KATOLJŠK CERKVEN UST, „ .Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in vel j;'» po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr, za H leta 2 gl. 40 kr.,/.» .*ft«:rt leta 1 gl. :)0 kr. V tiskarnici sprejemanaza celo leto 4 gl., za pol leta2gl., zaeertet leta 1 tri.: ako zadene na ta da n praznik, «zid* lUiuca dan poprej. Tečaj XXXVI. V Ljubljani, 9. sušca 1883. List 10. Sveti Jožef. Pojdite k Jožefa!" I. Mojz. 41, "»5 Prečudno je življenje, ktero je Vsegamogočni celi natori prec v začetku dal. Sleherno zeliše, vsako drevo ima svoje seme po svojem plemenu. (I- Mojz. 1, 12.) In zares skrivnostno, na tihem, pa ueutrudljivo dela natora, kakor ji je neskončno modri Bog odkazal. Vsako v zemljo djano zernce se na spomlad izvije iz lušin svojega spanja, da se k novemu življenju razcvete. In to vstajenje natornega življenja se pri nas navadno prične mesca sušca. Tako tudi v življenji milosti Božje obhajamo v tem času veseli praznik vstajenja Gospodovega, veliko noč. Tiho djanje natoruih moči v spomladanskem času je ljubeznjiva podoba svetega Jožefa, je podoba njegovega življenja na zemlji, mila podoba je njegove skerbi iu njegovega terpljenja; pa je tudi podoba njegove pomoči in njegovega varstva. Kaj primerno obhajamo tudi njegov god in praznik v sušcu. Pa ne le en sam dan tega mesca naj nas opomni njegovega tihega djanja; v-jaki dan tega mesca imejmo pred očmi ljubo podobo svojega mogočnega in dobrega patrona! Že zato častimo z detinskim češenjem celi mesec svetega Jožefa, da nam njegov god toliko več sadu prinese. 18 dni pred njegovim praznikom naj bo odločenih v pripravljanje na njegovo godovanje; 12 dni po prazniku pa naj bodo dnevi zahvale. Po vesoljnem svetu današnje dni vsi dobri kristjani častijo neomadežano nevesto svetega Jožefa v spomladanskem mescu, ko je navadno pri nas vse v prelepem cvetju, to je. v velikem travnu, kterega radi le „Marijin mesec" imenujemo. In to prelepo. Slovencem toliko priljubljeno češenje Matere Božje nam na njeno mogočno nriprošnjo blagoslov Božji v vsi obilnosti naklanja iu nam brez števila milost donaša. — Ravno tako se spodobi, da tudi njenemu deviškemu ženinu posvetimo celi mesec. Tudi to češenje nam bo obrodilo veliko duhovnega sadu, nam bo naklonilo mnogoterih milost Božjih. Zato so mnogi posebni častivci svetega Jožefa pre-blago navado vstanovili, da posvečujejo svetemu Jožefu celi mesec sušeč. Splošno, cerkveno tako češenje zdaj še ni v navadi. Pa upam, da bodo pobožni Slovenci tudi tega se poprijel i. ako bo češenje svetega Jožefa se tako množilo in širilo, kakor se to godi zaduje desetletje. Ko sin > po naši ljubi domovini začeli Mater Božjo ceii mesec častiti — pred leti —. in za to lepo češenje nismo še imena imeli, sem prigovarjal in priter-jeviil. da to češenje uaše ljube nebeške Matere imenujmo „Marijne Šmarnice". Marsikomu se to ni prav pristojno zdelo. Ali verni Slovenci, vneti častivci Device Marije, so se urno poprijeli tega imena iu ga bodo tudi ohranili. Tn kakor velikemu travnu radi pravimo „Marijin mesec", tako upam. bomo tudi su.'^ca imenovali „Jožefov mesec'. Češenjn sv. Jožefu v čast. ki ga ta mesec opravljamo, recimo: „Jožefove vijolice*. Saj ta mesec cvetejo navadno ponižne, toliko prijetno dišeče „vijolice": kakor Marijin mesec cvetejo premile „šmarnice". Ponižna „vijolica;, ko dozori, napravi majhno, rumeno-zlato zernce. Castivcem svetega Jožeta podam za letos troje zlatih vijoličnih zernic. da jih na vert svojega serca si vsadijo, ki naj na priprošujo svetega Jožefa obrodijo obilni sad. kteri naj bi imel toliko veljavo, da si z u.jim nebesa kupijo. Marsikdo misli, da mora za nebesa le kaj posebnega. čudno velikega stoiiti. Neki častiti pridigar pravi: Ti vidiš v mestu, ali v svoji vasi, ali v veliki hiši. da je mnogo ljudi, ki leto iu dan opravljajo enaka dela ter se po zunanjem v ničemur nič bistveno ue ločijo; vendar pa je med njimi pred Bogom tako velik razloček, da bi stermeli. ko bi zamogli videti njihove duše; ker nekteri bi se svetili, kakor naj lepši zvezde; druge bi bile kakor luna; nektere bi komaj blišele: nektere bi pa celó Cerne bile. In vender imajo vsi enako delo, enako opravilo. Ta razloček dela njihova čednost, njihova svetost in njihovo zasluženje pred Bogom. Eni si služijo neskoučuo zasluženje za nebesa: eni pri ravno tistem opravilu si ne prislužijo nič: eni pa si pri ravno tistem poslu celó kazen nakopajo. Kaj je vzrok temu čudnemu razločku? Marsikdo bi rad pobožen bil; ali on pravo čednost stavi v vse kaj druzega. kakor je čednost v resnici. To je pa prav inieuituo. bistveno potrebno, da vemo, v čem je? Kaj je prava, resnična čednost V Ako vem. kje leži zaklad in tudi vem,vkako si ga lahko prisvojim; tako ga že na pol imam. Če pa tega ne vem, ali zvedeti nočem, ga dobil ne bom. — Teea dolgo nisem vedel, da napravi „vijolica" drobno, rumenkasto-zlato zernce; to pa že precej dolgo vem. r]n nas sveti Jožef p m v lepo uči. kako si zamoremo pridobiti zaklad, s kterim si lahko nebesa kupimo, ali kako lahko sveti postanemo. Sveti Jožef nam je prav dober učenik, kako zamoremo sveti biti, če tudi nič posebnega ne storimo. Zmed veliko družin na zemlji, ki čisto navadno živijo, brez vse blišobe. brez. vsako posebnosti, je gotovo perva sveta na/arensk:i družina, ktero je sveti Jožef vodil in gospodov«!. Zunanje se je kaj malo ločila od fltu/ih družin; iu vender je bila naj svetejša družina, ki jo kdaj na zemlji živela in ktera je vse druge družine v čednosti, popolnosti in v svetosti višej presegala, kakor solnte v svoji svetlobi presena vse drujie zvezde. Ako želiš tora) svet biti. moraš resnično voljo imeti in blago, velikodušno misel, ki se razodeva v treh rečeh, kterc nas sveti Jožef uči. Iu to je troje zlatih zcrnic iz - vijoliceu svetemu Jožetu posvečene 1. P e r v o zlato z e r n e je vdanost v p r e-s ve to voljo Božjo. In ravno to nas sveti Jožef uči. Ako hočeš kdaj resnično čednost imeti, moraš biti popolno vdan v voljo Božjo. Premišljuj svetega Jožefa, kako je bil Bojju vdau v svojem revnem stanu, pri vsem pomanjkanju, v velikem uboštvu, v vsem terpljenju. v nezmerni britkosti, ko njega in njegove preblažene neveste v domačem mestu še pod streho nihče ui hotel; ali premišljuj ga na begu v neznano, neverno egiptovsko deželo! Kako je bil ravno s tem Bogu dopadljiv, in koliko zaslu/.enja si je s tem pridobil za nebesa! Oj, da bi bili pač tudi mi tako vdani v voljo Božjo v vseh zadevah, naj so nam všeč ali ne! Pa ravno ta vdauost je bistvo prave čeduosti. resnične svetosti. Brez te vdanosti ni mogoče nobene popolnosti. Ker popolnost je v ljubezni do Boga. Boga pa ljubimo le toliko, kolikor smo mu iz serca vdani. Vse druge pobožuosti bi nas ne mogle Bogu dopadljivih storiti, ako bi ne bili v voljo Božjo popolno vdaui. Ta vdanost pa ui druzega. kakor izročeuje Bogu, da dela z nami po svoji presveti volji; ta vdanost je privoljenje v vse, kar je Bog z nami od vekomaj sem sklenil in kar se bo znami vender le zgodilo, če tudi mi nismo s tem zadovoljni. Ta vdanost je v tem, da Bogu zaupljivo prepustimo ne le sami sebe. ampak tudi vse, kar smo iu kar imamo, in to ne le za pričujočnost. ampak za vso prihodnost; kakor stori in se obnaša nedolžno dobro dete proti svojim preskerbnim staršem. Kolikor bolj velikodušno se Bogu vdamo z vsem, kar smo iu kar imamo, toliko radodaruejši bo ljubi Bog nam. — Le glejmo iu premišljujmo v tem svetega Jožefa! 