^ neki celjski sa- mopostrežni trgo- vini, kjer sicer ne Ijj smeli točiti al- l^oholnih pijač, lah- \^o gost dobi rum, ^e uporabi geslo: „Kavo s kislo vo- jjo«. Pravijo, da ti- gti, ki trika ne po- znajo, debelo gle- dajo. ko prodajalka pamesto s kislo vodo postreže go- stom z rumom. Predlagamo, da bi recimo sprejeli še geslo »kavo s so- do«, kar bi pome- nilo vinjak ali sli- vovko! Ob rob kritiki, mnenju in očitkom glede razreševanja problema k^erazvitih območij (Kozjanske- ga) s pomočjo zbiranja denarja, hrane, oblačil, obutve in drugih dobrin za socialno ogrožene. • Pred nekaj meseci je (širša) slovenska javnost končno izvedela, da imamo tudi v (ne) razviti Sloveniji nerazvita območja. Novi- narji so namenoma ali slučajno ob tragično umrlih osiromašenih Kozjancih sprožili plaz vprašanj o tem problemu. • Analizirajoč nadaljnji potek dogodkov je lahko nepoučeni prišel do prepričanja, da so bili novinarji tisti, ki so edini dojeli tragičnost problema in z njim ustvarili senzacijo, ki bi naj tudi služila za popularizacijo posameznih revij ali časopisov. - • V zadnjem času je moč v sredstvih obve- ščanja zaslediti več mnenj (tudi različnih!) o problemu nerazvitih in o problemu reševanja te nerazvitosti. Kako pa v resnici izgleda polo- žaj na določenem nerazvitem območju (na Ko- zjanskem) zdaj, po nekaj mesecih? Problem nerazvitih območij v Sloveniji ne obstoja od »od- kritja« s pomočjo novinarjev javnosti, niti ni prisoten sa- mo na Kozjanskem, ki je s tem v zvezi zdaj najpogoste- je omenjano. To je marsi- komu jasno. Toda ne gre za to. Gre za bistveno dejstvo, da smo končno priznali (ali morali), da so tudi v Sloveniji neraz- vita območja, če bi s poseb- no barvo, denimo z rdečo, na zemljevidu naše republike označili vsa taka ali do po- tankosti podobna območja, bi bila Slovenija lepo rdeča. Torej je problem nerazvito- sti žal dokaj večji, kot ga priznavamo ali javno pred- stavljamo. Pri tem seveda ne mislimo siromaštva Kozjan- skega in Kozjancev zmanjše- vati! Razumljivo je, da ostaja vprašanje kaj so širša družila in posamezna predstavniška telesa skupaj s političnimi organizacijami ukrenili, da bi preprečili še večje siromaše- nje ali dosegli sanacijo do- ločenih območij? Tudi po razgalitvi Kozjan- skega pred javnostjo, smo o tem zelo malo slišali. Nadaljevanje na 6. atrani Celje, 1. aprila 1970 — Številka 13 — Leto XXIV — Cena 60 par Prejšnji teden v torek, 24. in sredo 25. marca sta pred- sednik Stane Kavčič in član republi.^kega Izvršnega sveta inž. Franc Razdevšek obiska- la velenjsko in mozirsko obči- no. Obisk je imel izrazito delovni zrečaj, saj sta se predstavn.ka izvršnega sveta Slovenije v vseh krajih, kjer sta se ustavila, pogovarjala o delu in problemih, zlasti pa perspektivnih možnostih raz- voja. Prvi obisk v velenjski ob- čini je veljal tovarni gospo- dinjske opreme Gorenje. Ra- zen tega sta se gosta v ix>- poldanskih urah srečala s člani občinskega političnega aktiva. Srečanje v Gorenju, kjer sta se gosta seznanila ne sa- mo z razvojem tega mlade- ga kolektiva, marveč tudi z velikimi uspehi in še večji- mi načrti, se Je končalo z velikim priznanjem, ki ga je temu velenjskemu kolektivu izrekel tov. Kavčič. Ocenil ga je kot enega najboljš^ih ne sa- mo v Sloveniji, marveč tudi v državi. Enako priznanje Je pred- sedrak republiškega izvrSnega sveta izrekel predstavnikom velenjske občinske skupščine, družbeno političnih organiza- cij in delovnih kolektivov potem, ko se je seznanil r razvojem šaleške doline in njeno perspektivo. Tudi ta je ambiciozna in postavlja občino med gospodarsko naj- bolj razvite pri nas. Obisk v mozirski občini je najprej veljal kolektivu GLIN Nazarje, zatem pa trem tekmovalcem, k.i so vsak po svoje do.segli uspe- he, ki jih postavljajo visoko nad povprečje. Tako sta se gosta srečala v Smartnem ob Dreti z Ivanom Glojekom, v Lučah s Petrom Ježom ter rja Ljubnem s tov. Kranj- cem. Vtem, ko je razgovor na Gol teh odprl perspektive turizma, je bilo zammivo tu- di srečanje y Jakijevem pa- viljoau. M. B. BOB HOPE V CELJU - Znani ameriški komik, tudi naš znanec iz številnih filmov, ki se trenutno z misijo UNESCA mudi v Jugoslaviji, se je ljubeznivo odzval vabilu celjske delavske univerze in bo, kot je sporočil, sodeloval na nocojšnji prireditvi v Narodnem domu. Poleg njega bodo nastopili s prvo- aprilskimi šalami še Tone Fornezzi, Evgen Jurič in Žarko Petan. FRANCEK FRAKELJ Dianes predajam besedo našemu tovarišu poslancu ... POSOJILO ZA CESTO HOČE - LEVEČ Zadnje mesece — zlasti še po lanskem vročem poletju v Sloveniji — se je proble- matika izgradnje avtoceste skozi našo republiko sramež- ljivo umaknila z naslovnih strani naših časopisov. Tudi o spornem odseku štiri oz dvo- pasne avtoceste na odseku Hoče-Levec je bilo vse mese- ce sem vedno manj slišati. Toda ekonomska upraviče- nost izgradnje tega cestnega odseka je pri mednarodnih strokovnjakih vzbudila izred- no pozornost. 2iatorej se ni čuditi najnovejšim sklepom v zvezi s financiranjem nove avtomobilske ceste Hoče-Le- vec Ln odseka Postojna-Razdr- to. Ta naše območje nas zaninva odsek Hoče-Levec. »Svetovna banka bo kmalu odobrila Jugoslaviji novo pK>- sojilo za gradnjo cest. Vtem primeru gre za večje posoji- lo,« je minuli teden izjavil Pieter Lieftinck, izvršeni di- rektor v mednarodnem mo- netarnem skladu in medna- rodni banki za razvoj in ob- novo. Ker so pogajanja v zvezi z novim posojilom že v teku, nas je upravičeno zanimalo, ali je v programu odsek avtoceste Hoče-Levec. Direktor Pieter Lieftinok, to je minuli teden zaključil svoj 7-dnevni obisk v Jugo- slaviji, je odgovoril pritrdil- no in še dodal, d« bo med- narodno posojijlo zja štajer- ski odsek slovenske avtoce- ste zagotovo tudi odobreno. z AVTOMOBILOM V OGRAJO Kandidatka za vozmco FANIKA STOKLAS, iz Šmarja pri Jelšah, je vozila z osebnim avtomobilom pod nadzorstvom inštruktorja ERVIiNA OPLOTNI- KA, 35, iz Celja po Plečnikovi ulioi in zavila v Zve- mo ulico v Celju. Zapeljala je na desno in se zale- teda v obcestno leseno ograjo. Zadela je tudi MARI- CO PIŠEK iz Celja, ki je hodila ob ograji. Pišekova si je zomila levo nogo, Oplotnik pa je dobil lažje poäcodbe. kolesarja vrglo v ograjo SILVO DEŽAN, 23, iz Okroglice se je peljal s kolesom iz Rimskih Toplic proti Gračnici. Na ravni cesti v Brestovndci mu je pripeljal nasproti motorist VINKO FLIS, 21, s sopotnikom RAJKOM PLISOM, 23, oba iz Globokega. Motorist in kolesar Sita trčila. Oba Flisa sta obležala nezavestna z zelo hudimi poškodbami, kolesar pa si je poškodoval oko in prelomil nogo v kolenu. oplazil ga je Voznik motornega kolesa ALBIN MRVAR, 24, iz Rečice pri Laškem, se je peljal iz Celja proti Te- harju ter prehiteval kolesarja MIRA MITROVICA, 19, iz Celja. Pri tem ga je oplazil in podrl v obcest- ni jarek. Kolesar je dobdl lažje poškodbe, s ceste na travnik Proti Šoštanju se je peljal z osebnim avtomobi- lom EMIL MRAVUAK, 26, iz Velenja, ko ga je v I Družmirju zaneslo s ceste na travnik. Avtomobil se I je trikrat prevrnil in obstal na strehi. Lažje poško- I dovan je bil sopotnik BORIS LESKOVEC. škode I na avtomobilu je za 12.000 dinarjev. otrok pred avtobus I Proti Velenju je vozil avtobus, ki ga je upravljal KAREL URSIC, 30, iz Celja. V šaleku je pritekel I ared avtomobil petletni BORUT KRAJNC, ki se e I igral ob robu ceste. Deček je dobil pretres mož- ganov. zapeljal je pred tovornjak Proti Šmarju pri Jelšah je vozil s tovornnim av- tomobilom NENAD PREDOJEVIČ iz Križevcev. V Šentjurju je s ceste za Kozje pripeljal pred njego- vo vozilo voznik osebnega avtomobila SREČKO ŠTERN, 23, iz Hruševja. Lažje poškodovanega Šter- [ na so odpeljali v celjsko bolnišnico, škode je za 6.000 dinarjev. i kolesar na pločnik Nesreča se je zgodila na križišču Mariborske ceste in Aškerčeve ulice v Celju, ko je voznik osebnega avtomobila FRANC BREČKO, 39, zaprl pot kolesarju JURETU LOŠTRKU, 24. Kolesar je i zapeljal na pločnik in zadel 13-letnega PETRA i KOLARJA. Pri padcu sta se oba laže poškodovala. zadel v kamen Voznik osebnega avtomobila VILI LAZNIK, 28, iz Stranic se je peljal z osebnim avtomobilom iz Zreč proti Celju, ko je v Zrečah iz neznanega rzroka zapeljal na levo. Avtomobil je zadel v ob- cestni smernik, se prevrnil in obstal na kolesih. Laznik je dobil pretres možganov in druge poškod- be, sopotnica DONATA BOMBEK iz Ptuja pa je bila laže poškodovana. padel je JOŽE VERBIČ, 42, iz Družmirja se je peljal z mini mopedom proti Šoštanju in na gramozirani cesti padel. Obležal je nezavesten. Dobil je pretres možganov in druge pyoskodbe. umrl v bolnišnici Pred zaključkom redakcije smo sprejeli obvesti- lo, da je v celjski bolnišnici umrl RAJKO FLIS, 5tar 23 let, doma iz Globokega, ki se je poškodoval v nesreči v Brestovnici kot sopotnik motorista. otrok umrl Voznik osebnega avtomobila MIROSLAV PAV- ŠEK, 30, iz Podvin pri Zagorju, se je peljal iz Celja proti Vranskemu. Pri gostilni »Košenina« na 5omilskem je nenadoma z desne strani pritekel na cesto šestletni IGOR VESELAK, katerega je iroznik zadel s prednjim desnim blatnikom. Otrok je dobil tako težke poškodbe, da je dve uri pozneje umrl v celjski bolnišnici. nesreča v velenju 12-letni RUDI DVORNIK iz Velenja se je peljal 5 kolesom v cikcak vožnji po Celjski cesti in za- 3rl pot vozniku osebnega avtomobila STANETU rOPORISU, 36, iz Velenja. Vozilo je zadelo kolo, la je deček padel po cesti. Dobil je pretres mož- ganov. od ponedeljka do nedelje v zadnjih sedmih dneh se je na cestah širšega celjskega območja zgodilo 51 prometnih nesr^. Dve osebi sta zaradi težkih poškodb umrli, osem jih je bilo težko poškodovanih, 12- pa laže. Material- 10 