodah, t. j. steklenicah, nikakor pa ne točiti za takojšnjo uživanje v lokalu. Tistim, ki so imeli pravico točenja žganja še po prejšnjih zakonih, je dovoljeno točiti na drobno v vsaki množini žganje v odprtih posodah preko ulice. Izključeno pa je tudi vsako točenje žganja na stoječe goste za neposredno uživanje v trgovskem lokalu. Odrejeno pa je, da se s koncem t. 1. strogo odpravi vse, kar sedaj še nepraviloma točari. Kmetijsko društvo v T. ?n točenje alkoholnih pijač. Pod tem naslovom je napisal ugledni trgovec I. G. dejanja in ravnanja po kon-zumih v Trgovskem listu, iz katerega si dovoljujemo dotični opis posneti, ker prvič opisuje dejstva, ki se večinoma vse-povsodi pri teh podjetjih vršijo, drugič pa kot uvideven resen trgovec pozdravlja odpravo točenja alkoholnih pijač po trgovinah. Pred vsem naj podamo ta dopis, ki se glasi: »Vsem je še v živem spominu, s kakšno odločnostjo sta hotela gg. velika župana obeh slovenskih pokrajin zatreti alkoholizem z odpravo točenja alkoholnih pijač v trgovinah s špecerijskim blagom. Resnici na ljubo moram priznati, da je vsak uvideven trgovec to akcijo pozdravil, v kolikor je imela namen onemogočiti alkoholikom pijančevanje izven gostilniških lokalov. Gostilničar ima za točenje vina, žganja in drugih pijač pripravne prostore in pri tem naj ostane! Ali glejte čudo današnjega pojmovanja o presoji enakosti pred kakim odlokom. Ravno isti g. veliki župan, ki je izdal omenjeni odlok za odpravo točenja alkoholnih pijač v trgovskih lokalih, je izdal pred par dnevi Kmetijskemu društvu v Trebnjem dovoljenje za točenje alkoholnih pijač stoječim gostom v trgovskem lokalu. V izogib vsem mogočim izbegavanjem v tej zadevi, navajam sledeča dejstva: Kmetijsko društvo v Trebnjem obstoja ca. 10 let To društvo je med tem časom uživalo vse mogoče podpore raznih uradov in podjetij. Kljub temu in na videz dobremu namenu pa to društvo ni svojim članom nikoli nudilo kakih olajšav ali nižjih cen za razne potrebščine. Cene vsemu blagu so bile enake ali pa celo višje od onih v legitimnih trgovinah, katere so bile dolga leta deležne le odredb, ki so ovira za njih razvoj, tako da je dobil trgovec vtis, da se hoče trgovca pred kupujočo publiko orisati kot škodljivega ia nepotrebnega. Toda vse to ni pomagalo Kmetijskemu društvu iz večnih neprilik in zadreg, ker so bilance izkazale leto za letom deficit. Odborniki in gospodje te zadruge so si belili glave kako temu od-pomoči, nekateri so predlagali takojšnjo likvidacijo (kar bi bilo edino pravilno), drugi so temu nasprotovali iz strahu pred ljudsko sodbo, ker ljudje so se spraševali, čemu jc ta zadruga, ki svojim članoiH ničesar ne nudi in vendar ni nobenih dobičkov itd. Tuhtali so na vse načine in pogruntali to-le: Naročili so od nekod efl vagon dalmatinskega vina in ga nastavili po Din 8.50 in Din 9.