2. Drugo zlato zcrnce v vijolici svetega Jožefa je zgled njegove zvestobe v s p o i no vanju vseh, tudi naj manjših dolžnost, Kterc mu je modri Bog odkazal. Prav veliko ljudi misli, da morajo le kaj posebnega, kaj velicega storiti, da bi svetost dosegli: ali mislijo, da morajo le kaj druzega storiti, kakor je vsakdanje opravilo. Vsi ti pa se hudo motijo. Ravno v tem je prava resnična popolnost, da dolžnosti svojega stauii, naj bodo duhovne ali svetne, velike ali male, očitne ali skrite, tako zvesto iu uatauko opravljamo, kar in kolikor le premoremo. Malokdo ima priložnost kaj velicega. kaj posebnega storiti; vsi pa zamoremo sto iu sto malih opravil, pred svetom revnih del dokončati; in ako to z veliko vnemo, z ueutrudljivo natančnostjo storimo iz čiste Ijubezui do Boga, jih ou z velikim dopadajenjem sprejme iu nam bo zato neskončno plačilo v nebesih dal. Bog naših del ne potrebuje; njemu je veliko ali malo enako. Pa nekaj druzega je, kar našim delom veliko veljavo daje. In to skrivnost nas uči ravno sveti Jožef. — Le podajmo se večkrat v duhu v majhno na-zareško hišico in opazujino, premišljujmo sv. Jožefa, kako natanko in vestno spolnuje ubogi tesar dolžnosti svojega stanu! Kako pa tudi Vsegamogočni z dopadajenjem gleda na to ponižno, majhno hišico! Še eno zlato zeruce ima vijolica sv. Jožefa. Sveti Jožef nam kaže. kako opravljaj m o svoje vsakdanje dolžnosti, da bodo Bogu zares do-pa <11 j i ve in nam neskončno veljavne? Današnje za svetost mer/le čase marsikdo misli, ali tudi pravi: l)a sem le dober kristjan, če sem svetnik ali ne! Kakošen dober kristjan je to, ki svetnik nemara biti V Hiše svetosti ne bo nihče postavil iz samih velikih skal. Kdor hoče hišo svetosti zidati, potrebuje veliko peska in pa vodenih kapljic, to je. on si mora nabrati veliko majhnih del, ki pa morajo biti, kolikor le mogoče, natanko in popolnoma storjene. Je pa posebna umetnija. rekel bi, velika skrivnost, s ktero vse peščena zerna in vse vodene kapljice v čisto zlato spremeniti zamoremo. in ta skrivnost je velikodušna ljubezen do Boga in čisti namen, s kterim \sako, še tako majhno delo opravljamo. To ljubezen, tu dobri namen, kakoršnega je sv. Jožef vedno in pri vsakem delu imel, tudi mi lahko imamo. V tem kaj lahko posnemamo, svoj dobri namen z njegovim namenom sklenemo, iu pa tako neskončno veliko veljavnega ¡storimo. K temu potrebujemo le edine misli, le edinega djanja ljubezni j»ri vsakem delu; ali da ta namen večkrat na (lan ponovimo, ali ga saj zjutraj storimo; in naj bolj revno naše delo bo nam zasluživno. bo iz revnega peska v zlato spremeujeno. Koliko takih zlatih zeruic si lahko vsaki dan naberemo! O zares milovanja vredni so ljudje, ki leta in leta težka dela opravljajo za majhno, revno plačilo: pa zraven še pomanjkanje, marsiktero britkost in težavo preterpijo. se kakor černa živina pehajo; ker pa pri vsem terpljenji nobenega dobrega namena nimajo, zato za nebesa nobenega zasluženja nimajo. Kdor pa še z nevoljo, z go-dernjanjem, morebiti celo s kletvijo spremlja svoja vsakdanja opravila, on si še kazeu za plačilo napravlja. Tak pozabi, da smo vsi v solzni doliui, — pozabi, da mora prenašati križe in težave, če tudi ne rad, ktere mu je Bog v svoji modrosti odločil; on pozabi, da nevolja mu britkosti le teži, in ako se terdovratuo vstavlja, mu terpljenje le kazen napravlja. — To troje zlatih zern si naberimo iz vijolic sv. Jožefa. in da si jih vedno v spominu ohranimo, častimo sv. Jožefa posebno ves njemu posvečeni mesec. In ako bi kdo rad vedel, kako? mu priserčuo rad povem: Tako-le obhajaj „Jožefove vijolice": 1. Ti imaš gotovo kako podobo sv. Jožefa, saj malo podobico; ako je nimaš, preskerbi si jo. To podobo postavi na častni kraj v svoji hiši. Ozaljšaj jo, kolikor premoreš. Pred njo opravljaj „Jožefove vijolice". Ako pa tega ne premoreš, imej podobo sv. Jožefa na steni pri svoji postelji, ali nosi jo morebiti pri sebi, ter jo saj zjutraj in zvečer priserčuo pozdravi it. poljubi. 2. Preden pa začneš „Jožefove vijolice", ali kedar pripravljaš, zaljšaj podobo sv. Jožefa; pomisli, ktero posebno milost hočeš s tem doseči, ali kakošne britkosti bi se na priprošujo sv. Jožefa rad znebil? 3. Pred tako ozaljšano podobo moli vsaki dan saj kaj malega: Litanije sv. Jožefa; ali prelepe molitve v čast sedmeremu veselju in sedmeremu terp.jeuju sv. Jožefa; ali beri kratko premišljevanje življenja, ali ktere čednosti tega velicega svetnika. V ta namen ti lahko služijo lepe bukvice: „Vijolice sv. Jožefau, ali „Pas sv. Jožefa". 4. Ako ti je moč, bodi vsaki dan pri sv. maši. Prejmi enkrat v ta namen z vso pobožuosrjo sv. obhajilo. 5. Daj po svoji zmožnosti kaj vbogajme v čast presveti družini. 6. Ne pozabi ubozih duš v vicah. Sv. Jožef je njihov patron. Daruj jim vse odpustke, kterih se boš ta mesec vdeležil. Ne bodo te pozabile, ko bodo s tvojo priprošnjo poprej prišle v nebesa. 