škodo so ocenili na 166.250 dinarjev. Pepca Frisian, 50, Šoštanj, poškodovala si je desni kolk; Milenko Nojinovič, 27, Vele- nje, poškodoval si je levo ro- ko; Franjo Klavžar, 31, Pe- trovče, kos premoga mu je poškodoval desno stopalo; Franc Gerič, 32, Žalec, poško- doval si je križ; Frida Draga- novič, 28, Celje, poškodovala si je desni komolec; Anton Dostal, 28, Velenje, premog v rudniku mu je poškodoval hrbet; Šalih Cikači, 18, šo- štanj, vrezal se je v desni ko- molec; Drago Krofllč, 22, Jaz- bine pri Dramljah, poškodo- val si je desno roko; Jernej Javornik, 18, Vitanje, poško- doval si je desno roko; Rajko Kotnik, 27, Rifnik pri Šent- jurju, železni kavelj mu je pri delu poškodoval glavo; Ibrahim BuIJuhašič, 24, Celje, poškodoval si je levo nogo; Marjan šabec, 21, Straža pri Dramljah, z železnim kavi jem se je poškodoval po levem gležnju; Daniel Sluga, 32, Ce- lje, železni predmet mu je poškodoval desno roko; Ka- rel Kovačič, 40, Celje, elek- trofilter mu je poškodoval desno kračo; Franc Jezernik, 19, Velenje, težak predmet mu je poškodoval vratno hrb- tenico; Adolf Globovnik, 26, Celje, na stružnici si je po- škodoval desno roko; Tere- zija Novak, 39, Celje, poško- dovala si je levi kazalec; Mi- lan Vedenik, 19, Lesično, po- škodoval si je desno roko; Jože Kragolnik, 19, Zg. Zreče, poškodoval si je prst leve roke; Franc Bukvič, 31, Žeta- le pri Ptuju, železo mu je po- škodovalo levo roko; Jože Trbovšek, 23, Nazarje, veriga mu je poškodovala desno ro- ko in Vekoslav Žičkar, 24, Celje, poškodoval si je levo stopalo. CEIJIE Poročili so se štirje pari. HRASTNIK Drago Paučnik, cizeler in Marija špajzar, delavka, oba iz Hrastnika. SLOVENSKE KONJICE Janez Petek, 26, delavec in Pavla Fropf, 20, oba iz SI. Konjic. ŠENTJUR PRI CELJU Karel Pašnik, 57, kmetova- lec, Vezovje in Frančiška ško- berne, 42, kmetovalka, Zavr- še pri Dobjem. ŽALEC Radomir Tofilovski, 26 in ]\Iarjana Gobec, 16, oba iz Vrb j a. CELJE 35 dečkov in 21 deklic SIX)VENSKE KONJICE 1 deček in 1 deklica ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 1 deklica ŠMARJE PRI JELŠAH 2 dečka ŽALEC 1 deček CELJE Ivan Zupane, 69, Celje; Martin Bitenc 78, Celje; Ne ža Kolar, 77, Bodrež; Ana [ Schmid, 93, Celje; Janez Už- mah, 76, Grobelce; Kare! Plevel, 67, Radeče; Stanisla- va Govek, 36, Šentjanž; Ru- pert Kompan, 78, Celje; Vla- dimir žuža, 40, Latkova vas; Angela Tamše, 66, Celje; Metka Zore, 1 dan, Kasaze; Alojz Škoflek, 61, Hrenova; Franc Bauman, 73, Središče ob Dravi; Marija Zupane, 87, Store in Alojzija Terbovc, 47, Lokarje. HRASTNIK Maksiniilian Sterbucelj, 69, upokojenec, Hrastnik. SLOVENSKE KONJICE Alojz Jelenko, 66, krojač, SI. Konjice;Jožet Kopač, 44, usnjar, SI. Konjice; Janez Podpečan, 58, upokojenec, Bukovlje in Martin Fevžer, 79, upokojenec, Lipoglav. ŠENTJUR PRI CELJU Terezija Terbovc, 75, kme- tovalka, Zlateče; Amalija Ce- pin, 73, gospodinja, Voduce; Marija Lončarič, 77, gospodi- dinja, Doropolje in Amalija Vovk, 82, preužitkarica, Pod- gorje. ŠMARJE PRI JELŠAH Julijana Mohorko, roj. Zdouc, 79, Žahenberc in Te- rezija Križanec, roj. Vreš, 77, Rjavica. ŽALEC Katarina Naraks, 63, gospo- dinja, Gotovlje in Ana Sovi- nek, roj. Kline, 85, upoko- jenka, Dobriša vas. proste kapacitete Na celjskem turističnem po- dročju je na voljo dovolj prostih mest v zdraviliščih, hotelih, gostiščih in pri za^ sebnikih. V Rogaški Slatini je na voljo 141 prostih ležišč. planinski domovi in izletišča Odprti so Planinski dom v Logarski dolini, hotel Rin- ka v Solčavi, dom na Gori Oljki, Celjska koča, dom na Svetini, Mozirska koča, hotel na Golteh in izletišče na Sta- ri grad nad Celjem, kjer bo- do 1. aprila odprli Friderikov razgledni stolp. prireditve v hotelih Celeia v Celju in Paka v Velenju imajo vsak dan razen nedelje ozi- roma ponedeljka ples z med- narodnim barskim progra- mom. Ob sobotah je ples v hotelu na Golteh, v Rogaški Slatini v novi restavraciji Po- šta, v Kajuhovem domu v šoštanju pa je glasba za ples in razvedrilo vsak dan od 19 do 24. ure, razen ob tor- kih. žičnice in vlečnice Na Golteh obratuje velika gondolska žičnica, sedežnica in več vlečnic. Tudi na Celj- ski koči in Svetini vlečnice obratujejo, cesta pa je pre- vozna. kopalni bazeni v Dobrni in Laškem sta odprta vsak dan. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 4. aprila do 12. ure je dežurna Nova lekarna, Tomšičev trg 11, od sobote dalje pa lekarna Center, Vod- nikova 1. Na mestnem pokopališču v Celju je spomladansko cvetje znova pokrilo svežo gomilo. Prejšnji četrtek so pokopali tovariša Franca Vidmarja, majorja milice v pokoju in človeka, ki si je s svojim delom pridobil ve- lik ugled in veliko število prijateljev. Rodil se je 2. aprila 1927. leta v Šturjah pri Ajdovšči- ni. Kot šestnajstleten fant je odšel v partizane, v Gregor- čičevo brigado. To je bilo majske dni 1943. leta. Kot partizan se je v glavnem bo- ril v tistih enotah, ki so se zadrževale na Primorskem. Ob osvoboditvi je bil oficir KNOJ, toda že naslednje le- to se je posvetil drugemu de- lu — milici. Leta 1954. je prišel kot inšpektor milice k upravi javne varnosti v Ce- lje. Na tem delovnem mestu je ostal vse do upokojitve 1965. leta. Z delom m izkušnjami, ki jih je rad in nesebično po- sredoval mladim, zlasti pa mladim miličnikom, si je pridobil izredne simpatije. Bil je človek, ki ni poznal besedice, ne, ne morem. . Njegovo delo je bilo en sam delovni dan. Tak je bil tu- di pozneje, ko je stopil v pokoj. Tedaj se je še bolj posvetil družbeno političnim organizacijam, predvsem še Zvezi borcev. Težka bolezen ga je iztr- gala iz tega delovnega okolja, dokler ga ni vzela tudi dru- žini, soprogi in dvema otro- koma. V priznanje za opravljeno delo je prejel več visokih odlikovanj, med njimi red bratstva in enostnosti druge stopnje, red zasluge za na- rod druge stopnje, red hra- brosti in red dela z zlatim vencem. M. B. UNION: od 1. do 5. aprila an- gleški barvni film DOLGO UMIRANJE NEKEGA DNE. Od 6. do 8. aprila francoski barvni film SREČNI DO- BITNIK. METROPOL: 1. in 2. aprila ameriški barvni film DVO- BOJ PRI DIABLU. Od 3. do 6. aprila franco- ski barvni film HO! Od 7. do 10. aprila nemški barvni film HELGA IN MIHAEL. DOM: od 1. do 5. aprila ame- riški barvni film SICILI- JANSKI BRATJE. Od 6. do 8. aprila ameriški film HLADNOKRVNI. DOBRNA: 4. in 5. aprila fran- coski barvni film SREČNI DOBITNIK. Predstave v kinu Union in Dom so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v Metropolu ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v Dobrni pa v soboto ob 16., v nedeljo pa ob 18. uri. Petek, 31. aprila ob 19.30 uri Ibsen: SOVRAŽNIK LJUD- STVA — premiera za pre- mierski abonma in izven. Sobota, 4. aprila ob 19.30: SO- VRAŽNIK LJUDSTVA za sobotni abonma in izven. Torek, 7. aprila ob 19.30: SO- VRAŽNIK LJUDSTVA za torkov abonma in izven. APOLONIJA BRODNIK 90 - LETNICA Pred kratkim sem obiskal' eno najstarejših žena v oko-j liških vaseh, Apolonijo Brod-i nik. V prijetnem razgovoru: mi je povedala doživljaje iz svojega življenja. Rodila se je februarja 1880, leta v Gaberkah nad šošta. njem. Starši so imeli kmetijo in oče in mati sta morala kar trdo delati, da sta pre-, življala sedemčlansko druži, no. V šolo je Apolonija ho- dila v šoštanj, po'šolanju pa je ostala doma na kmetiji. Nikoli ni bila bolna in nikoli v bolnišnici. Uporabljala je največ domača zdravila. Naj. težji trenutki za njo so bili v času NOB, ko so Nemci po njeni domačiji iskali par- tizane. Čeprav ni mati in ni bila nikoli poročena, pravi, da tudi veselja ni imela, ima rada otroke. Otroci jo večkrat obiščejo, ona pa jim pripo- veduje zgodbice in šale, ki se jüi spominja. Tudi vaščani jo imajo zelo radi in jo prav tako radi obiskujejo in ob- darijo; družbeno politične or- ganizacije na vasi so jo ob- darovale ob novem letu, ob rojstnem dnevu pa so jo obi- skali in obdarili mladinci. Kljub visoki starosti se na- poti v mesto, v šoštanj, ki je oddaljeno 4 km; seveda pa je zelo vesela, če jo kdo pope- lje z avtomobilom. Njen konjiček je čitanje časopisov in knjig in le tu in tam potrebuje očala. Ne- prijetno se počuti, če ji kdo reče mamica, saj je še vedno samska in sama pravi: »Sta- rejša sem, bolj sem srečna, da se nisem poročila.