— za 1 liter na debelo za žetev in mlačev. Upanje na ta masten zaslužek jim je pa splavalo po vodi, ker jih je neki tukajšnji agilni gostilničar prehitel z dobrim in pristnim dalmatincem po Din 7.50 za liter. Seveda so vsi pametni kmetje segli po cenejšem in boljšem vinu. Gostilničar je prodal svoj vagon vina v enem mesecu, a Kmetijsko društvo ga je kljub veliki reklami prodalo le ca. 20 hektolitrov. Kakor znano, se pa dalmatinsko vino ne drži čeU zimo in društvo je pogruntalo, da si mora izposlovati pravico točenja alkoholnih pijač v trgovini. Kakor sem že uvodoma povedal, je to pravico podelil g. veliki župan. Vse to j(i: bilci rešeno v par dneh Tudi vem, da ni nobena komisija pregledala poslovne prostore Itd. Drugi prosilec bi imel z enako zadevo več mesecev; potov, prošenj in komisijskih ogledov in velikanske denarne žrtve za preureditev lokalov in razne oglede, Preljubi moji stanovski tovariši in prijatelji gostilničarji, razmišljujte o tem! Posebno pa še priporočam, da o tem razlišlja pisec članka »Kdo je kriv?« v »Gostilničarju« z dne 20. avgusta t. 1., štev. 8. Vsej javnosti in obrtni oblasti pa še povem, da se imenovano društvo od vsega početka ni držalo zadružnih pravil in je prodajalo članom in nečlanom, se posluževalo takih reklamnih metod, katerih bi se trgovec ne mogel za nobene denarje poslužiti. Prizadeti me dobro razumejo. So slučaji, da sem v enem poldnevu poslal po osem strank, ki niso člani te zadruge in so vsi dobili to, kar sem jim naročil, da kupijo tam. O tem bodem pa pozneje obširneje pisal, ker imam že veliko gradiva in se mi podeželsko ljudstvo smili; čakam samo bolj ugodnega vremena- Drugič pride poglavje o obdavčenju tega društva. Osrednja organizacija gostilničarstva ljubljanske oblasti je o tem zvedela že začetkom, da misli veliki župan točenje pijač temu konzumnemu društvu dovoliti, ter podala takoj protest proti podeljevanju pravic alkoholnih pijač na gostilničarski način konsumnim društvom, ki so ' vsesplošno ustanovljena le kot trgovska podjetja, ter po zakonu in pravilih upravičena oskrbovati z blagom lc njih članstvo. Izdajati dovoljenja točenja alkoholnih pijač v konzumne trgovske lokale v splošnem kakor se dosedaj še kjersibodi proti zakonito godi, je znak, da se misli v tem pogledu uvesti zopet enaka nepravilnost kakor je svoj čas pri trgovstvu bilo zagrešena, smo naznanili velikem« županu, da je uvedena tozadevno do vseh gostilničarskih organizacij kraljevine velika protestna akcija, ki bo zahtevala, odpravo teh nepravilnih razmer v konzumnih prodajalnah, zaradi tega smo podali predhodno že velikemu županu v zvezi s to akcijo protest proti temu, da bi se konzumnim društvom še nadalje dajale ka- •*ke točilne pravice za njihove prodajalne, ker tožilstvo je gostilničarska obrt in po zakonu le tej panogi podrejeno, ter smo prosili, da se ta predhodn iprotest vzame v poštev. Nato je bila Zveza z dopisom velikega župana dne 1. oktobra t. 1. obveščena ,da je bila njena tozadevna vlo-ka glede protesta proti podeljevanju dovoli! iz člena 16 in 41 gostilničarskega Pravilnika konzumnim društvom odnosno zadrugam predložena ministrstvu notranjih zadev v presojo in odločbo, smo tedaj v tej zadevi že nekako v pričakovanju stvari, ki imajo priti. Slovenski obrtniki in Obrtna banka kr. SHS. V nedeljo, dne 23. septembra t. 1. se ie vršil v zborničnih prostorih sestanek obrtnikov, na katerem je podal glavni direktor centrale Obrtne banke kr. SHS ,8- Milan Dragič obširno poročilo o posedanjem delovanju tega zavoda. Po izčrpni debati, katere so se udeležili sko-ro vsi navzoči, ki so v svojih izvajanjih Poudarjali nujno potrebo po takojšnji