7. Konec „Jožefovih vijolic" pa skleni, da hočeš v čast sv. Jožefu vsaki dan saj kako kratko molitvico zmo-liti, ali saj zdihniti: „Sv. Jožef, prijatelj presv. Serca, prosi za nas!" — Vsako sredo pa, ki je sv. Jožefu posvečena, še saj kaj malega pristavi. Ako boš tako v svojem življenju častil sv. Jožefa, te on smertno uro gotovo pozabil ne bo. Pojdite toraj vsi k svetemu Jožefu. Pojdite k njemu nedolžne duše. in prosite ga pomoči za vse svoje življenje. Pojdite k njemu tudi veliki grešniki; zaupljivo se zatecite k njemu; on vam bo verige vaših pregreh raztergal ter vam bo pomagal, da zopet dosežete prostost Božjih otrok. Vi starši in gospodarji, tecite k sv. Jožefu; potožite mu svoje britkosti iu skerbi, ktere vas tarejo. On vas bo razumel, on vam bo pomagal; ako le zaupljivo k njemu pridete. Sej sv. Jožef dobro ve, sej je sam skušal, kako težko je gospodariti, koliko potu se mora pretočiti, da si zamore sebi in družini potrebnega živeža preskerbeti. Le opomnite ga, kako mu je bilo ua begu v Egipt! On tudi pozna težko in ostro dolžnost, s ktero morate na otroke in družino paziti, k dobremu jo napeljevati. od hudega odvračevati. V tem vam bo on pomagal; sama vaša skerb današnje spridene čase ne zadostuje, da bi sebi izročene v nedolžnosti ohranili. Spomnite ga, kako hudo mu je bilo. ko je bil dvanajsletnega Jezusa v Jeruzalemu zgubil. Posebno pa še ti. keršanska mladost! pojdi k sv. Jožefu, in iši pri ujem pomoči zoper tolike nevarnosti, ktere ti satan in hudobni svet nastavlja. Hud je boj za ohranjenje augeljske čeduosti. Sveti Jožef je njen varh; sej je njemu nebeški Oče izročil nedolžnost samo, Jezusa Kristusa in Marijo, devic Devico. Vsi častimo sv. Jožefa, posebno ta mesec, ki je njemu povečen. (In ako si že nekoliko dni zamudil, pa pridalIjsaj to češeuje toliko, da bo celih 31 dni terpelo.) Pobožni častivci sv. Jožefa se družijo v bratovšiui sv. Jožefa, da ga toliko lepše častijo. Vsaki naj si odbere saj en dan v letu, v kterein hoče posebno častiti rednika Gospoda našega Jezusa Kristusa in ženina naše ljube Gospe in Kraljice Marije. — Naša bratovšina sv. Jožefa lepo napreduje. Ima zdaj nad pet tisoč in pet sto dni odločenih, v kterih pobožni Slovenci sv. Jožefa posebej častijo. Vsi ti pa t.e manj radi zdihujeio tudi vsaki dan: ..Sveti Jožef, prijatelj presvetega Serca, prosi za nas!" (lUOdni odp. Pij IX.), V Smarjeti. na Svečnico J. V. Svetloba — luč. (I)alje.) Začetek učenosti je v mali čerkici i, kajti daudaues se po vseh učilnicah menda naj pred začenja s to čerko kot s temeljno podlago vsega nadaljnega čitanja. Kadar otroci že dobro poznajo i, potem pridejo druge čerke glasnice in soglasnice, potem zlogovanje besedi in celih stavkov. ..Pa dvojne bukve nam je vsemogočni dal: duhovnikom sveto pismo stare in nove zaveze, da ga beremo po noči in čez dan. To je kakor belo in černj: stari testament je noč, novi testament je dan. Izraelskemu ljudstvu v puščavi je „Bog bil zatišje čez dan in kakor zvezdna svetloba po noči" (Modr. 10, 17), da so potovali v obljubljeno deželo. Nam so pa svete bukve zatišje in luč ko potujemo v večnost. Saj pravi psalmist: „Svetilo nogi moji je beseda tvoja, in poti moji luč". (Ps. 118, 105.) — A onim, ki v knjigah ne znajo brati, je Bog dal dvoje velike knjige, v kterih naj se učijo vse modrosti, ki je potrebna za dušo in za telo, da nam kaže pot v večno kraljestvo. Te dvojne bukve so nebo in zemlja. V teh učite se brati vse, kar potrebujete za dušo in za telo. na zemlji čez dan, na nebu po noči.* (Berthold v. Ke^ensburg: o sedem planetih.) Kadar rečem: in. vezem dve stvari, dva pojma. Da ste dve stvari telesue. i o mi kaže vidna. telesna luč. bodisi zemeljska ali nebna, da ste dve misii (pojmarazlični, to mi pa kaže zopet dvojna luč nevidna: pamet (um) v meni. zemljami človeku; ali pa zgornja, nevidna, nad-zemeljska svetloba sv. vere in modrosti Božje. Kakor bi nespametno bilo terditi. da le ena zemeljska svetloba je in solnca ni. isto še bolj uespanietno bi bilo priznavati le eno nevidno duševno svetlobo, namreč: ura človeški, in tajiti ueskoučni um: Boga. Oni grudouiolci. ali materijalisti se mi po tem zde kakor učeučeki. ki so sc naučili *. pa mislijo, da znajo že brati in se hitro naveličajo, da jih dražijo in starejši jim uairajavajo: ,,i. u. pa pojdemo domu". Pa oni, ki takiru ua besed» verujejo, so še boli nespametni kakor oni neotesane i. o kterih pravi Celej Uodigenij: ..Iz nekega daljnega in pustega kraja je prišel mladeneč v gerško mesto Atene, da bi se kaj naučil, pa ker je bil terde ciave in je ra jše po mestu pohajal, se je komaj navadil imena ger->kih čerk. O/ nekaj časa pride domu. in ravne je bil zbor. v kterem je /.upan one soseske pokre^al ot>r.»no zaradi njih nemarnosti in neotesanosti, kar sc posiavi oni študent dijak1 ua noge in na ves glas /.učne vpiti: „alfa. beta. gauia. delta *) Župau je omolknil. in pii-čakoval. kaj bo i/, tena: a množica je mislila: aha! pa ga je posekal, da mu niti besedice ne zna odveruiti! Dvignejo dijaka na roke iu proslavljajoči ga nesejo |»e mestu." (Veit: Die lleiluuii des Blindgeborenen p. :'»•'.">.) Tako se godi marsikje >e dan danes: Če kieri gla^ovit učenjak kaj izblekne. to jim je sveta ncovergljiva resnica: a če kak pameten kaj nasprotuje je pa nazadnjaK. mračnjak itd. Ko je okrutni tiran kralj Autijoh prilomastil v Jeruzalem in vlomil v tempelj, je najpred njega odnesel sedmoročni ziari svečnik, ki je bil v svetišču. Tako, kadar se greh vgnjc/.di v tempelj sv. Duha, v človeško dušo, mu odv/ame najpred ali otemni luč notranjo: uma iu vesti. Oni. ki le vidno stvarjeujc eeuijo za istiuito. iu se za uc\iduo ue brigajo, so podobni človeku, ki hoče le po eni nogi hoditi, ali pa onemu, ki je popolnem gluh in torej nič ne ve o glasovih, ali ki je slep in ne ve nič o svetlobi in barvah S pomočjo zunanje telesne svetlobe razdelujc naši notranja svetloba, pamet, vse vidne stvari glede prostorja iu «lede časa. pa ^e glede moči ali vtisa, ki ga dela na nas, tako. da se poterjuje i/rek sv. pisma: ..Vse je Bog stvaril po meri. številu in teži". (Modr. 11, 21.) In zopet naprej razločujemo, kar je bilo. od tega Kar je, in od ouega. kar potlej pride: preteklo, sedanje, prihodnje: malo. dosti, prav dosti. Trojna je tudi s\etloba glede časa. prostorja in moči. Ena je časua (svetovna, kozmičua) svetloba, druga je časnovečna, notranja, nevidna duševna svetloba, tretja pa je le večna, nevidna, neskončna. Ena je več ali manj omejena, da se meriti, druga neprimerno veča. pa ni nezmerna, le tretja je neizmerna. Ako je perva imenovana živa. dasi je raertva. je druga živahnejša, a tretja čez vse naj močnejši, sama '*) Iinenu gerških čerk. ♦ življenje. Te tri. druua ori Hrucre nezmerno različne svetlobe so: ogenj, solnce. duša človeška, sploh duhovi vstvar-jeni. in Bog! (Dalje prih.