« Sedaj živi že 35 let pri ne- čakinji Ivanki Melanšek, ki jo tudi oskrt ije. Vlado Videmšek Ne samo prvo pomladan- sko cvetje, temveč tudi dru- gi znanilci na celjski tržnici opozarjajo, da se bo kmalu začelo toplo obdobje. Minuli teden je bilo namreč napro- daj zelo veliko regrata, mo- tovilca, radiča in špinačepo takthle cenah: solata — od 6 do 8 dinarjev, regrat od 1 do 10, špinača od 6 do 15, radič od 8 do 12 itd. Kislo zelje in kisla repa še vedno staneta 2,40 novega dinarja kilogram, jajčka pa so pro- dajali po 55 do 60 para. Hren je bil po 5 dinarjev, vse ostalo pa po običajrah cenah. ZLATO V KROSU ZA KLADiVAR Y Ljubljani je bilo letoš- republiško prvenstvo v I!rosU, kjer je nastopila tudi očna ekipa Kladivarja in "Ibrala večino prvih mest. Tako so tudi v skupni uvrstitvi premočno osvojili prvo mesto, kar ponavljajo že vrsto let. Ml. mladinke: 1. Samec, 4. Obrez, 6. Lešek (vse Kladivar), ekipno: 1. Kladivar. Ml. mladinci: 3. Florjančič, 4. Kovačič, 5. Lukman, 7. Žakel, 9. Kranj- čan (vsi KI), ekipno: 1. Kla- divar. St. mladinke: 2. Orač, 5. Rebernik, 6. Vinter, 7. Ko- leno (vse KI), ekipno: 1. Kla- divar. St. mladinci: 3. Lisec, 4. Ilovar, 5. Škof, 9. Simončič (vsi KI), ekipno: 1. Kladivar. Ml. člani: 1. Podpečan, 2. Brečko, 4. Kralj (vsi KI), ekipno: 1. Kladivar. ölanice: 1. Urankar, 3. Gorišek (obe KI), ekipno: 1. Rudar Vele- nje 11, 2. Kladivar 16. Čla- ni: 1. žuntar, 2. Kelenc (oba KI), ekipno: 1. Kladivar. Vse ekipno: 1. Kladivar 125, 2. Olimpija 208. Uspeh so do- segli predvsem mlajši tekmo- valci, kar je še toliko bolj razveseljivo in obetajoče. Zla- to na krosu v Ljubljani pa je lep uvod v letošnjo atlet- sko sezono. teve ßogdan Podpečan je zma- jal med mlajšimi člani v teka na 5000 metrov Stanko Lisec je v kate- goriji starejših mladin- cev osvojil dobro trotje mesto. dodatna sred- stva za rk celje Svet Za telesno kulturo pri Občinski skupščini u- godil želji celjskega roko- metnega kluba! Zadnja vest: Svet za te- lesno kulturo pri Občin- ski skupščini je odobril dodatna finančna sredstva Rokometnemu klubu Ce- lje, da bodo lahko porav- nali dosedanje dolgove in imeli boljše finančne po- goje v bodočnosti. Do te razveseljive odločitve so prišli na podlagi nekate- rih sestavkov, ki jih je avtor Karel Jug napisal v Delu in v njih zelo ugod- no ocenil delo rokometne- ga kluba ter njegovo veli- ko potrebo po dodelitvi dodatnih finančnih sred- stev. člani sveta za teles- no kulturo So na podlagi teh sestankov odločili, da dodelijo rokometašem sredstva, kljub temu da so s tem negirali prejšnje mnenje njihovega pred- sednika. V Rokometnem klubu so izredno veseli te pozorno- sti in upajo, da bodo vsi odgovorni pokazali tako veliko razumevanje tudi pri dodelitvi sredstev za gradnjo prepotrebne šport- ne hale v Celju. S tem so tudi uvržene vse trditve, da ustrezni organi ne skr- bijo dovolj za razvoj špor- ta v Celju! čestitamo! NUJEN JE PROGRAM RAZVOJA TELESNE KULTURE V OBČINI člani obeh zborov skupšči- ne Celje so na 14. seji v pe- tek, 27. marca „prvič v tej mandatni dobi razpravljali o problemih telesne kulture v občini. Četudi so dobili ob- sežno gradivo o stanju teles- ne kulture, je predsednik sveta, Karel Jug, navzlic te- mu opozoril na nekatere pro- bleme. Ni naključje, da je glavno pozornost posvetil šol- Isici telesni ragoji in enaki Hejavnosti v vzgojno varstve- nih ustanovah. Gre namreč ^ ugotovitev, da je zaradi Ipretnajhnega števila telovad- fcc in pokritih prostorov bloh pouk telesne vzgoje še vedno močno okrnjen. Zato se je povsem utemeljeno po- javila zahteva, da je treba zagotoviti pogoje za popol- no izvajanje telesne vzgoje v teh ustanovah. Enako pozornost si zaslu- žijo tudi šolska športna dru- štva in množična telesna vzgoja, da ne govorimo o osnovnih panogah telesno- vzgojnega udejstvovanja, to je o plavanju, atletiki, smuča- nju. Sicer pa imamo v celj- ski občini tudi za preneka- tere druge panoge vse pogoje, da jih razvijemo v množičnem in kvalitetnem pogledu. Specifično celjski problem so še vedno nekatera organi- zacijska vprašanja, sicer pa se je tov. Jug zavzel tudi za to, da bi morali vedeti, kate- re panoge bomo razvijali in jim zato nudili tudi vso po- moč. Širina telesr.ovzgojnega de- la v občini ponovno zahteva ustanovitev športne ambulan- te. Kot osrednja naloga zdajšnjega časa pa je sesta- va srednjega in dolgoročne- ga programa razvoja telesne kulture v občini dn s tem v zvezi tudi programa gradenj novih športnih objektov. M. B. šolsko športno društvo Miroslav Cerar na OsnovTii v Šempetru je po za- ključku smučarskega tečaja izvedlo tekmovanje v velesla- lomu. Pri starejših pionirjih je zmagal Volk, pri mlajših pionirjih Pavič, pri ciciban- Kah Pavlinova in pri ciciba- nih Matko. V nadaljevanju republiške- ga pokalnega tekmovanja v badmintonu je ekipa TVD Partizana iz Braslovč gosto- ''■äla v Ljubljani in izgubila ' prvo ekipo gimnazije Vič ® 6:0, z drugo ekipo pa je '"lagala s 4:2. Na rep. tekmovanju v badm ntonu za pionirje, ki v nedeljo v Kamniku bo- za ekipo Braslovč nastopi- ■■■■ Rojnik, Strniša K. in Gaj- Na občnem zboru TVD ^^riizana Braslovče je bilo Ugotovljeno, da so v društvu |'-^Pešno delovale štiri sekcije, 'Odbojka, mali nogomet, bad- ^'■nton, in namizni tenis). Ip predsednika je bil izvo- dosedanji predsednik KRALJ. ^ Braslovčah so imeli do- samo moško odbojkar- vrsto. Pred kratkim pa J začela enkrat tedensko tre- tudi dekleta. Upajo, J ^odo do jeseni sestavi- v^ipo, ki se bo vključila v tekmovanje. jat^r^ tednom so se v pri- jj^lJskem kegljaškem sreča- ^^ pomerili v Žalcu Celjani in domačini. Rezultat 6588: 6375 za Celjane. Najboljši med posamezniki je bil Va- novšek z 875 keglji. Rudi Kronovšek, eden naj- boljših odbojkarjev v Savinj- ski dolini, je od Braslovč pristopil k TVD Partizanu Šempeter z namenom, da okrepi ekipo tega društva. Prvenstva osnovnih šol ob- čine Mozirje so se udeležile PK) štiri fantovske in dekliš- ke ekipe. Pri fantih je zma- gala Oš Mozirje pred Reči- co, Lučami itd., pri dekletih Pa Oš Mozirje pred Gor- njim Gradom, Lučami itd. T. TAVČAR občni zbor hdk celje v nedeljo, 5. aprila ob 9. dopoldne bo v dvorani In- grada ob Ljubljanski cesti red- ni občni zbor hokejsko drsal- nega kluba. Gre za dveletni obračun hokejistov, umetno- stnih drsalcev in igralcev te- nisa. poraz enak one- mu v zavidovičih Kriva j a je tudi tokrat bi- la premočan nasprotnik za Celjane, saj so jih premaga- li s skoraj istim rezultatom, kot lani v Zavidovičih. Ne- rešljiva uganka za domačine je bil državni reprezentant Dragičevič, ki je zadeval mre- žo od blizu in daleč, Celja- nom pa to ni uspelo celih 16 minut. Enakovredni so bi- li samo v prvem polčasu, ki se je končal neodločeno 9:9, končni rezultat pa je 20:13 za Krivajo. Celje: Presinger, Telič 6, Krelj 1, Markovič 1, Goršič, Lubej, Mejavšek, LevstUc 3, Povalej, Koren 1, Šavarič 1. Trenutno so Celjani na 12. mestu z 9 točkami in v ze- lo nevarni coni za izpad. V prihodnjem kolu gostujejo v Sarajevu, kjer se bodo sreča- li z močno ekipo Bosne. T. V. dve srečanji in ena točka dJeljski hokejisti na travi, ki tekmujejo v zvezni ligi, so odigrali dve zaostali tek- mi in to obakrat v Zagrebu. Z Maratonom so igrali 0:0, s Concordijo pa izgubili 4:0. Trenutno so na lestvici sed- mi s 7 točkami. jk draksler odličen peti Na republiškem brzopotez- nem turnirju v Ljubljani sta nastopila tudi celjska ša- hista Draksler dn Bervar, ki sta se med 42. udeleženci uvrstila med 16 najboljših. Draksler je v finalu zasedel odlično 5. mesto s 9. točka- mi, Bervar pa 11.—12. s 6,5 točke. S. PERTINAČ steklar na dru- gem mestu v 12. kolu VCNL so ekipe s celjskega področja dosegle naslednje rezultate: Velenje je izgubilo z Osankarico 1:0, Steklar doma s Šmartnim 3:2, Branik pa je premagal Papirničarja s 3:1. Na lestvi- ci je trenutno Steklar iz Rog. Slatine 2. z 19 točkami, Šmartno peto, Papirničar in Velenje pa zadnja — na 11. in 12. mestu. GGL08 IN KUNAVER O HIMALAJI čeprav malo pozno, je prav, da tudi v celjskem ti- sku zabeležimo uspeh III. ju- goslovanske himalajske od- prave, morda tudi zaradi uspešne udeležbe celjskega alpinista Lojzeta Goloba. Po skrbnih, skoraj enolet- nih pripravah, se je 11 alpi- nistov odpravilo na 24.000 km dolgo pot, potem ko so zad- nji trenutek dobili dovoljenje za Anapurno II namesto predvidenega Kangbačena. S tremi avtomobUi so prestopili sedem državnih mej in 14. septembra zapustili Pokharo, najbližje izhodišče za naskok na goro, vendar še vedno oddaljeno 12 dni hoje od pr- vega baznega taborišča. Na samem pristopu do vznožja gore je bilo še in še nadlog kot hoja v monsunu, delo z nosači, pijavke itd. Sledilo je postavljanje taborišč, akli- matizacija in postopno na^ predovanje na goro. Mraz, veter, težave z višino in pre- bavo so tam povsem ol»ičaj- ne. 21. oktobra so Golob, Andlovic in Kunaver stopili na vrh Anapurne IV (7524 m), dan za tem pa sledi po- polni uspeh ekspedicije z osvojitvijo Anapurne II (7937 m), ki sta jo zavzela Drašler in Maležič. S tema vrhoma je bila III. JAHO v letu 1969 najuspešnejša od- prava v vseh himalajskih eks- pedicijah. Zakaj vse to omenjamo? Zato, ker smo tudi Celjani lahko ponosni na uspešno udeležbo našega alpinista. Lojze Golob je opravil trdo šolo domačih gora — Savinj- skih alp, Julijcev — se pre- izkušal v Dolomitih, Zahod- nih in Centralnih Alpah, leta 1964. je bil član odprave v Ande-Cordilliera Real, preple- zal pozimi doma smeri in kot krona vsega dosedanjega vlaganja naporov, želja, volje in prave gorniške trme je več kot uspešna udeležba v zadnji himalajski odpravi. V četrtek, 2. aprila bosta v Narodnem domu ob 19. uri predavala o zadnji ekspe- diciji Jugoslovanov v Himala- jo Aleš Kunaver in Lojze Go- lob. Dušan Dvoršak drolc sindikalni prvak v žalcu 130 tekmovalcev je sodelovalo na občinskem sin- dikalnem prvenstvu v kegljanju. Zmagal je Drolc (INDE Vransko) s 421 keglji pred Grešakom, Ka- čičem, Zagodetom itd. Tekmovanje sta organizirala Juteks in KK Žalec. A. VIDMAJBR CEIJANI NEODLOČENO PROTI SATURNUSU — V nadaljevanju republiške kegljaške lige so Ce- ljani nastopili v Kranju proti ljubljanski ekipi Saturnus. Medtem ko so prvi dvoboj izgubili, so Irugega dobili. V celjski ekipi sta bila tokrat naj- t)oljša Vanovšek in Lubej. LUDVIKOVA IN OCVIRKOVA V DRŽAVNI RE- PREZENTANCI — Po zadnjem preglednem tekmo- vanju sta članici Partizana Kovinar štore Ludvikova ln Ocvirkova osvojili odlično drugo in peto mesto ier se tako uvrstili v državno reprezentanco, ki bo nastopila 10. aprila v Crikvenici proti DDR. CELJANI NAJBOLJŠI PRI STAREJŠIH ČLA- >TIH — V Štorah je bilo občinsko prvenstvo za starejše člane. Med ekipami so zmagali Celjani pred Žalcem in Štorami, med posamezniki pa žal- ian Markovič pred Amanom in Cokanom. CELJANI TUDI PRI MLADINCIH NAJBOLJŠI — Na kegljišču Ingrada tekmuje 5 mladinskih ekip, trenutno pa vodi ekipa Celja pred štorami, med posamezniki pa Celjan Orešnik s 1706 keglji. J. LUBEJ neodločen rezultat z medveščakom Med tednom so v okviru priprav za nastop v zve2;ni