ustanovitvi bančne podružnice v Ljubljani, se je soglasno sklenila naslednja resolucija: Pogoji, ki jih stavlja uprava Zanatske banke za takojšnjo ustanovitev podružnice v Ljubljani, so za obrtništvo v Sloveniji nesprejemljivi. Slovensko obrtništvo pozdravlja delovanje tega obrtniškega denarnega zavoda — ne strinja pa se s sedanjim načinom kreditiranja Slovenije. _______________________________________ I. iiDteniHa mana iwaiii voda. Mavitc M. Ljubljana, Slomškova ulica št. 27 priporoča; sodavico, pokalice, naravni malinov ln ottronov sok, oadaltc uebuine sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodove©, nektar, kristalno eltronado, jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje Kreditne razmere v .Sloveniji 90 povsem drugačne, kakor pa v južnih pokrajinah naše države. Obrtništvo teh pokrajin črpa kredit, ker pomenja obrestna mera 10% za njega veliko ugodnost z ozirom na dejstvo, da mora plačevati v drugih denarnih zavodih znatno višje obresti. Slovensko obrtništvo ne črpa kreditov pri Zanatski banki iz razloga, ker mu ne odgovarjajo zakonski predpisi glede izpolnjevana menic, ker se ne more posluževati pri njej tekočega računa in ker je zvezano kreditiranje potom centrale z mnogimi neprijetnostmi. Radi tega tudi ne drži domneva, da slovensko obrtništvo ne kaže dovolj interesa za banko. Obrtništvo se z ozirom na to ne more vezati za ustanovitev podružnice v Ljubljani na pogoj, da predhodno plasira 2 do 3,000.000 Din in bo uspešno poslovanje Slovenije z banko možno le tedaj, če se ' ustanovi brez posebnih pogojev takoj podružnica v Ljubljani- Zakon o Zanatski banki določa, da se v vrstnem redu ustanovljajo podružnice ter da se kot prva ustanovi v Ljubljani. Obrtništvo ne more preko te zakonske določbe, vsled česar prosi upravni odbor, da brez predhodnega plasira- nja kreditov ustanovi takoj to podružnico. Glede znižanja obrestne mere prosi obrtništvo, da se ista čimprej zniža na 8%. Če bi pa upravni odbor iz finančno tehničnih ozirov ne mogel takoj ugoditi tej želji slovenskega obrtništva, naj prepusti kreditiranje Slovenije enemu izmed tukajšnjih denarnih zavodov — Kreditnemu društvu Mestne hranilnice odnosno Obrtni banki. Kreditiranje posameznikov bo vršil v zmislu pravil in zakona Zanatske banke svoječasno izvoljeni poslovni odbor in zato ne obstoja nikaka nevarnost, da bi bili pri tem ogroženi odnosno oškodovani interesi banke. Obrtništvo apelira ponovno na uvidevnost upravnega odbora in prosi, da a svojem in slovenskega obrtništva interesu pristopi takoj k ustanovitvi podružnice v Ljubljani. Gostilničarji. Sezite po § 13., to je Kibic, bma, brb-Ijajč molči. Originalna slika domačega umetnika za odganjanje kibicev pri igrah. Cena Din 10.—. Iz prijaznosti se oddaja tudi v pisarni Zveze, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16. MALINOVEC zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica „ALKO“ ??? Ljubljana, Kolizej ji SODE vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno dela. Franjo Repii sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica stev. 18." Jedilno orodje navadno In alpaca, voičtM platno ca na mize, šitoo^ klote, čipke, vezenino, topot* nl&ke in or o, nogavico mm dame In gospode se kupi