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. V korist n »ve cerkve presv. Jezusovega ¡Strvi so premilostni gospod knez in škof dr. Janez Kriz os t o in sveč. prelep in navdušen pastirski list razglasili. Naznanjajo pa. da cerkev Jezusovega Serca stoji že dozidana, razuu zvonika, in ua tudi notranje oprave je že mnogo preskerbljene. Še to leto se ima posvetiti in izročiti svojemu namenu. Nabrani denar, če tudi še dosedanjih stroškov ne zmaga, je dorasel vender do ¿jO tisoč, kar je zelo veliko, ako se ozira na kratek čas iu na 11 b oz ne okolišine naše dežele. Kakor je pervo vabilo prcsvitlega višega pastirja nepričakovano lep sad obrodilo, tako se zanašajo, da tudi v drugič, ko vabijo, uaj verniki pripomorejo k doveršcvauju cerkve Jezusovega Serca. njih klic ne bo ostal brez blagoslova iz nebes. Nova cerkev bo priča naše ljubezni do presv. Jezusovega Serca; je pa tudi spominek ncomahljivc zvestobe naše do vladarske Habsburške hiše. Temeljni kamen je bil vložen 10. majnika 1881. namreč v dan, ko je bila poroka vzvišenega prestolnega naslednika liudolfa; enako želijo vi>i pastir letos, ko bo dežela naša Kranjska obhajala (JOOletnico, odkar je zvezana s Habsburško avstrijsko hišo. pa v spomin te dogodbe cerkev Jezusovega Serca posvetiti. Da se pa to vresniči, želijo premilostni gospod knez in škof še daljne podpore od svojih vernikov. in sklepajo : „O. da bi pač nebeško Serce Jezusovo med ovčicami. ki so uieni v skerb izročene, zbujalo vedno več častivcev, in da hi nas vse deležne storilo obilnega blagoslova v naš časni in večni blagor!" „Oljska gora" v Ljubljani. (Dalje.) Po vsih farnih cerkvah po Ljubljaui so postne pridige, nekaj ob nedeljah. nekaj tudi druge fini; povsod se opominja na bolj-šanjc življenja in svari pred grehom, zavoljo kterega je Sin Božji tako nezmerno terpel. Poglejmo še dalje Njegove britkosti na Oljski gori. Vsa neznanska velikost in teža greha vesoljnega sveta se je kakor v morju gnjusobnih podob snovala memo Jezusove duše. Za vse pa se je On nebeškemu Očetu ponudil kakor spravni dar. vse tcrpljcnje. kazni, bolečine je prosil na-Se. Po tem velikansKcm daru je satan, kakor poprej v pušavi, spravil iu uavalil nezmerne skušnjave nad Zveličarja. Satanu namreč je bilo to prikrito, da je Jezus Sin Božji, iu da je zastonj Njega skušati; skušal Ga je kakor nczapopadljivo svetega, nezmerno pravičnega, prečudno nedolžucga človeka. „Kako V" je rekel, „Ti hočeš vse to ua-se vzeti, iu vender tudi sam nisi čist. Lej! v tem. in v tem, iu v tem! In zdaj je vsake mnoge zadolženja pred Njiui odgrinjal, Mu jih s peklensko prederznostjo očital. Njemu je nakladal vse zmote ujegovih učencev, vse zmešnjave in nerede, ki s», se godile po ločitvi od starih šeg in navad. Satan je delal, kakor najbolj prekanjen in zvit farizej, pravi Katarina Emorih: dolžil Ga je, da je On vzrok, ker je Herod pomoril uedolžuc otročiče; vzrok stisk in nevarnost svojih staršev v Egiptu; vzrok, da Janez Kerstuik ni bil smerti rešen itd. Katariua Eraerih še dolgo nadalje snuje pripovedovanje, kaj vse Mu je natvezal satan, in pravi: „med podobami grehov sveta, ki jih je Zveličar ua-Se vzel, sem videla tudi svoje lastne mnoge grehe, in izmed skušnjav je ena reka tudi na-me lila, v kteri so mi bile vse pomanjkljivosti mojega djanja in nehanja pred oči stavljene, kar mi je velike bridkosti delalo. Gledala sem pa v tem vdeleževauji vedno na svojega nebeškega Ženina in obernila sem se z Njim k tolaživnim augelom.. Pri vsem tem se ne sme pozabiti, da Jezus je s človeško natoro tudi vse človeške pritežnosti — zunaj samega greha — na-se vzel, iu od tod so Njegove nezmerne bridkosti, ko Ga je strahovita butara človeških grehov težila, kterih gnjusobo je natanko videl in za kterih težo je imel zadostovati. Ako so marsikteri svet-ni«i omedleli, ko so le slišali besedo greh, kako je moglo biti še le Jezusu, ko jc kakor Nedolžen vsih nedolžnih butaro vsih gnjusob pred seboj videl in na-se vzel! Katarina Emerih pravi: V začetku je Jezus mirno klečal, kakor se kleči pri molitvi; pozueje pa se je Njegova duša tako prestrašila pred obilnostjo in ostudnostjo grehov in človeške nehvaležno s ti do Boga, in opadla Ga je vsa potlačivua žalost in serčua bridkost, da se je tresel iu milo prosil: Aba Oče! ako je mogoče, uaj gre me in o Mene ta kelih terpljenja... Vender ue, kar Jaz hočem, ampak kar Ti hočeš. Toda Njegova volja iu volja Očetova je bila ena; po človeški natori pa se je stresel in groza ga je opadala pred velikostjo in ostudnostjo pregreh iu pred uastopniiu siluiui terpljeujem iu smertjo. Ljudovik de Ponte obravnava vprašanje: Zakaj je Kristus svojo žalost razodel aposteljuomV On pravi, pervič zato, da bi spoznali, koliko premnogo in hudo je za nas prestal in da bi se zato hvaležni skazovali; da bi se tudi v svojem terpljenji po Njegovem zgledu ravnali. — Drugi vzrok je bil, da je pokazal, da ima res človeško natoro ter je podveržeji žalosti in strahu, tudi da pričakuje od učencev sočutja in nekacega tolažila. Zato je rekel: „čujte z Menoj". Vsled tega kliče omeujeni učenik: „O tolažnik za-pušenih. kdo Te je tako poterl, da od svojih stvari tolažila išeš? Moji grehi, o Gospod, so Te do tega pripravili. in kopernenje, ktero Te žene, da bi mene tolažil, ktero tolažilo mi s ceno Svojega zapušenja pridobivaš." Za Berdo novi župnik č g. Alojzjjjfruner je bil v Ljubljani investiran 13. svečana. Spremili so ga 22. sveč. na Berdo kanonika dr. Čebašek in .Teran iu gosp. Jož. Jerič, z Doba dalje (kjer sta ga pričakala tudi čč. gg. župnikJStare iu beneficijat Železnikar) pa so pritegnili še drugi. Ljudje so novega gosp. duhovnega pastirja sprejeli s posebnim spoštovanjem, med streljanjem — vse ljudstvo je bilo na nogah. Gg. učitelja Šentviški in Berdski sta čakala ob obokih in mlajih, vsak na svojem kraju, vsak s svojo šolsko mladiuo, ki je bila v lepem redu ob cesti razpostavljena; od vsake šole je ena šola-rica gosp. župnika s prijaznim govorčkom pozdravila, ua kar so gospod enako priljuduo odgovorili. Čast gre gg. učiteljema, da po tem, kar se more po zunanjem soditi, dobro skerbita za iepo izrejo in čedno obnašo otročičev. Tudi možem ključarjem in drugim gre hvala, da so gospoda prav lepo sprejeli. — Pri sv. blagoslovu, ki ga je dal novi gosp. duhovni pastir precej o prihodu v cerkvi, je bilo veliko ljudstva. Vmestovanje v farni cerkvi se je godilo tretjo nedeljo v postu. Pričujoči so bili čč. gg. župniki iz Doba, Rov, Ihana. Preč. dekan Kamniški g. Oblak so v teme-litem, globoko premišljenem govoru predstavljali g. žup-uika. Opisovali so delavnost duhovnih pastirjev, Kteri kot ozuanovalci miru človeka pri sv. kerstu sprejmejo v Jezusovo Cerkev ter mu podelč božji mir; potem grešniku zgubljeni mir zopet dele pri spovedi; in nazadnje na smertni postelji človeku na strani stoječi odpirajo vrata v večni mir, v nebeško veselje. Dalje so razlagali dolžnosti keršanskega ljudstva do duhovnih