ligi Celjani odigrali prijateljsko tekmo z Medveščakom in to 15:15, s Slovanom iz Ljubljane pa 23:20. Mladinska tekma med istima ekipama se je končala z zmago Celjanov 13:6. Najboljša pri do- mačinih sta bila Niko Markovič in Presinger. teve ŠOŠTANJ VISOKO PREMAGAL BREŽICE — V začetku republiške lige so rokometaši Šoštanja do- ma visoko premagali Brežice z 20:12. Najsupešnejši za domačine so bili Kac 6, Hajsek 5, Hribernik 4 m Bubik 3. Trenutno so na 8. mestu z 11. točkami, v naslednjem kolu pa gostujejo v Slovenj Gradcu. »branko ivanuš« povečuje vodstvo Tudi po 4.kolu lige tekmovanja vodi SD Bran- ko Ivanuš z 10030 krogi, sledijo Kovinar štore 9833, Tempo Celje 9767, Avto Celje, Ingrad, Miličnik, SD Bratje Dobrotinšek Vojnik in Metka. Med posa- mezniki je prevzel vodstvo Jože Tržan s 1066. kro- gi pred Sršenom 1060, Dečmanom 1053, Štorom 1051 itd. I. JERAM 30 TEKMOVALCEV — V Laškem je na občin- skem prvenstvu, ki je istočasno služilo za »zlato puščico« nastopilo 30 tekmovalcev. Zmagal je Lud- vik Lavrinc pred Kendo, V. Lavrincem, Dularjem, Knezom itd. V. LAVRINC presenetljiv poraz proti rudarju PRESENETLJIV PORAZ PROTI RUDARJU — V Celju so gostovali košarkarji Rudarja iz Trbovelj in v prijateljski tekmi visoko premagali Celjane z 99:75. Kljub temu, da so domačini nastopili brez Sagadina, ki je na pripravah državne reprezentan- ce, si ne bi smeli dovoliti tako slabe igre. Največ icošev za Celjane je dosegel Zupančič 22. TESNO S ŠTOR.\MI — Mladinci Celja so ko- maj premagali sovrstnike štor s 75:72. Najboljši pri Celju: M. Sagadin, Pejanovič in Jančič, pri štorah pa Metličar, Franulič in Klinar. SEMINAR ZA SODNIKE PRIPRAVNIKE — V petek, 3. aprila, bo v prostorih doma JNA seminar za košarkarske sodnike pripravnike. Vpisnina je 25 din, seminar pa se začne ob 17. uri. O. HOLZINGER v prvem kolu prvi dve _točki_ v prvem spomladanskem kolu SNL so Celjani loma premagali Slavijo iz Ljubljane z 1:0. Zade- tek za domačine je dosegel černič. Trenutno so Deljani na 9. mestu z 11. točkami, v prihodnjem !colu pa igrajo v Kidričevem proti Alimiiniju. jk ' CELJE SLABE CESTE MARIJA OSTRUH, odbornica: Ceste na območ- ju Ljubečne, Leskovca, Trnovelj so v izredno sla- bem stanju. Lahko rečem, da so takšne kot jih po 1945. letu še nismo imeli. Tu ni cestarjev, ni gramoza . .. Stanje je naravnost obupno. JULKO K02UH, odbornik: Cesto Škofja vas-Za- dobrova je nujno treba popraviti. Takšne, kot je zdaj, še ni bilo. MARJAN AŠIČ, odbornik: Letošnja zima je na cestah pustila hude posledice. NI PRAVEGA SODELOVANJA FRANC MARKOVIC, odbornik: Iz prakse ugo- tavljamo, da ni pravega sodelovanja med gostinski- mi delovnimi organizacijami in Mesninami, obratom kmetijskega kombinata v Žalcu. Mesnine namreč zvišujejo ceno mesu ne da bi o tem obvestile go- stinske delovne kolektive. Tako prihajajo gostinci v zagato, saj oni ne smejo zviševati tiste cene, ki so jih že objavili. OLGA VRABIČ, predsednica skupščine: Ker gre za slabo koordinacijo dela, naj bo oddelek za gospo- darstvo in družbene službe pobudnik večjega sode lovanja med Mesninami in gostinci. NEICATERI SO PREVELIKOKRAT ODSOTNI JULKO K02UH, odbornik: V našem svetu za kmetijstvo in gozdarstvo so nekateri člani preveli- kökrat odsotni na sejah. Predlagam, da bi vse tiste, ki trikrat neopravičeno izostanejo, črtali s seznama in na mesto njih izvolili druge. OLGA VRABIC, predsednica skupščine: To neka- teri sveti že delajo. : ŽALEC I ZAKAJ PLAČEVANJE ZAMUDNIH OBRESTI? Robert Kladnik in .Maks Hropot: »Zakaj morajo davčni zavezanci plačevati zamudne obresti od ne- pravočasno vplačanih obveznostih — po akonta- cijah?« Odgovarja Milan Zabavnik, načelnik davčne upra- ve: »Po določilih 205. člena zakona o prispevkih in davkih se plačuje prispevek od dohodka iz kmetij- ske dejavnosti v enakih trimesečnih obrokih, ki za- pade v plačilo vsakega prvega v trimesečju, mora pa biti plačan najkasneje v 45 dneh od zapadlosti. Omenjeni zakon pa ne vsebuje nobenega poobla- stila, po katerem bi bila občmska skupščina pri- stojna, da sprejme svoj predpis o eventualni opro- stitvi plačevanja zamudnih obresti, bodisi za svoje prispevke niti za prispevke, ki pripadajo drugim družbeno političnim skupnostim in institucijam.« EVIDENTIRANJE RAČUNOV IN ODTEGOVANJE ZAPADLIH OBRESTI Stanko Dolar: »Kako je z evidentiranjem raču- nov (registracija) in odtegovanjem zapadlih obvez- nosti?« Odgovar.ja Milan Zabavnik, načelnik davčne upra- ve: »Že temeljni zakon o prispevku in davkih dolo- ča, da morajo zasebni zavezanci dati račune v evi- dentiranje (registracijo) in sicer vse tiste račune, ki jih izstavijo državnim organom, delovnim in drugim organizacijam ter civilno pravnim osebam. V nobenem slučaju ni prepuščeno na voljo ob- činslu upravi, da po lastni presoji odloči ali bo račune evidentirala ali ne, temveč ji je to naloženo z zveznimi in republiškimi predpisi, za pravilno izvajanje pa je zadolžena tudi občinska skupščina.« stane kavčič, predsednik is srs o razvoju nerazvitih področij Priznanje vodstvu Gornje savinjske kmetij- ske zadruge za dobro zastavljeno politiko spe- cializiranega kmetijstva. Kmetom je treba nu- diti še več kreditov, da bi se tako čimpreje usposobili za tržne proizvajalce. Ob nedavnem obisku STA- NETA KAVČIČA, predsednika Izvršnega sveta SRS v mozir- ski občini, so bili tudi po- govori s predstavniki gospo- darskega in političnega ži- vljenja na Golteh. Predsedni- ka so gostitelji seznanili z razvojem gospodarstva in ga nato spraševali o njegovem mnenju. Predsednik Kavčič je uvo- doma poudaril, da je vod- stvo Gornje Savinjske kme- tijske zadruge po njegovem mnenju ubralo absolutno pra- vilno pot, ko je začelo s spe- cializirano kmetijsko proiz- vodnjo tudi privatnih kme- tijskih proizvajalcev. Znano je, da je vodstvo omenjene delovne organizacije uspelo zbrati nekaj milijonov novih dinarjev kreditov za ureditev posameznih kmetij na ob- močju zadruge. Doslej je bilo tako urejenih kmetov le ok- rog 20, letos pa jih bodo uredili trideset. V nekaj letih bi naj bilo urejenih že pri- bližno 300. Kavčič je pri tem menil, da bi vodstvo zadru- ge moralo posegati za kre- diti še v drugih bankah in kreditno sposobnih delovnih organizacijah, da bi tako do- seglo še močnejši razvoj. Predstavniki GLIN-a so na- to predsednika prosili, naj nakaže prihodnje razmere v lesno predelovalni industriji. Pri tem so menili, da je bila Gornje Savinjska dolina do- slej prikrajšana za večji go- spodarski razvoj, ker so pri načrtovanju temu območju dodeljevali malo sredstev. Ing. M. Tratnik je pri tem ilustriral dosedanje razmere s prehodom z 204 venecijank na sodobni žagarski obrgj ga je kolektiv zgradü ^ Predsednik Kavčič je da so sedanji razvojni tega največjega kolektivj mozirski občini dobro stavljeni. Stremeti je j]^ reč treba, da se doseže {j večja finalizacija proizvotJu ki obogati vrednost pj^ vodnje. »Pri obravnavanju šif slovenske regije smo do mnenja, da moramo sj meti k razširitvi in grupj nju industrije v večjih q trih, ki so se že doslej ^ Ijavili. V vsaki vasi ne mo imeti tovarne. Prav tj pa ni rečeno, da se bo i doči razvoj vokvirjal v s« njih mejah posameznih čin,« je menil S. Kavčifi J-Se da bi se mogli zaposliti, so ljudje ob gračnici pripravljeni TUDI PRISPEVATI - NE LE DOBITI ^ Med 132 vprašanimi želi zaposlitev 122 občanov 9 Največ bi jih bilo zado- voljnih z povprečnim dohod- kom 600 din. ^ Za izgradnjo ceste, ki je pogoj za zaposlitev, je 114 občanov pripravljeno prispe- vati nad 3.600 prostovoljnih delovnih ur. 132 občanov iz 18 krajev ob Gračnici, katere so na pred- log političnih organizacij za- jeli v anketo, v prepričanju, da so potrebni zaposlitve, ozi- roma rednega dohodka, jih je 122 izjavilo, da bi se radi zaposlili. Največ takih obča- nov je v Polani (26), v Laho- vem grabnu (22), v Lokavcu (18), v Marijini vasi (14), v Panečah in Mišjem dolu (po 10), drugih krajih pa po manj kot 10 ljudi. Na vprašanje, za kakšen povprečni osebni dohodek bi se zaposlili, je 122 vprašanih odgovorilo: 57 občanov za 600 dinarjev, 27 za 500 dinar- jev, 13 za 800, 2 za 1.000 in eden za 900 dinarjev. Ker je prevoznost ceste vzdolž potoka Gračnice te- meljni pogoj, da bi Lesna industrija v Rimskih Topli- cah zaposlila občane s tega območja, to pa je zaradi ožin, predvsem pa sneženih pla- zov nemogoče, saj je cesta neprevozna včasih po več tednov, so omenjeni občani pripravljeni tudi sodelovati. Pri urejanju ceste so pripra- vljeni občani delati prosto- voljno 3.645 ur. Za tako -pro- stovoljno delo, v primeru, da bi jim bila zaposlitev v tovarni zagotovljena, je 114 občanov navedlo razna števi- la prostovoljnih ur, naj- manj 15, največ pa tudi po 100 prostovoljnih delovnih ur. Največje število jih je na- vedlo po 30, takoj za tem pa po 40 ur. Nedavno so nam na Zavodu za zaposlovanje sporočili, češ da so prečesali Kozjans da bi dobili delavce za o sko Cinkarno in za železu in da je bera bila skrom Na ta podatek odgovarja cimo podatek iz ankete. K 132 anketiranimi, med ki rimi 10 občanov ne želi poslitve, je kar 62 žensk, n moškimi pa je večina sti med 16 in 20 let, torej naporno delo, kot je v C karni in na železnici, ne| merna. Toliko o tem, Č€ se brez navedbe teh podati oglasil kdo, češ da na oi njenem področju ne žel redne zaposlitve. Jure Krašo KOLESARJI NA OBVOZNE CESTE? • število prometnih nesreč in žrtev na cesti I. reda neprestano narašča « V Žalcu razmišljajo o izločitvi vpreg, traktor- jev in kolesarjev z glavne ceste. Motornih vozil in z njimi prometnih nesreč je na cesti I. reda, ki vodi skozi Celje in Žalec, vedno več. Posebej hudo je na odseku Celje— šentrupert, kjer