najugodneje le pri: Josip PeHt mm blizu Prawnouun8 ipoanolka ob ndl različnega platna in Sifonov iz domatih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke »Scltroir A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA MESTNI TRG Stev. 10 Ugodne cene! Na željo vzorci! K. & E. Skaberni Ljubljana : :•/; w ^sSKvc*-*.':~- Največja izbira češkega in angleškega sukna. GARJE $ C) srab, kraste, lišaje odstra-^ njuje pri človeku in živa-Q? lih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNROCZT, lekarna, Dubltana Slovenija. 000000000000 m za gostilničarske zadruge g DaMJaul Gosposvetska cesta štev. 16 posreduj« brezplačno za vz« sluibo iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, ....—_ z dejeie 4 Din. ===== Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike! Zaton* stek>a oorcetana m svetnik FR. KOLLMANN, Ljubljana dovoli gostilničarjem in kavarnanem prt več| naročbi izdatno znižane cene aaaa 00S0000H0HE0 [EEISBiDHElSEiEDE] E]iIiE]Ql! ^ ziato, srebro in platin ter plačamo 3 1 srebrno krono Din 3a5Q — - 2 srebrni kroni Din 7-— lij 5 sreormh kron Din 17 O --------- Prevzamemo tudi vse druge kovine in piačamo na bolje. — Tovarna za točenje dragih kovin LjuDljana Vil. Sv. Jerneja c. 8. JGrasrarai „ji,i! rii;-x-!L-jayyuc3UUWC-^^“^r^ □ I Ljubljana, Stara pot štev. 1 H (poleg Leonišča) 91 1 priporoča svo, priznano dobri 1 »MAJARONČKOV« špiritov in vinski kis . 9 ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. 1 Ustanovljena leta 1886. Telefon štev 2578. Raznovrstno mineralno vodo kakor: Rogaški Tempel vrelec, Stvria vrelec. „ Donati vrelec. Radlnski zdravilni vrelec, GiesstiUbelsko slatino. Preblausko slatino Gieichenberškl Emin vrelec, Gieicbenberšk1 Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec. Nieder Selters, Frant Jožefov*? grenko vodo. Hunvadi lanos grenko vodo. 5uberskn Srebrenico irloornt*' A. Šarabon, Uubliana. 'slatrgovina sDKerl'skcge trtaje in gle*n» «l«|i lomačlh in Inozemskih mineralnih fotfe. Ceniki na razooiago! < tttogt is tud* lalbolliU francoski ?alart£ n , 'lUanli vina oo Mio nizki teni. ALPAKA VODILNA ZNAMKA DOBI SE V VSEH TRGOVINAH, KI SE PECAIO S PRODAIO TEGA PREDMETA mUEnNANIZi PRIBOR UOOAHIN RAZHOSlUALNICA ZA JUGOSLAVU* SREČKO PODGORNIK MARIBOR, MAISTROVA 3 6 8 M 6 0 0 m 8 U 8 m 8 0 0 6 0 s# m 6 m 8 1 LIKCRJC: Medicinalni cognac Jajčni cognac Rum Jamajka - rum Pelinkovec Slivovko Tropinovec Sadjevec Brinjevec Vermut vino Malinovec in neoslajen Malinov sok (Succus) Rumosol Špirit v najboljši kakovosti in po najnižji ceni priporoča »ALKO« druibu m o. *- Ljubljana. Kolizej P H M B n m 0 s# 0 0 '0 S# 0 M I I n NajboljSI v inaterijalu in konstrukciji so: Šivalni stroji in kolesa znamke „Gritzner“ In »Adler" za dom obrt in industrijo. — Pletilni „Dubied“, pisalni ,Urania“, le pri •voj!; JOSIP PETEUNC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. { Na obroke 1 Poduk vezenja brezplačen) * Kupujte le pra tvrdkah, ks inse> rirajo v našem glasilu E AVGUST AGNOLJt LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA OOSTIL- M5 HOTELE IN KAVARNt ZAMAŠKE oddaja Uublianska induslrlla orobkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. IIOBbJAH«. metc«us»o i' ut.M.cmo stroko spadajočim. potrebščinami,