pastirjev, ktere naj poslušajo, vbogajo iu spoštujejo. Opravilo je terpelo čez poldne. Obed je bil v duhovski hiši in vde-ležilo se ga je več veljakov fare, ključarji itd. Verstile so se pri prijaznem pogostovanju napitnice, navadne pri takih slovesnostih. — Dobili so Bernci dobrega, učenega, gorečega gosp. duhovnega pastirja; Bog daj obilnega blagoslova čast. gospodu pastirju iu rJ)lagi"čedi! U Podgraj. Ker so Podgraje na Kranjskem malo znane, zato se ne zdi odveč, ako naznanim, da je vikanja Podgrajska v skrajnem kotu Istre, prav na meji istersko-kranjski, pod Snežnikom, dve uri od notranjske Bistrice. V vikariji Podgrajski je 5 vasi, 3 so Isterske, 2 Kranjski, ljudi je 15O0, a cerkev imajo^ vse vasi le eno in še to majhno na stermem, kacih 500 korakov visokem hribu, kjer piha pogostoma tako močna burja, da je mogoče v hudi burji le krepkim ljudem v cerkev iti. Stari nadušljevi ljudje so po več mescev brez božjo službe, ker je pot tako nepripravna do cerkve, da so ranjki mil. škof 1. 1878, ko je bila birma, rekli: v Pod-grajah bi potrebovali raašine, da ljudi navzgor potegne. Prebivalci kranjske vasi imenovane Kuteževo, so namenili sozidati kapelo v čast sv. Jožefa, da imajo v veliki potrebi doma božjo službo. Pred dvema letoma so bile koze v Podgraj ah, 2 mesca niso smeli ljudje iz 4 zunanjih vasi v Podgrajsko cerkev. Ko je pobožna devica eno nedeljo prišla zjutraj ob 3 v cerkev iu je bila zvečer do 8. ure v uji, je morala zato v Postojno v zapor. Otroke kerstiti iu k poroki so hodili čez hribovje v dve uri oddaljene Jelšane. Vsak, kdor je tod bil, se lahko prepriča, da je vsaj ena kapela za toliko vasi jako potrebna, ker cerkve podružnice ni mogoče zidati. Pred 100 leti je imela vas Kuteževo kapelo sv. Katarine, a o času cesarja Jožefa so jo morali podreti! Prečastito Teržaško škofijstvo je blagovoljno 19. prosinca 1883 št. 141 dovolilo, da se kapela sezida, slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni je 20. svečana 1.1. št. 1817 dopustilo, da se smejo milodari pobirati za-njo v okraju bistriškem. Kapela bo 12 metrov dolga, 8 široka in z oltarjem in dvema zvončekoma, ki bota skup tehtala do 200 kilogramov, bo stala okoli 1500 gold., ako nam sv. Jožef nakloni dobrih sere, a manjša iu ubož-neja bo, če nas častilci sv. Jožefa zapustijo. Neki dobrotnik je dal v ta namen 100 goldinarjev, ljudstvo bo dopeljalo. kar bo treba, in pomagalo delavcem, in vsaka hiša, — vsih je 44. prebivalcev pa 320 — po 5 gold. Dali bi ljudje več, a so silno ubožui, le krompirja pridelajo za 4—5 mescev, turšicc za 2—4 mesce, druzegt žita več kmetov ne seje, kruh imajo le o Božiči in o Veliki noči. Zavolj revščine se ljudem ni prigovarjalo, da bi dali veči zneske. Moški gredo v jeseni na Madžarsko. Sedmograško in v Slavonijo, ter se potikajo po H—7 mescev po gojzdih in med krivoverci. po letu pa zopet v gojzdu na Snežniku zaslužka iščejo, tako, da je duhoven ozir mnogo moških kakor ..in partibus inti-delium". — Bliža se praznik sv. Jožefa, mogočnega zavetnika sv. Cerkve in pomočnika umirajočih. To je prav lepa priložnost, da pobožni častilci sv. Jožefa, kterih je gotovo mnogo med prijatelji „Daničnimi", pokažejo ljubezen in spoštovanje do tega od Boga toliko oblagodar-jenega svetnika, pokažejo to s kakim darom za kapelo sv. Jožefa v Kuteževem, ki se bo s pomočjo Božjo po veliki noči zidati pričela. V imenu Jezusa, Marije iu sv. Jožefa naj sme ponižno podpisani blagim čitateljem teh verstic omenjeno kapelo priporočiti. Kdor bi kaj blagovolil k temu delu pripomoči, zna dar „Danici" izročiti, ali pa naravnost podpisanemu poslati. V Podgrajah, pošta Ilirska Bistrica, 28. sveč. 1883. Št. Jenko, vikar. Dubica bos, 20. sveč. 1883. Prejel sem hvaležno poslanih 29 gl. darov in za intenc. Plati Bog vsim dobrotnikom ! Prav je došel denar, ker zdaj napravljam sv. križev pot, kerstilnico, spovednico in še bo treba, ko postane topleje, napraviti zakristijo ter kapelo še doveršiti. to je, ometati zunaj, znotraj pa jo prebeliti in z bojami olepšati, kar oni glavar Italijanov prav dobro umé. Ta hoče zdaj vso svojo rodoviuo sem preseliti iz svoje domovine; jaz ga dražim, da nikakor ne sme zapustiti „blažen* Italije", ampak zanjo goreti ter vikati (vpiti): Viva 1'Italia unita! On pa se vselej nekoliko razserdi na ta moj klik. ter mi začne naštevati nesrečne in brezštevilne dacije, ktere mora plačevati, po odhodu Avstrijanov. Nikdar nisem zavpil: rViva 1" Italia!*4 se mi potem odreže, pač sera moral bežati iz mesta, kjer sera zidal in so bili zaroteni „irredeutover, ravno zato, ker nisem hotel ž njimi vpiti in kričati; da nisem odnesel pét, bili bi me gotovo dobro uaklestili, ali še cel«'» umorili. In ravno tisti, ki so pod vlado avstrijausko bolj želeli Viktorja, kakor Boga, ravno tisti so v kratkem potem začeli tuliti: „Maledetta Italia! Bcuedetta Austral Prav posebno pa čerti italijansko viado, ker jim je oropala cerkev, ali pa so morali zlatnino in sre-berniuo, bi rekel, skor odkupiti, da so jo pustili iu ne odnesli. Tudi ga posebno peče. da ima zdaj hudobija tam od vladnih organov še celó podporo, posebno po kerčmah in enačili hišah. Nikdar ni bilo tako pod Avstrijo; takrat se je očitna hudobija zatérala. Take in enake misli mi razodeva ter pravi in terdi, da posebno zato, ker se hudobija tako podpéra. se čerti vlada, ter si skušajo mnoge družine pomagati s preseiitvo v bolje kraje (tudi v Ameriko jih gre veliko. To pojasnilo je zdrava lekcija za tiste, ki hvalisajo napleujeuo mlado Italijo ali tudi še Žiškata in protesta nško biblijo). Ker sem misli italijanske razodel o njihovi ter biv>i avstrijski vladi, naj še objavim misli ondašnjih turkov o sedanji vladi, kolikor sem jih spoznal. Došel je bil k meni pervi hotlža (duhoven turški) iz Dubice, razgovar-jala sva se o raznih zadevah, še celó o veri, in Mohamedu. ter je rekel, üa je njihov svetac prejšnjo vero zboljšal. Jaz som ga opomnil samo zgodovinske istine, da so zemlje za kerščanstva cvetoče pod Mohamedovo vero naenkrat postale puste iu prazne, ter se pod njim niso mogle zbolj^ati skozi več vekov; kadar pa prejenja mahomedstvo v kteri zemlji ter nastopi kerščanstvo, posebno pa katoličanstvo. zopet si take dežele v kratko vreme pomagajo ter povzdignejo iz pustoši ne. Dobro je razumel, ter nič več ni govoril o svojem ..sveten", pa sva začela govoriti o Bosni ter sedauji njeni vladi. I tekel mi je: Mi turci volimo sultana, ako bi nam bilo mogoče; ako pa to ni mogoče, onda najbolj želimo ostati pod vlado avstrijsko, ker