je bilo že pred leti največ nesreč na celjskem območju in kjer jih je največ tudi na kilometer ceste v slovenskem merilu. Med poškodovanimi in mrtvi- mi je največ kolesarjev in pešcev, ljudi, ki bivajo v krajih ob tem odseku ceste. Miličniki so izredno poostrili ukrepe, vendar tudi to ni pomagalo. Takšno stanje po- vzroča to, da isto vozišče uporabljajo vse kategorije prometnih udeležencev. Dej- stvo je, da na hitro cesto I. reda k vse večjemu številu osebnih avtomobilov ne so- dijo kolesarji, vprege in trak- torji. Ne samo zaradi boljše varnosti udeležencev prometa temveč tudi zaradi večje pro- pustnosti, saj prav počasnej- ši ustvarjajo kilometrske ko- lone in s tem izg-ubo časa ter denarja. Zato ni čudno, če so se v Žalcu pričeli pogovarjati o ostrem, vendar nujno potreb- nem ukrepu kot je izločitev počasnejših prometnih udele- žencev z odseka ceste šent- rupert—Leveč. Podoben pred- log so dali prometni stro- kovnjaki pred dobrim letom tudi v Celju, vendar zaradi slabih in dolgih obvoznih f>o- ti niso uspeli, žalski predlog predvideva izločitev traktor- jev, vpreg in kolesarjev s ceste I. reda na obvozno ce- sto, ki je sicer večidel maka- damska, vendar veliko bolj varna kot asfaltirano vozišče. Izločitev oziroma preusmeri- te'" poča=i.ejših bi se pričelo na odseku od križišča kra- jevne ceste za »Aero« v Do- berteši vasi. Ker poteka nor- malno življenje ob obeh stra- neh ceste, bo nujno prečka- nje ceste, vendar bi bilo to dovoljeno samo na posebej označenih križiščih v večini naselij. Počasnejše udeležen- ce prometa bi od Doberteše vasi do Žalca preusmerili na vzporedno asfaltno cesto sko- zi Roje in Šempeter. V Žalcu bi kolesarji in drugi vozili od križišča za Vrbje oziroma Gotovlje do križišča za »Hmezad« še vedno po cesti I. reda, razen na odseku ste, kjer sta ob glavni a vzporednici ločeni z zeleni Od križišča za »Hmezad« križišča v Petrovčah bi lal vozili po asfaltirani cesti reda, ki povezuje ob želez Petrovče z Žalcem. Najt( odsek je Petrovče—Leveč, i bi zaradi makadama, ki slab, zahteval največ sr stev. Namreč, tudi v Žalcu se v razpravi o tem predli] največ zadržali prav pri prt lemu denarja. Brez veq sredstev bi bilo mogoče tal preusmeriti počasnejše ? metne udeležence na odsd Doberteša vas—Petrovče. to so nekateri predlagali, to tudi čimprej uresnič medtem ko bi z drugim sekom še počakali, zbrali nar in ga uredili. M. Sen» štirinajsta seja celjske občinske skupščine NAJVEČ O DELU PRAVOSODNIH USTANOV Odborniki celjske občinske skupščine so na štirinajsti skupni seji v petek, 27. mar- ca brez pripomb sprejeli dva pomembna akta, to je do- končno besedilo t-estnega de- la resolucije o temeljih druž- beno ekonomske politike v občini v letošnjem letu, ki je pravzaprav akcijski pro- gram za gospodarske delov- ne organizacije, razen tega pa tudi poročilo o poslova- nju sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij ob- čine v lanskem letu. Zato pa se je izredno ži- vahna debata razvila po uvodnih besedah predsednika sveta za notranjo politiko in splošne zadeve, Leopolda Slapnika, saj so se nanašale na delo nekaterih občinskih pravosodnih ustanov, postaje milice ter zavoda za izmero in kataster zemljišč. V tem delu so izstopali zlasti na- slednji problemi: številčno slaba zasedba delovnih mest na sodišču, prometni problem Celja, kaznovalna politika in ne nazadnje delo odbor- nikov med volivci, zlasti pa še izvajanje sklepov in pri- poročil občinske skupščine v delovnih organizacijah. Na predlog sveta za kultu- ro in znanost, posredoval ga je njegov predsednik Gustav Grobelnik, so odborniki spre- jeli pobudo o imenovanju pripravljalnega odbora za ustanovitev kulturne skupno- sti. Gre za izredno pomemb- no odločitev, ki zaključuje več kot enoletno razpravo o ustanovitvi te skupnosti in ki prinaša na to področje kvalitetne in vsebinske spre- membe. Za predsednika pri- pravljalnega odbora za usta- novitev kulturne skupnosti so imenovali Jura Kislinger- ja. Odboru pa so dali za vsa pripravljalna dela čas štirih mesecev. Po vsem tem naj bi občinska kulturr.a skupnost zaživela v drugi polovici letošnjega leta. Po zanimivi razpravi in uvodnih besedah Karla Ju- ga, so odborniki sprejeli po- ročilo o stanju telesne kul- ture v občini, prav tako pa tudi poročilo sveta za soci- alno varstvo, posredoval ga je njegov predsednik dr. Zvone Lamovec, o poslova- nju centra za socialno delo ter o problematiki mladinske- ga prestopništva. Od treh predlogov sveta za družbeni -plan in finance odborniki sprejeli dva (I moženjsko pravne zadeve najetje posojila za adapf jo šole v Črešnjicah in ureditev okolja lapidarij» pokrajinskem muzeju v lju), zavrniU pa spremeH tistega odloka, ki je predv) val, da naj bi se stopnja resti na poslo\Tii sklad " ske enote Elektra zmanjs od 3.5 na 2 odstotka. V na je namreč menila, kolektiv tako dobro pos" da mu ni treba dajati teh ugodnosti, ki pome' približno 1,5 milijona di< jev. Nazadnje so sprejeli nančni načrt sklada za P''' ševanje turizma ter pot^ del statuta gozdnega g''- darstva v Celju. f ^f ^ ^ ^^ IE M j O Ril O letos bodo v gospodarstvo vložili kar 10,000.000 dinarjev j^ljub stalnemu vzdevku nerazvita občina« se Sent- J. v skromnem obsegu si- cer, neprestano razvija- To nedvomno dokazujejo tudi možnosti razvoja za leto J970 kot so jih predvideli domači gospodarstveniki. pinamični razvoj gospo- darstva se bo nadaljeval tu- jjj letos, čeprav nekoliko j,olj umirjeno kot lani. Druž- ^^ni proizvod bi naj pora- gtel za 11 odst., narodni do- hodek pa za 10,4 odst., fizič- na proizvodnja pa se bo v jioličiriskem obsegu povečala Ijar za 83 odst. in to pred- vsem na račun kovinske in- dustrije, kjer so predvideli 128 odst. povečanje. Vzpo- redno s tem se bo povečal tudi izvoz in sicer za nekaj več kot petnajst odst- Tudi letos bo najmočnejši izvoz- nik LI Bohor, sledita pa Kmetijski kombinat in Alpos. Izračunali so, da bo narod- ni dohodek na prebivalca v letu 1970 približno 4170 di- narjev, upoštevajoč šentjur- čane zaposlene izven občine pa 6.200 dinarjev. Razveseljivo je, da bo in- vesticijska potrošnja v go- spodarstvu kot tudi v nego- spodarstvu letos mnogo di- namičnejša kot lani, kar bo nedvomno hitrejši napredek v naslednjih letih. Predvido- ma se bodo skupna razpo- ložljiva sredstva za investi- cije družbenega sektorja po- večala kar za 178 odst. in bodo tako znašala 13,424.447 dinarjev, od tega v gospodar- stvu nekaj manj kot 10,000.000. Na področju industrije bo- do sredstva vložili v gradnjo lesenega skladišča, nakup stroja za izdelavo šivnih ce- vi in hidravlične stiskalnice pri Alposu, dograditev hale za furnir in nakup opreme za novo furnirnico pri Bo- horju ter nakup novih varil- nih strojev pri žični- V kme- tijstvu bodo sredstva upora- bili predvsem za gradnjo hladilne komore in pakirnice v obratu Klavnica- Precej de- narja bo vloženega tudi v obnovo nekaterih trgovin, gradnjo marketa v Šentjurju ter samopostrežbe v Dram- Ijah. V okvir negospodarskih in- vesticij pa sodijo izgradnja šole na Planini, gradnja ce- ste do Kalobja in ceste sko- zi Šentjur ter pomoč odbo- rom za vodovod in ureditev pokopališč. V Šentjurju bi naj pričeli letos tudi z grad- njo 20-stanovanjskega bloka. Mnogo bolj nejasna pa je perspektiva nove zdravstvene ambulante, čeprav jo Šent- jur nujno potrebuje- Na za- četku tega leta je bilo pre- cej govorjenja o zbiranju sredstev, vendar gradnja ni v programu. Ob vseh teh predviden'h številkah si lahko šentjurča- ni želijo samo to, da so do- mači gospodarstveniki plan sestavili realno in da bo v najboljšem primeru še pre- sežen- M. SENIČAR v šmarski občini v ospredju ceste in vodovodi Vsakoletne proračunske raz- prave v šmarski občini so si močno podobne in se ustavljajo v glavnem ob tem, kaj vse bi bilo treba v ko- munalnem smislu urediti in koliko bi za to potrebovali denarja. Kot vedno doslej, so tudi letos potrebe znatno večje od možnosti in se je tako že ob sestavljanju letoš- njega proračuna pojavil pro- blem, kako pičla sredstva najpravičneje razdeliti. Po letošnjem predlogu pro- grama komunalne dejavnosti, ki ga je sprejela občinska skupščina na zadnji seji, je za komunalo namenjeno 1,590.000 din, od tega za vzdr- ževanje cest IV. reda 250 ti- soč, za novogradnjo cest 100 tisoč, za vodovode 180 tisoč din itd. Cestni sklad bo imel na voljo 160 tisoč din, med- tem ko naj bi iz naslova pri- spevka za uporabo mestne- ga zemljišča zbrali 300 tisoč din. 2e samo teh nekaj številk zgovorno dokazuje, da je de- narja premalo in tudi z vso- to 200 tisoč din, kolikor je predvideno kot dotacija kra- jevnim skupnostim za funk- cionalne izdatke in večja po- pravila važnejših občinskih cest, ne bo mogoče dosti na- rediti. Ta denar bodo nam- reč razdelili sedemnajstim krajevnim skupnostim od tri- indvajsetih, kolikor jih je v občim, to pa pomeni, da o kakem asfaltiranju cest ne more biti govora. Podobno je tudi z vodovo- di. V načrtu je izgradnja ali razširitev omrežja v Gaber- ju, Veterniku, Imenski gor- ci, Kozju, Bistrici in Dekman- ci, kjer gre zlasti za pri- ključitev novih domačij, za kar naj bi uporabili (seve- da ob izdatnih prispevkih občanov) 180 tisoč din. K vsemu temu velja doda- ti še javno razsvetljavo v š.marju. Rogaški Slatini, Pristavi, Podčetrtku, Bistrici ob Sotli, Kozju, Podsredi in Rogatcu, za katero je predvi- deno 60 tisoč din, to pa bo komaj zadostovalo. Kot zna- no, pa je v občini še 8 na- selij brez elektrike. Ker bi bili stroški za napeljavo za občane previsoki, predlagajo najetje kredita, ki bi ga uporabniki odplačevali. Za ta namen bi potrebovali 180 tisoč din- dhr • Pri sprejemanju v zvezo