pod to nam je mogoče živeti; pod vsako drugo, kakor rusko, serbsko ali černogorsko nikakor ne bi nam bilo mogoče, morali bi Bosno zapustiti ter drugam se preseliti. Tako se je izustil pervi hodža turški, ki ima svoje shode iu sastauke z begovi iu agami, ter lahko sodim, da tudi oni enako njemu mislijo. V teh mislih za avstrijausko vlado poterjujejo jih še posebno povrativši se bosanski izselniki, kteri misleč, da jih bodo mahomedani v Carigradu imeli za mučenike iu velike s vetee turške ter povsod sprejemali ne le dobro v oljno, ampak celó častno, so zapustili Bosno ter se tje doli napotili. Ali, došavši, videli so se gerdo prevarjene, ker se uikdo ni menil za-uje, in če so tudi še tako goreče dopovedovali, da so zapustili zemljo svojo iu očeviuo zavolj vere turške, zopet so jih sprejemali le merzlo, pa sploh se zanje malo malo brigali, ter rajše pogovarjali se s svojimi hlapci iu deklami, kakor pa z „mučeniki in svetci bosanskimi". To jih je toliko peklo, da so se mnogi povernili zopet v Bosno, samo da siromašni, ko so bili bogati popred. Dohaja prav pogosto k meni turški tergovec, ki mi pomaga zemljo kupovati. S ti m se tudi razgovarjam o raznih zadevah. Enkrat sem hotel pa pošlatati. kako mu žila bije za našo vlado ter pogovor napeljem ua „zlatne turške čase", kadar je imel mahomedauec svoje predstvo pred kerščanom. „Ipak volim (raji imam) sa-dauju vladu avstrijsku". mi odgovori prav določno. Jaz mu ne verujem ter ga prosim, naj mi razloži, zakaj bi on volil sedanjo vlado pred turško. Zato. mi odgovori, ker ima zdaj vsak svojo slobodo, tudi naj siromašniji človek, samo da plača pore/, (davek) ter spol nuje dane zapovedi; ali popred ni bilo tako; popred so mogli storiti begov i iti age kar so le hotli iu ¿c vse pod krinko zvestobe do ..svetca iu sultana^. Oni so namreč deržali skup in vsakega pašo in sultanovega čiuovnika (uradnika» berž berž pod svojo oblast dobili ali z dobrika-njem in laskanjem, pojedinami in lepimi darovi : ako pa ta sredstva niso pomagala, onda z vednim nasprotvanjem ter tožbami pri Sultanu; daje toraj mir iinei pred njimi, jim se je ali udal, ali pa prosil, da je bil prestavljen. Takih zgledov bi vam mogel dosti navesti: ali povedati vani hočem, kar sem sam na svoji oso o i doživel. Otec moj bil je velik tergovec; imel je pravdo z nekim dolžnikom v avstrijski granici. ter .je moral na tožbo iti v 1'etrinjo. Zameril pa se je bil eden njegovih sinov bc'çu 1. s tim, da je na tergn posodico medu kupil, ki se je ravno pogajal zauj sluga begov, za kterega se ni nič meni!. To visokost iu oholost, da mu ni prepustil medu. hotel mu je be^ izplačati ter zvedivši o prelazu (prestopu; očetovem na Avstrijsko, berzo povabi kadija «sudca) ua obed iu njemu na čast sebi pa na pomoč tudi druge begove. Med raznimi pogovori za mizo napeljejo besedo na prelaz mojega otca v Petrinjo ter za-čeujajo sumničiti o naši vdanosti i:, vernosti do sultana, ceš, da se hočemo podvreči avstrijskemu čaru. Iz tanke preje postaja debeleja in debeleja. da zahteva kadija pismeno tožbo, kar je beg ravno hotel in želel, ter je to tožbo podpisano ^e od dveh druzih begov tudi resnično njemu zročil. Kmalo je bil pozvan otae na sodbo ter postavljen na odgovor, zakaj je šel v Petrinjo Vse lepo po redu razlaga otac ter dostavi, da mu ni na misel padlo, kar se mu očita, ali kadija veruje begovom. ne pa otcu in zato otca sicer pusti domu. ali ob enem izdade ukaz nas tri brate uzaptiti t zapreti v ječo) ter odpeljati v kratkem v Sarajevo do via nam se je težko težko gooilo ter so nas odvedli v Kuirno iAdrijanopolie) v Bulgarsko zemljo, kjer snto imeli !>iti obsojeni. Ko so nas bili potaknili v ječi po r:./li'či-nih luknjah, smo bili kmalo pozvani na sodbo, da -o zagovarjamo proti težki obtožbi. Kakor v Sarajevu, tako smo se branili tudi v Kdirni. kar nam poslednjir pokažejo pisano tožbo, ki je bila z nami ob enem poslana i/ Sarajeva, ter smo mogli /a gotovo brati imena «a>ih tožnikov, onih treh begov. l'a-:i v Kdirni bil je pak moder mož. Ker nas je pisanje to/ilo. mi pa smo se stanovitno branili, zato pošlje pismo v 1'etrinjo, jo li resnično bil oui in oni dan teri!«.veo bosauski 1. na ondašujeui sudu. in kaj je počel tam. koga je tožil in zavolj česa, ter kaj je še tam počel. Došei mu je odgovor prav, kakor smo mi vse že popred razložili, ter nam je verjel iu nas po toliko težavah in mukah izpustiti dal iz ječe. Edeu brat, Salko po imenu, ni hotel nič več nazaj v Bosno, ostal je v Bulgarski zemlji ter se je tam oženil, dvojica nas sva se povernila v Dubico, pa edeu je že tudi poginil v buni (puntu) v Kozari plairoi, kjer se je bojeval z vstaši; tudi mene so šiloma vl.kii v vojaški tabor v Bihač, pa podmitil sein glavarja z dukati ter me je zopet izpustil domu. Ali ni dolgo trajala ta sioboda; kmalo spet pridejo po mene ter me hočejo šiloma odvesti ua bojišče; jaz zamolim koj dan. da se doma vredim, potem hočem odriniti; odrinil sem od doiua. toda ne v turški tabor, ampak v Beligrad serbski. da me niso mogli več siliti na boj. Ko je prestala buna, povernil sem se tudi jaz v Dubico, ali med tem sem propal. ves dučan (štacumO bil je izpraznjen ter sem začel zopet delati, da pošteno živim. Vidite toraj. zakaj volim avstrijsko vlado; zato ker sem zdaj sloboden in pa varen, ne »nore me uobeua zapletka begovska v ječo spraviti, ker uosp. 1., cesarski čiuovnik. ne hodi k begovoiu na kosilo, in ako bi on naredil kaj zoper zakon (postavo», bilo bi mu težko iu mučno. Kdor pod sedanjo vlado plačuje porez ter se vlada po zakonu, onaj je slobodan, je varen, bil ou visok ali nizek, bogat ali siromak: tudi nam vlada ne zabraujuje naše vere. ne dira v naše običaje, ne dela nam nobene krivice, toraj je zdaj boljo od turskog vakata (časa1. To mi je dopovedal bosanski inahomedanec. in o takih in enakih rečeh sem že tudi popred čul prav mnogokrat; glavarjem, begom in agam obično to ui všeč, da jim je oblast vzeta; vender pa tudi med temi jih je precej vdanih Avstriji; in dopovedal mi je e. kr. čiuovnik, ki je dozdaj služil v sredi Bosne, da pozna tam več begov, ki so zadovoljni z vlado ter bi postali katoliki, samo da bi enkrat ta zemlja za gotovo bila odter-gana od sultana. Dokler je samo naslonjena na Avstrijo, ne pa prikovaua, se boje Mahomeda zapustiti, ker napeta svojat še zdaj preti vsim. kteri bi postali kristjani, s strupom in bodalcem: kako bi >e le divjali zoper nje, ako bi zopet postali sultanovi. Danas to. ako Bog ohrani zdravje, pa .