komunistov je po- trebna večja sistematičnost in popolna zavzetost vseh dosedanjih članov pri krepitvi organizacije! • Večjo skrb zvezi komunistov je treba posvetiti v Kmetijskem kombinatu, delovnih organizacijah in šolah! • V naslednjem obdobju po.globljena skrb za na- daljnji razvoj gospodarstva in temeljitejše obravna- vanje kmetijske problematike! Zadnja seja Občinske kon- ference ZKS v Žalcu je bi- la zarumiva zlasti zato, ker so poglobljeno obravnavali obnovo organizacije v obči- ni. Pri tem gre zlasti za večje delo z mladino tako v delovnih organizacijah, šo- lah. krajevnih skupnostih. Kmetijskem kombinatu itd. Pri zadanih akcijah pa smo pogrešali več konkretnih za- dolžitev, ki bi že v nasled- njem obdobju morala roditi uspeh. Res je, da se na tem področju v zadnjih mesecih že čutijo krepkejši premiki na bolje, vendar bi organ, kot je Občinska konferenca moral zaradi aktualnosti in pomembnosti področja le — temu posvetiti več konkret- ne pozornosti. Posebno skrb je treba po- svetiti inteligenci in jo pri- tegniti v organizacijo ter ta- ko le — to ne samo številč- no okrepiti, temveč dvigniti predvsem izobrazbeno struk- turo. Vsj dosedanji člani zve- ze komunistov morajo več individualno delati s kmečko in delavsko mladino pri sprejemanju v organizacijo. Samo z močno organizacijo, mladimi in usposobljenimi ljudmi bodo lahko reševali vse težave, predvsem pa na gospodarskem in kmetijskem področju. Tema dvema po- dročjema bodo v naslednjem obdobju posvetili vso pozor- nost. Pri vsem pa bo po- trebna večja aktivnost dose- danjih članov, od katerih je odvisno ali bo program ob- nove zveze komunistov v žalski občini uspel ali ne. Na konferenci, ki glede na trenutno situacijo v žalski občini ni bila tako aktualna, kot bi lahko, oziroma bi morala biti, so sprejeli tudi statutarni sklep o organizira- nosti ZK v občini ter poslov- nika občanske konference in častnega razsodišča. T. VRABL Skupščina občine Šentjur pri Celju je na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupno- sti 19. marca 1970 razpravljala in sklepala o poro- čilu občinskega odbora RK o pomoči socialno ogro- ženim občanom Kozjanskega in sprejela naslednja STALIŠČA Skupščina občine Šentjur pri Celju šteje pomoč organizacij in posameznikov iz različnih krajev slo- venske republike, ki so jo namenili posameznim občanom Kozjanskega, za izredno človekoljubno de- janje, ki dokazuje zavzetost darovalcev, da v mejah svojih možnosti, sicer materialno, s tem pa pred- vsem tudi moralno, podprejo splošna prizadevanja družbe za razrešitev problema manj razvitih obmtv čij v republiki. Skupščina občine se vsem darovalcem, tako po- sameznim kakor združenim v organizacijah, pred vsem pa republiškemu odboru RK in reviji »TO- VARIŠ« iskreno zahvaljuje. Skupščina občine pa glede na nekatera mnenja v javnosti, ki želijo resničen namen in pomen po- moči Kozjanskemu izkriviti, posbej in izrecno po- udarja, da nikdar ni štela in ne bo štela te in po- dobnih pomoči za možen način razreševanja osnov- nih gospodarskih vprašanj nadaljnjega razvoja nerazvitih območij. Skupščina občine vztraja in bo tudi v prihodnje vztrajala na uresničitvi sklepov, ki jih je sama sprejela in ki so jih sprejele druge družbeno-poli- tične skupnosti o gospodarskem razvoju manj raz- vitih območij. Predsednik skupščine občhie Šentjur Franc Svetina, dipl. iur. Rodfjo naj se le zaželeni otroci v načrtovanje družine, ali drugače povedano — v zaže- leno spočetje in rojstvo otrok — je obdobje zadnjih nekaj let vneslo bistvene spremem- be. Tudi pri nas. V celjski občini je bilo še pred os- mimi leti samo 400 žena, ki so se na nasvet svojega zdrav, nika ali same odločile za redno uporabo kontracepcij- skih sredstev. Zdaj se jih samo v enem letu v posveto- valnici za načrtovanje druži- ne oglasi ? to željo od 700 do 800. Lepi rezultati na tem področju vplivajo tudi na raz- merje med porodi in splavi. Če uporabimo podatek pred osmimi leti, potem ugotovi- mo, da je bilo tedaj razmerje med porodi in splavi 1:2 v korist splavov medtem ko se je razmerje zdaj obrnilo v prid porodov in sicer 1 : 0,60. V letu 1969. so v celjski ob- čini tudi prvif da se je število splavov zmanjšalo. In kar je še bolj razveselji- vo—v občutnem upadanju so nedovoljeni posegi in s tem tudi komplikacije, bolez- ni in izgube delovnih dni. Zanimivo je, da je kljub povečanju uporabe kontra- cepcijskih sredstev, naravni prirastek še vedno enak kot pred leti Zabeležili pa so pravilne j še časovne razpone med posameznimi porodi, kar vpliva tudi na upadanje pro- šenj za legalno prekinitev no- sečnosti. Načrtovanje druži- ne se je torej že lepo uvelja- vilo. Medtem ko so se v pr- vih letih v posvetovalnicah oglašale večji del le intelek- tualke, zdaj zelo hitro nara- šča število žjna z drugimi poklici. Prihajajo tudi žene s podeže'ja, kjer se prav ta- ko uveljavlja prepričanje, da je planiranje družinskih čla- nov eden najpomembnejših pogojev za zdravje in har- monijo v družini, po drugi strani pa tudi za normalni razvoj naraščanja I. B. gg pojasnjuje v našem časopisu z dne 18. 3. 1970 ste na strani 5, pod rubriko »Pirna bralcev« objavili tAidi članek »Kako bo s kamnolomom?«. Dajem sledeče pojasnilo: Gozdno gospodarstvo Celje je preko svojega gozdnega obrata v Šentjurju pri Citelju in preko svojega zastopnika ing. Dečko Milana sklemlo dne 11. 9. 1967 pyogodbo z Gaber Elizabeto, posestnico v Pletovarju štev. 24. Na podlagi te pogodbe Gaber Elizabeta dovoljuje Gozdnemu go&xxxiarstvu Celje izkoriščanje peskoloma, ki leži na njenem posestvu in sicer za dobo 5 let proti odškodnini 100.000 st. din. Izkoriščanje se dovoli z odvozom po njeni last- ni obstoječi cesti, izkoriščanje peskoloma pa iz druge strani njenega sedanjega peskoloma in odvoz po obstoječi občinski cesti. Goiadno gospodarstvo Celje se napram pogodbeni stranki Gaber Elizabeti obvezuje, da ji 5-letno odškodnino za uporabo kam- noloma plača v letu 1967, poleg tega pa se pogxxi- beno zavezuje še, da bo usposobila cesto od ceste Ponikva—Luter je do peskoloma, kar bo služilo tudi Gabrovi in ostalim prebivalcem iz tega področja. Gozdno gospodarstvo ne bo oviralo lastnice pri pro- daji in izkoriščanju peskoloma v lastne namene, vendar ne bo dovolilo, da se odvaža gramoz, kate- rega je pripravilo za lastne potrebe. To je samo kratek izvleček pogodbenih določil. Ciozdno gospodarstvo Celje je Gaber Elizabeti izvršilo pogodbene pogoje in ji izplačalo 100.000 st. din. Uredilo je tudi cesto do kamnoloma. Poleg te- ga pa je na lastne stroške zgradilo cesto Ponikva— Luterje v dolžini 5 km. Poleg tega pa še nadaljnja 2 km te ceste, katere cestišče še ni utrjeno. Tudi vse priključke, ki vodijo iz te ceste do posameznih kmetij je gradilo Gozdno gospodarstvo Celje. Prebi- valstvo iz tega območja je mnogo prispevalo s pro- stovoljnimi delovnimi urami, pa tudi finančno. V akciji so sodelovali vsi prebivalci, razen družine Gaber, ki zaradi socialnih problemov v akcijo ni bila vključena. Gramoz, ki ga je Gozdno gospodarstvo v pesko- lomu pripravljalo, je uporabljalo za potrebe te ceste. Sedanji pravni naslednik Gaber Anton je ko- ristil gramoz za svoje potrebe, vendar C^zdno go- spodarstvo za to ni zahtevalo odškodnine, čeprav ima pogodbeno klavzulo, da se gramoz, ki ga pri- pravlja podjetje, ne sme odvažati. Gaber Anton je v tej zadevi najel že drugega pravnega zastopnika, da bi razdrl pogodbeno raz- merje, vendar Gozdno gospodarstvo Celje smatra, da je zadeva pravno urejena, da ima pogodbeno pravico izkoriščanja gramoza iz predmetnega pesko- loma še do 9. novembra 1972. leta. Naj pripomnimo, da sta sopodpisnika pogodbe takratni predsednik ob. skupščine tov. Vinko Jago- dič in Hrovatič Franc, kot odbornik te skupščine. Res je, da je Gozdno gospodarstvo Celje z de- lom v kamnolomu (miniranje) povzročilo določeno škodo na vinogradu Gaber Antona, vendar je bilo vedno pripravljeno škodo tudi poravnati. Direktor: Rudi Strchmaier, d'^pl. gozd. ing. kam naj se obrnem Dne 20. marca lanskega leta sem šel domov v Rečico. Na ovinku pri Jenčičevi kapeli me je prehitel črn fičko. Precej je snežilo. Po nekaj ko- rakih sem zaslišal pod nogami kolo, pred obrazom sem zagledal klobuk in slišal »oh«. Takoj sem bil nezavesten in sploh ne vem kako me je sukalo. Ko sem se prebudil, ni več snežilo, jaz pa sem ležal na cesti. Ker sem bil na nevarnem delu ceste in če bi pripeljal avto bi bilo po meni, sem vstal in šel domov. Ranjen sem bi po glavi, stegnu in iz nosu sem krvavel. Hčerka mi je umila rane z žganjem in povezala. Zeta Dragarja sem prosil, naj gre pogledat, ker sem mislil, da je bil tudi kolesar v nezavesti. Na kraju ne- sreče ni našel nič, malo dalje pri križišču indu- strijske proge pa je našel prislonjeno kolo na jablano, na osvetljenem prostoru. Verjetno se še m zgodilo, da bi tat piistil kolo na takem mestu, kjer ga lastnik na poti proti domu najde. Delavci Volne (druga izmena) so šli domov proti Rečici. Spoznali so kolo. Dragar jim je dejal, da bo peljal kolo v rudniško garažo. Naslednji dan je obvestil rudniškega šoferja Mikšo, naj pride po kolo. S hčerko sva ga vprašala, kdo je šel pred njim iz gostilne, pa je pyovedal za nekega rudarja, za drugega pa ne. Vrnili smo mu kolo in naročilo, da mora javiti p>oliciji, ker pa od miličnikov ni bilo nikogar, sem šel 12. aprila sam na postajo milice. Službujoči me je vprašal, če sem ga videl, pa sem mu povedal da ne, ker bi se sicer jaz že izognil. Prosil sem tovariš^ miličnika, naj pove, ali je kolo dobro za nočno vožnjo brez luči! Dne 5. ju- nija je prišel miličnik k meni in rekel, da so bili slabo obveščeni, pa da ga bomo