-e drugi pot kaj druzega. Z Bogom: Val. Lah. v Matija Knlavic. Da'ie. • Ko dušni pastir jo g. Kulavic vestno spolnoval vse mnogotere dolžnosti svojega poklica. Njegova bo-lehavost na persih mu sicer poslednja leta ni skoraj nié dopuščala, da bi svojim faranom s prižnice ozna-lioval Božjo besedo, zató pa j" domá ljudem, ki so prišli k njemu po kakem opravilu, primerne nauke dajal, očitno znane grešnike pred-se klical in svaril itd. Ob nedeljah je kake pol uro pred koišanskim naukom podal , se v šolo in tam v zatô odločeni večji sobi ženam in i dekletom, ki so čakalo od oddaljenih krajev v St. Vidu popoldanske Božje službe, kaj podučnega bral ali povedal iz knjig in časnikov, da bi jih s teui odtegnil pregrešnemu razveselovanju ali lenemu pohajkovanju. Na ta način je izdatno nadomestoval. kar zarad bolezni s prižnice ni mogel storiti. Podružnice je deloma prenovil in vse nekako oskerbel, farno cerkev pa iako olepšal iu bogato pre-videl, da je marsikteri sose dnjih duhovnov vprašal, kje se pač jeinljó pomocki za taka dragocena popravila. Vsaki dan je cerkev zunaj in znotraj ogledaval, kje bi kazalo, še kaj predelati ali dostaviti. Imel je v takih rečeh, zlasti glede ornamentike, posebno dober okus. Ce je na potovanju kje, posebno v Ljubljani ali na Dunaju, kaj lepega videl po cerkvah: naj bo že luster, svečnik, svetiluiea. altarni pert. naprava šinarničnega altarja itd., vse si je natanko zapisal in narisal ter . po teh zgledih doma se ravnal. V njegovih dnevnikih nahajam brez števila taeih zaznamkov. Tako n. pr. je 1. 1867 napravil masni plajš z leviti, tako dragocen in umetniško izdelan, da se more maloktera mestna cerkev z enakim ponašati; stal je okoli 1500 gl. Glede toliko zaslug za cerkev in šolo so ga mil. knezoškof „ ljubljanski 1. 1882 izvolili za svojega duhovnega sve-* tovalca. Sosebno marljivo si je prizadeval za razširjanje Mohorske družbe, kteri je pridobil ogromno število 220 udov, skoraj vse izmed priprostega ljudstva, vpeljal zraven tudi dekliško družbo in več bratovščin. Kmetovalec in vertnar bil je ranjki župnik tako izversten. da mu za umerlim Skoticem na Suhorju morda ni bilo enacega v deželi. O tem se je lahko prepričal vsakdo, kdor je prišel kedaj k njemu v St. Vid. Njegovo polje, travniki, vertovi, poslopja, vse je bilo v tako dobrem stanu in lepem redu, da se je bilo čuditi. Njive, so bile na jboljši obdelane, rastlo je vse veselo in vsaki je s stermenjem opazoval, kako morno se je ločilo njegovo polje od druzih. — Ril je ranjki več let predsednik kmetijske poddružnice in naroceval je iz Ljubljane semena, novejša kmetijska orodja in razue stroje ter je dejansko ljudem kazal napredek v kmetijstvu. Goveja živina, najboljšega plemena, je bila čedna in rejena, da je bilo veselje pogledati po štalah. Pri njem se je videlo, kaj doseže umni živinorejec. L. 1879 prodal je doma izrejenega vola. velikana, ki je tehtal 2:} centov, nekemu mesarju v Ljubljano, kjer so ga ljudje hodili gledat za denar. Spodbujal je ranjki gospod kmete, da so šli kupavat. plemensko živino v Ljubljano k dražbi kmetijske družbe, ker je sprevidel, da le iz stale more kmet kake goldinarje pridobiti. Njegovemu vpljivnemu delovanju gre zaslujra, da se ravno po okolici Šent-vidski nahaja sedaj prav lepo rejena goveja živina in ravno vi Ljubljančan je pojeste naj ver mesa od tako zvanili temeniških volov. Veliko skerb je umeri i župnik obračal na svoje vertove. Mnogo truda in stroškov ga je stalo, preden jih je v sedanji stan pripravil. Špargeljni, melone, hruške in jabelka s teli vertov po okusu in voiikosti ne najdejo enačili. Z daljnih krajev je naročaval semena in cepičev, iz Tirolskega, iz cesarskih vertov Dunajskih. iz raznih vertov samostanskih. Dve drevesci si je naročil celo iz Pariza. Tudi raznoverstne cvetlice in germire je znal po vertu prav umetno razverstiti. Smarnice si je iz gojzda na vert presadil, da so po pridni strežbi čudovito lepe in velike izrastle in ob Šmarnicali na altarju Marijnem piijetno vonjavo razpulitevale. Češpelj je nasadil na stotine po vertovih in ob njivah. Po zimi in po letu mu je dal vert veliko dela. pa vse je znal točno, o pravem času storiti. Če je drevo opešalo, ali se posušilo, precej ga je dal izkopati in drugo zasaditi. Kaznih delavcev je vsaki dan mergolelo okoli farovža in vsi so imeli preobilo dela. Vodil in nadzoroval je sam ter v vsaki malenkosti pokazal se pravega mojstra. (Konec sledi.) Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 12. sušca. S. Gregorij p. — 13. S. Rozina. — 14. S. Matilda. — 15. S. Longin. — 16. Marija sedem žalost. — 17. S. Jedert. — 18. Cvetna nedelja. S. Edvard. Zahvale: Št. 15. Bodi p^ečešena in vedno hvaljena N. Ij. Gospa presv. Serca za spreobernjenje neke žene, ki je bila o svojem času v rZg. Danici" v družbeno molitev priporočeua. Iz Štajarskega. J. Ž. V molitev priporočeni: Srečen poklic nekterim mladenčem. — Obvarovauje dobre mladine sredi med kužno. — Uslišanje neke prošnje. — Mladeneč za dober poduk. — Terdovraten bolnik za spreobernjenje. — Naj bolj zaverženo ljudstvo za ome-čenje. spreobernjenje in varstvo pred peklom. — Prekl:-njevavec za poboljšauje. — V dober namen. — 1'rckli-ujevalec za spreobernjenje. Pomočki k modrosti. (Iz Pregovorov X.) 7. sušca. Moder sin razveseljuje očeta, nespameten sin pa je žalost svoje matere. Krivični zakladi nič ne koristijo, pravica pa re>i smerti 9. Lena roka dela revšino. roka močnih (to jc, delavnih ljudi) pa bogastvo pripravlja. (To velja od čajnega in tudi od dušuega bogastva, od dobrih del z:i večnost.) 10. Kdor se na laži zanaša, vetrove pase. ravno ta tudi za letečimi ticaiui teče. (Lažuik sam sebe goljufa, ker laž mu ne bo sreče obrodila.} 11. Kdor ob žetvi spravlja, je moder sin; kdor po leti spi. je otrok sramote. (Čas žetve tukaj pomeni sedanje življenje.) 12. Gospodov blagodar je nad glavo pravičnega: usta hudobnega pa pokriva hudobija. Pravičnemu liou daje srečo; hudobiji nasledek jc nesreča, ki zadene hudobneža.) 13. Spomin pravičnega bo častitljiv, ime hudobnih pa gnjilo. 