že našli. Do sedaj ni novega še nič! Emil Koršič, Rečica 5 d. Laško MILOŠČINA DA ALI NE? (Nadaljevanje s 1. strani) Zanimivo je, kako so nekateri »planili« ob problemu Kozjan- skega, da bi hitro pristavili svoj »piskrček« in tako izlili svoje navdušenje ali gnev. Hvalo ali kritiko. Navdušenje nad tem, da praksa dokazuje zavoženost ne- ke politike in gnev, da nekdo iz »problema dela probleme«. Hvalo, da je »končno« to vpra- šanje načeto in kritiko, da je nekdo izrabil tragičnost dogod- kov za OF>ozorilo na problem. Drugi so čez noč prišli do re- šitve in začeli zbirati pomoč. Če za zdaj pustimo ob strani razna mišljenja, ki so bila izre- čena ali posredovana javnosti, bi se ustavili ob bistvenem vpraša- nju: kako to, da smo Slovenci tako pozno začeli reševati pro- blem nerazvitosti nekaterih ob- močij? Vzrokov, da je Kozjansko in z njim ostala podobna območja takšno kot je, je več. Tudi jas- nih. S problemom nerazvitosti določenih območij se ne sreču- jemo samo pri nas, temveč so že dolgo prisotna v gospodarsko mnogo bolj razvitih državah. Tudi kapitalističnih. Zato ni »ču- dna« izjava nekega našega do- mačina, visokega uradnika v za- mejstvu, da je rešitev za Kozjan- sko — izselitev! Iz zornega kota golega teoretiziranja o ekono- mičnosti in ekonomskem razvo- ju — da! Toda: kam v tej naši mali in že tako tesni republiki naseliti te ljudi, ki sami niso niti krivi, da so zašli v sedanje po- goje?! Poznavalcem razmer je prav tako jasno, da so nekatera ob- močja postala nerazvita tudi za- radi določene politike, za katere posledice pa žal ni nihče odgo- varjal. Kozjansko je postalo to, kar danes je, tudi zaradi ozkih, včasih celo vaškolokalnih gle- danj in trenj. Danes se je mar- sikateri krivec za razmere na Kozjanskem uspel skriti za tem problemom in upira prst samo na republiko, tudi zvezo, ki bi naj bili — krivi! Kako bi se lahko drugače zgo- dalo, da na tako, relativno majh- nem območju tudi več let ne morejo doseči enotne politike v kmetijstvu, živinoreji, sadjar- stvu in vinogradništvu. Da ima eno občinsko politično vodstvo diru.gače začrtano politiko od danigega, ki živi in dela v do potankosti istih pogojih? Da ima ena občina toiiko poslance*. I5.V jih druga nima itd.! Za Kozjan- sko pa bi naj bila kriva I3 — republika in ob koncu — fede- racija. Druga očitna zanimivost je v ravnanju posameznih novinarjev, ki bi naj zdaj ovešeni z oreolo slave želi uspeh, da so NAŠI STVARNOSTI PRIKAZALI RES- NIČNO NAŠO STVARNOST. Analizirajoč stanje v sredstvih obveščanja nazaj, je moč ugo- toviti, da novinarji nismo bili vedno RESNIČNI prenašalci in prikazatelji realnih dogajanj in zbivanj na tem območju. Najpo- gosteje so prav novinarji prika- zovali razmere drugače, kot so dejansko bile. Hlastajoč za »pi- sanje po liniji«, ki je nihče ura- dno ni niti zahteval, smo na- vajali le svetle primere in kot kaže izločali vse kritike in po- kazatelje dejanskih razmer. To je opazno še zdaj, ko se neka- teri zadovoljujejo z rešitvijo, ki bi naj bila v zbiranju oblek, obutve, hrane in denarja ter drugih potrebščin. Razumljivo je, da prav na KOZJANSKEM spra- šujejo kakšna pomoč je to Koz- janskemu, kot je bilo v nekem časniku to navedeno v naslovu! S to pomočjo, ki je v resnici sramotna tako za našo družbo, kot za posameznike, ki jo mo- rajo sprejeti (ker so izpostavlje- ni hudemu pomanjkanju) je to le miloščina bogatega ubogemu. Kajti kaj smo rešili z nekaj pari čevljev, odejami in posteljami, nekaj hrane, da bi te ljudi tudi v prihodnje, mogoče že čez leto obvarovali težav? Ostaja nam naslednja akcija, ki jo bomo za- čeli takrat, ko bodo darovalci zopet obnosili, ožulili, zavrgli posamezne predmete, ki pa bodo še vedno dragoceni za Kozjance. Nihče ne misli prizadeti daroval- cev ali 2!manjševati vrednost teh humanih akcij! Toda za temi akcijami se ne more tolmačiti in razglaševati — rešitev, kot so to nekateri nakazovali. Kajti, je rešitev za kateregakoli Koz- janca, če je dobil obnošeno (niti oprano) meniško kuto, ki so jih v nekem kraju dobili, kot pK>moč od skupine cerkvenih dostojan- stvenikov?! Toda zaradi enega drevesa ne smemo prezreti go- zda! Ostaja vprašanje, kaj je širša družba s svojimi predstavniški- mi telesi in kaj so politične or- ganizacije v tem času storile, da bi problem rešili. Ce zopet pu- etiiwo ob strani obrobne obljube in nakazovanja smernic, ki bi naj bile sprejete takrat in takrat (ali nikoli!), se lahko ustavimo ob zadnjem pogovoru STANETA KAVČIČA, predsednika Izvršne- ga sveta Socialistične republike Slovenije s predstavniki družbe- no-političnega življenja mozirske občine. Predsednik skupščine ob- čine v Mozirju JOŽE DEBER- SEK je tovariša Kavčiča posre- dno ob položaju te občine opo- zoril tudi na položaj drugih ne- razvitih ali manj razvitih občin. Stane Kavčič je nato v krajši obliki povedal njegovo in ver- jetno tudi stališče forumov o tej zadevi. »Za osnovo rešitve Kozjanske- ga mora najprej biti ureditev cest. Kozjansko ne bo rešila po- moč Rdečega križa in zbiranje pomoči posameznim socialno ogroženim občanom, pa tudi no- vinarji ne s pisanjem reportaž, temveč le dobro začrtana sistem- ska rešitev in politika razvoja naših občin in s tem območij. Slovenija mora najprej doseči agrarni maksimum, ki je osnova za sodobno, moderno in uspešno kmetijsko proizvodnjo. Drugi pomembni dejavnik mo- ra biti v ustvarjanju pogojev za pridobivanje uspešnega tržne.ga in blagovnega proizvajalca. Kme- tovalec se v sedanjih pogojih sam ne more iztrgati zaostalosti. Pomagati mu je treba s kapi- talom v obliki kreditiranja, kot so to dosegli v mozirski obči- ni.. . Ne glede na to koliko smo sposobni priznati škodo doseda- nje kmetijske politike, moramo rešiti posledice s katerimi se srečujemo. Že zdaj so pogoji za ustanovitev posebnega sklada, ki bi v nekaj letih bil sposoben nuditi upravičeno pokojnino vsem upravičencem. Seveda pa ne tistim, katerih ožji sorodniki komaj čakajo na zapuščinsko razpravo ...« Kolikor vemo, je to doslej naj- konkretnejši predlog, ki v resni- ci pomeni rešitev za nerazvita območja. To tembolj, če ga bo spremljal tudi drugi, tisti o raz- voju industrije v posameznih občinah. To pa je mnogo več, kot posamezne akcije, ki so za- radi miloščin žaljive za te pono- sne in največkrat nedolžne Koz- jance, in ki služijo le za paravan_ in pesek v oči. Ali pa za oživlja- nje informbirojevstva, nacionali- zma in šovinizma, kot to ob teh problemih poskušajo nekateri. JANEZ SEVER FRANC MRAVUAK \i nakl.jučje, da so nui predposleilnji dom uredili v a\Ii celjske gimnazije. Tu so .se od njega poslovili ne sa- mo števihii Celjani in drugi, ki so sa spoštovali in viso- ko cenili, marveč tudi lovci in predvsem predstavniki )iinosih generacij celjskih di- .jakov, ki jim je bil dolgo vrsto let in desetletij učitelj in vzornik. Celju in njegovim ljudem, predvsem pa mladini, jc žrt- vo\al šestdeset let svojega neumornega in plemenitVga dela. V soboto, 28. marca so ga posicdnjič prenesli čez piag ginmazi.je, ki je zlasti po njegovi zaslugi uživala ug- led ene najboljših ustanov v vsej državi. Tu je, vse od 193;i. leta, ko .je prevzel rav- nateljske posle, razvil izred- ne organizacijske in pedago- ške sposobnosti. Bil je ne samo ravnatelj, marveč tudi proiesor klasičnih jezikov; rad pa je poučeval še sloven- ščino in matematiko. Od pro- fesorjev in dijakov je zahte- val doslednost in pravičnost; Lil je izreden vodja profesor- skega zbora in odličen vz.go- jileij. Življenjska pot Franca Mra- \ljaka se .je začela v Sv. An- tonu pri Ribnici na Pohorju in ga jc pozneje vodila preko mariborske klasične gimnazi- je in dunajske univerze na celjsko gimnazijo. Septembra IfilO. leta je prevzel delo na tedanji nemški gimnaziji, s svojim deJom in mišljenjem pa se je uvrstil v krog na- prednih slovenskih intelektu- alcev. Prva svetovna vojna je prekinila njegovo pedagoško ospeševalno službo. g Katere kmetijske pano- ge so najbolj interesantne in v kakšnem obsegu? 0 Cim bolj bo treba razširiti or- ganizirano proizvodnjo mleka, klavne goveje živine, prašičev in perutnine. Kjer so ix>gojl razši- riti nasade ribeza, seveda z mno- go višjim donosom, kot so tam sedaj, interesantno pa je tudi vinogradništvo, kajti povpraše- vanje po kiselkastih vinih je vedno večje. Vso to proizvodnjo je treba istočasno vezati na zagotovljen odkup, kar je v našem primeru mogoče, ker kombinat razpolaga s predelovalnimi obrati, ki tak- šne pridelke p>otrebujejo in jih vnaprej poznajo. Obseg zavisi od obeh strani. Kombinat je sklenil vložiti to razširitev milijon dinarjev, če pa računamo še na bančna sredstva in lastno udeležbo, lahko števil- ka zraste na dva milijona. Raču- nam, da bi najbolj sposobni kmetije lahko po pravilih kredi- tne službe dobili tudi po 50.(XJO dinarjev. Seveda bo treba pogo- je vsestransko analizirati, kajti naglica in nepremišljenost lahko koga prej pokoplje kot dvigne. B Inženir Džinovski med važne i)Ogoje razvoja všte- va tudi infrasti'ukturne ob- .jekte, ko so ceste, meliora- cije, ki so stvar širše druž- be. .le to tudi vaš problem? % Seveda je. Vzemimo na pri- mer transEK)rt pridelkov. Na ce- stah kakršne so, vsako blago spremeni med prevozom svoj kakovostni razred. Dalje. Pove- čan promet ljudi povečuje pro- met kmetijskih pridelkov in končno; odliv odvečne delovne sile tako pospešuje moderniza- cijo kmečke proizvodnje, ko b« morala mehanizacija zaunenjatj predraga ročna opravila v krn^ tijstvu. B Vaši sanacijski načrt] da uporabim malce ji^ ustrezen izraz, se ključa jejo v neugodne raznierj k(»t so dolgoletno nazadc« vanje, odsotnost mladi), ljudi. Je vaš poseg močn, zamu.jen? 9 Razmere res niso rožnat« Treba je razumeti še to, da tafe šne pospeševalne akcije ne nio rejo zagotoviti razvoja na vse^ široki fronti potreb. Manjkale bo tudi ljudi, ki bi bili dovzetu za nagle spremembe. No, koj» binat je štipendiral za kmetij ske poklice precej mladih Koj jancev že pred združitvijo. T( moramo zdaj še bolj razviti. ■ Spadate med tiste, lij so zagovorniki izključno si stemske rešitve kozjanske ga problema, ki bo odprj vila tudi probleme ostare lih, neproduktivnih? 