1J. Kdor je modrega serca. zapovedi sprejema; nespametni se z ustnicami tepe. (Nespametni, grešnik s svojim neumnim iu brezbožnim govorjenjem sam sebe tepe, v škodo in slabo iuie pripravlja.) Listek za raznoterosti. R"že in koprive za šolo in dom, I. Te knjižice jo blizo toliko izpečane, kolikor je stal tisk; zdaj mora priti še nekaj raujškov za vezanje, iti kar bo potlej, dobi dijaška kuhinja. — Zato naj bode knjižica prav gorko priporočena. Ako n. pr. kupiš za 1 gold. 1«) knjižic, si več kot za 10 dni enemu dijaku kosilo plačal, to vse je Tvoj dobiček. Oziroma na obseg knjižice pa to-le pomisli: Z deset knjižicami Ti razveseliš deset otrok, ko jih jim „za pirlie" daš; koliko veselja! (Kajti, bu-kvice so močno lepe že po zunanjem.) Zdaj pa še to: Vsak čitatelj (ko bo bral o „Slouišeku dijaku in bogo-slovcu", — o „lepi smerti japonskega ndadenča~, --o lepi „usmiljenosti", — ostudui „nehvaležnosti- mladih ljudi, — o nezmerno „ljubeči materi". — pa „osoljenke*. — „zgodovino dijaŠKe kuhinje" bode na svoji duši saj za 25 stopinj lepši, saj za HO stopinj bližej nebes, in delj od greha, — iu to se izhaja Tebi na korist. Lej. kolik dobiček za Tebe, ako knjižico razširjaš! H* Vel*ka dobrotnica uboi h ki ie vredna, naj bi se ji postavil spominek iz n;ij dražjega kamna in napis z zlatimi čerkami, je uue dni umerla, stara 78 let, nam- so reč Katarina Križakar, sploh znana pod imenom ,Katercau, kuharica sladčic, pa tudi sploh živeža, in /osebno pobožna in dobrotna devica, zastran česar jo je poznala vsa Ljubljana in tudi mnogi z dežele, zlasti marsikteri bivši študentje, ki so dobivali živež po niziu ceni in mnogi celó zastonj. Zatorej naj bode v molitev priporočena. Hila je tudi nekoliko v rodu z ranjkim misijonarjem Pircem, kteremu je v njegovi visoki starosti prav veliko dobrega storila. Dasiravno je veliko delala in bila prav dobro izurjena, vendar zapustila ni nič. ker vsem je dobro storila, če je le kaj mogla, in ni gledala, da bi «i kaj premoženja pridobila. Bo« ji daj večni mir. Opomni naj se tudi to. da dobre duše. od ranjce pod-j učene iu tako rekoč izrejene, toraj njenega duha.— zdaj ' tudi opravilo ranjce nadaljujejo, in imé ostaue še dalje /_pri Katercr. .. -h Prec. g. Joi. Hašnik, verli župuik v st. Jurji. je bil 8. t. m. pokopan. R. I. P. . Gosp A. Praprotmk je 1. t. m. obhajal itoletnico. odkar je učitelj, in 2.r>:etnico odkar uči v ljubljausKih šolah. Slava! G«8p M. Cigale na Dunaju je postal svetovalec. Čestitamo iz serca! Poiar. V soboto je pogorelo v K o sani :>0 his z imetjem, le i» hiš je ostalo. Tudi ena žena je v požaru konec storila. Revšina grozovita. Tovarnar Rrnpp ▼ Esien-n, oce svojih delavetv. I a mož je izgled drugim imenitnim gospodom in lastnikom tovaren. Ta kupčijska hiša v svoji lastini blizo Essen-a ima :1250 dobrih in zdravih družinskih stanovanj, v ktenh prebiva HUHIO ljudi. Med posameznimi kolouijami so prostorne ulice, ktere imajo plinovo razsvitljavo. Letna najemščiua takim stanovanjem je prav nizka. Za delavce same je posebna naprava, v kteri dobi 18 kr. vse to. Vradnikom rabi 150 stanovanj. Naprav za vžitek je več: pekarija, klavnica, v kteri vsako leto 4Ó0 glav govedine in 1500 drobnice zakoljejo. V tovarniških štacunah je naprodaj vsake verste blago, ktero rabi delavcem, več gostiluic itd. \ koloniji Kro-nenber"u je vsak dan terg. V teh štacunah iu kerčmah spečajo na leto blaga za 21/« milijona mark. Ne gledajo na dobiček, temuč samo na to, da delavci pošteuega blaga po nizki ceni dobivajo. Toraj nima tovarna dobička «»d teli vžitniuskih naprav: mora celo še nekaj dopačevati vsako leto. (To je podobno kakor v Idriji, kjer delavci v cesarskih magazinih in gostiluieah imajo prav po ccni vsakoverstnega živeža dobivati.) Verli leca ima tovarna bolnišnico za navadne bolnike. in :»4 v St. Lujzu. Pervi duhovni pastir je bil P. Liptovski. ki je naslednje leto pričel božjo službo s češko pridigo v cerkvi sv. Janeza Nep. Duhovske spremembe. ¥ Ljubljanski škofiji: Razpisani ste duhovniji: Št. Vid pri Zatičini do 25. sušca, in dekanijska duhov-nija Ter novo do 1. mal. travna. — Cerkveno vmeščena sta bila 13. sveč. čč. gg.: Jož. Razboršek za Grad (Jezero), in Al. Kumer za Berdo. — C. g. Luka Hiti. kurat v Ustji, se poda v stalni pokoj — v Vipavo. — Med že znanimi umerlimi je tudi č. g. Prim. Klemenec, kurat na Gori pri Ribnici. R. I. P. Dobrotni darovi. Za Stud'.litovsko kuhinjo: Celsissimus 10 gold. —■ Fr. Razpotnik 2 gl. — O. g. Borštuar Jož. gl. — C. g Fr. Eržen 1 gl. — Preč. g. dekan M. Kožuh o gl. — Č. g. župnik A. Hočevar v št. Joštu 4 gl. 50 kr.-— Z glasilom: „Za duše v vicah\ 5 gl. — C. g. kaplan J. Lasnik 2 gl. — Neka kuharica za pridne študente 1 gl. — Gosp. K. P. 5 gld. — Neki gospod 1 gld. — Neka gospa 80 kr. — Č. g. župnik BI. Petrič 2 gl. HO kr. -Dobrotna gospa 2 gl. - C. g. Fr. Boncelj 2 gl. — O. «r J Z R. 5 gl. — M. Š. R. 5 gl. — Neka dobrotnica ¡50 kr. — 0. g. župnik M. Saje 1 gl. — O. Jan. Vodo-pivec. tergovec v Kamnjeh, 1 gl. Neim. rojak m višji vraduik na Ogerskein 3 gl. . Za pogorelce v Košani: Pn. g. stolni dekan Juri Vole 10 gl. ^ Za cerkev Jezusovega presv. berca v Ljubljani. U št. Jošta pri Polh. gr. č'. g. župnik A. Hočevar 2 gl. — Iz Doba 20 gl. — Iz Idrije po pn. g. dekanu J. kogeju 52 gl. 43 kr. — Preč. g. dek. M. Kožuh 3 gl. — C. gsp. Fr. Boncelj 1 gl. v T Za opravo uboznih farnih cerkev nase skojtje: lz Temovega 3 gl. - Z Janč Iti gl. 80 kr. — Po čč. gg. Uršulinaricah 4 gl. 25 kr. - Z Zlatega Polja 8 gl. — Iz Starega Terga pri Poljanah 8 gl. 80 kr. — S Prema 7 gl. CA) kr. - Iz Moravč 73 gl. 34 kr. — Z \erhpolja pri Moravčah 11 gold. 87 kr. - Gospodičina Terezija Heidrich 2 gl. — Iz Rudolfovega po mil. g. prostu P. Urhu 20 gl. — Iz Starega Terga pri Ložu 31 gl. Za misijon č. g. Val. Lah-a v Bosni: G. Jan. \o-dopivcc, tergovec v'Kamnjeh, za t» gld. starega sreber-nega denara. da naj se s priliko pošlje g. V. Lah-u, ker je čital, da tam še stari denarji veljajo. Gorko želi, naj bi mu v njegovi potrebi kaj hasuili. Za Bosno: Po preč. g. J. llozmanu 10 gl. sr. Ofetn • Iz št. Jošta n:ul Polh. gradcem po č g. župniku A. Hočevarji t» gl. — Fara Sent-Ruperška po č. g. župniku 22 gl. - Iz Doba 5 gl. - lz Idrije po pn. g. dekanu J. Kogeju 10 gold. 43 kr. — lz Zaliloga po č: g. župn. Fr. Kržeuu 3 gold. — C. g. h. Boncelj l gl. - Po preč. g. J. Rozmanu 1 gl. - Stangarji po č. g. župn. M. Saje-tu 1 gl. — lz Istre T>0 kr. Za naj potrebni si misijone: Po preč. g. mestnem župn. J. Rozmanu 15 gl. |l)ruiti dar. prili.) Pogovori z gg. dopisovalci. O. BI. P. V Iti. : Int. že posl. v Bosno. Hvala za oboje in pozdrav! G. Ž. v l .: W opravljeno; hvala »erena! Drugo drugi pot. — G. J. KI : /a poslano iskreno „Bog plati'! Omenjena zadeva «e bod»» prevdarila, potem odgovor. — O. D. na L.: Int. se bodo oddale; za poti. Deus retribuat in o in ni ubundantia! I p itn. dn a. t. m. od tod poslano za , S. Magd." je dofcio Odgovorni vrednik: Laka Jfnm Tiskarji in «aiožniki: Joie! Ilbzníkovi uaskduikt v Ljubljani.