9 Nisem. To bi bila demagogi ja. Sistemske rešitve so šel« osnova. Kaj si pod sistemski poseg predstavljam? Pi-venstvenc ustrezno cestno omrežje in elefc trifikacija. Nadalje družbena sti mulacija, da bi podjetja investi rala v tem prostoru. Toda javnik, ki to more storiti ni šmarska občina, marveč celotna sloveska skupnost. Dalje. Nobena sistemska reši tev ne more rešiti čistih social, nih problemov (razen pokojni ne). Kampanjsko reševanje je vselej prej škodljivo kot korist no. Moram reči, da je treba pri čakovati celo relativno še večje socialno razliko med ljudmi, k: se bodo vključili v moderniza cijo in onimi, ki bodo ostali ob strani. Uporaba kitajskega pre govora, da je bolje ljudi naučiti ribe loviti, kot jih enkrat z ri bami nasititi, ni uporabna a vse. I Tovariš Džinovski van posredno postavlja tuiS vprašanje o tem, kaj svet» jete »sosedom«, ali ko» kretno kmetijstvu v šetjur. ski občini? % Glede KK Šentjur mislim le to, da kot majhna delovna orga nizacija sicer lahko živijo, ne morejo pa si privoščiti zajetnej- še ekspanzije v gospodarstvu. Sicer pa s tovariši v šentjursk občini na mnogih področjih zelo dobro sodelujemo (hmeljsks proizvodnja, sadjarstvo prek skupne hladilnice in predeloval- nice v Mestinju, v mlečni proiz- vodnji), zato ne vem, zakaj bi se ne mogli dogovoriti tudi o vset drugih vprašanjih? g Ste poznavalec Savinj čanov. Kako ocenjujejo ve like razlike v socialnih raZ' merah Savinjske in Koz- janskega? Savinjčani so ponosni, imajo pa biti zakaj. V kreditih, ki .£?re- do na Kozjansko, so tudi njihovi hranilne vloge. Podariti ne ma- rajo nič, so pa velikodušno pri' pravljeni pomagati. BE Ste Savinjčan ali Kozja- nec? 9 Sem »mejaš«. Kot Laščan nf eno ne drugo ločeno, raje oboj« skupaj. B Koga predlagate za i"*' slednji intervju? 9 Radi bi vedel, kdaj bomo vsi v Sloveniji imeli enake možno- sti za šolanje, kdaj bo kone<^ razlike, da imajo slabše razvit^ območja slabše razvite možnost za šolanje vseh ter vzpon izraz*- tih talentov? Predlagam pred- sednica izvršnega odbora repiJ" bliske izobraževalne skupnost-i| Ludvika Zajca JURE KR.ISOVE^ POTREBUJE LJUDI DOBRE VOLJE Laško ima ix)leg Celja in Vele- nja največjo in najbogatejšo mu- zejsko zbirko na območju med Ljubljano in Mariborom. Leta 1907 jo je ustanovil tedanji šol- ski upravitelj KARL VALENTI- NIC v svoji lastni hiši, toda ni imela sreče, kajti selila se je v obe šoli, v eni je bilo med vojno ob bomibardiranju poško- dovano precej predmetov, po vojni pa se je v graščinskem poslopju spet dvakrat selila in končno obtičala v treh skromnih prostorih na podstrešju ob stol- pu stare graščine, v kateri je tudi sedež občinske skupščine. Do sredine lanskega leta je bila zbirka pod vodstvom entu- ziasta dr. ARNOLDA PERNOTA, sodnega svetnika v pokoju, od- prta vsako nedeljo, toda zbirka je zaradi pomanjkanja prostora bila prej podobna skladišču sta- rin, zaradi pomanjl^anja denarja pa seveda že leta izpostavljena zobu časa, lesnim črvom in tudi neprimernim klimatskim razme- ram. O zbirki sami, ki obsega boga- to gradivo o zgodovini mesta, etnografsko zbirko in zbirko za oddelek NOV, tokrat ne bomo pisali, posvetiti ji mislimo ob priložnosti več prostora. Tokrat le o problemu muzej- ske zbirke same. Lani je zbirko od občine sprejelo v last in var- stvo turistično društvo, neposre- dno pa profesorica PAVLA MAJCNOVA, etnologinja, ki ji pri urejanju, čiščenju in klasi- ficiranju vneto pomaga njen mož, profesor likovnega pouka. Na- ročeno ji je bilo, da pripravi spisek najnujnej.šiih del in opre- me. Da bi zbirko lahko temeljito uredili, jo restavratorsko in pre- paratorsko zaščitili, prostore pa vsaj deloma uredili (prezidek), električna napeljava, beljenje) bi bilo treba vsaj 29.000 dinarjev. Toda tega denarja v okviru pro- računa ni bilo mogoče zbrati, sa- mo z odobrenimi 3.000 dinarji pa bo težko kaj zaznavnega ukre- niti, zato bi bilo prav, če bi ure- jevalcem muzejske zbirke prisko- čili na pomoč delovni kolektivi s prispevki in prostovoljnim de- lom, kar zadeva nekatere obrtni- ške storitve. Nekatere stvari, kot so pred- vsem zaščitna dela, na poškodo- vanih predmetih. Mesto Laško ima velike načrte v razvoju tu- rizma, zato povečana skrb za dokončno ureditev zbirke (zdaj je zaradi urejevanja zaprta za javnost) sodi v okvir teh priza- devanj, pa tudi sicer ima kraj z dokazi svoje pestre in bogate zgodovine, z institucijo, kot je muzej, poudarjeno veljavo m sloves. . Vodstvo muzeja bo vsem in vsakemu za nesebično pomoč globoko hvaležno. J. Kr. z občnega zbora združenja pokrajinskega tiska VLOGA POKRAJINSKEGA TISKA SE MENJA V Celju so se pred dnevi zbra- li na občnem zboru člani zdru- ženja pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj, da bi na občnem zboru ocenili svoje delo v minulem, leto in pol dol- gem razdobju, člani združenja so pohvalili delo upravnega od- bora, ugotovili pa so, da so bila prizadevanja in zato tudi rezul- tati v zadnjih mesecih usmerje- ni predvsem v radijsko dejav- nost. Tako je združenju uspelo doseči — ob učinkoviti podpori republiške konference Sociali- stične zveze — sporazum, po ka- terem bodo lokalne radijske po- staje poslej udeležene pri sred- stvih radijske naročnine. To po- meni za mnoge občutno izbolj- šanje materialnega položaja, s tem pa tudi več možnosti za tehnično in vsebinsko izboljša- nje programa. Ker združuje zdioiženje dvoje vrst sorodnih, vendar specifičnih sredstev ob- veščanja, bosta v bodoče pri združenju delali dve sekciji — radijska in časnikarska, da bi se mogli v svoje razmere bolj poglabljati. Združenje pokrajinskih časni- kov in lokalnih radijskih postaj je postalo svojevrstna samoup- ravna institucija lokalnih sred- stev obveščanja, ki ji tudi v slo- venski javnosti gre ustreznejše mesto. Zato so se na občnem zboru zavzemali tudi za to, da bi del dejavnosti združenja so financiral republiški proračun. To zahtevo So podkrepili z do- kazi o velikem pomenu, ki ga ima združenje za delo in razvoj lokalnih sredstev obveščanja, ki je v sistemu informiranja ob- čanov gotovo važen dejavnik. Pri tem ne gre samo za organizacij- sko povezanost, temveč tudi za vsebinske naloge, saj mora lo- kalni tisk hitreje preraščati iz vloge pasivnega informatorja v aktivnega oblikovalca mišljenj in stališč sredine, v kateri de- luje. Po mnenju predstavnikov re- publiške konference Socialistič- ne zveze in centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije bi informativna dejavnost lokalnih sredstev obveščanja morala do- biti več podpore tudi v občin- skih, medobčinskih in republi- škem nivoju. Člani združenja so pred kon- cem občnega zbora potrdili man- dat dosedanjemu upravnemu od- boru in s tem tudi njegovemu predsedniku Bemeju Strmčniku. NOVE VREDNOTE JAŠE BESEDE 70" Finaliste za oba zaključna ve- čera Naše besede 70 poznamo. Prejšnji teden so se končali iz- birni nastopi dvanajstih prijav- ljenih skupin, ki so se letos ude- ležile nagradnega telcmovanja dramskih skupin Naša beseda 70. Od 5. do 24. marca so nastopile skupine II. osnovne šole, osnov- ne šole Vojnik, ekonomskega šol- skega centra, šole za zdravstve- ne delavce, III. osnovne šole, IV. osnovne šole, tehniške šole, osnovne šole štore, gimnazije, osnovne šole Hudinja, mladin- skega aktiva Tmovlje in šolske- ga centra Borisa Kidriča. Skup- no je sodelovalo na letošnji Na- ši besedi 155 mladink in mladin- cev, ki jim je pri delu pomagalo 18 mentorjev, med njimi nekaj gledaliških igralcev. Žirija, ki je ocenjevala celotni angažma in izvirnost, kulturo splošnega nastopa, aktualnost in angažiranost predstave ter sploš- ni vtis, se je odločila, da v fina- lu nastopijo ekonomska šola z Lesniko Toneta Kuntnerja, gim- nazijci z Integrali Srečka Koso- vela, tehniki z Našo besedo, učen-, ci šolskega centra Borisa Kidri- ča z recitalom Kje domovina si?, učenci hudinjske šole z Zadnjo vajo in IV. osnovna šola s sati- ričnim prikazom Kakšni smo! — Smo res! 2irija bo po zaključnih nastopih finalistov 6. in 9. aprila v Slovenskem ljudskem gledali- iiiču razglasila le zmagovalca. Fi- nale naj bo torej predvsem' pri- kaz umetniških dos^kov nasto- pajočih. Vendar pa nagrad in pri- znanj ne bodo deležni le finali- sti. Žirija bo med drugim pode- lila nagrade najboljšim recitator- jem, skupinam pa še za izvirnost, aktualnost, kulturo govora in za druge posebne kvalitete posame- znih nastopov. Težko je popisati izreden trud, navdušenost, prizadevanja, pri- pravljenost in neposrednost vseh nastopajočih. Naša beseda 70 je ponovno F>otrdila svoje kultur- no in družbeno poslanstvo. Izbir- ni nastopi so upravičili temeljni namen te spremembe v organiza- ciji tekmovanja. Razgovori članov žirije z nastopajočimi po vsaki predstavi pa so dajali Naši bese- di nov mik, nove vrednote. Podelitev nagrad in priznanj vsem nastopajočim na Naši bese- di 70 bo na slovenskem srečanju s slovenskimi književniki 9. apri- la zvečer v veliki dvorani Narod- nega doma. Nedvomno bo zaklju- ček letošnje Naše besede pomem- ben kulturni dogodek za vso celj- sko občino. Oba zaključna nasto- pa celjske Naše besede 70 si bo ogledala tudi republiška žirija. J. V. CEUSKA KB IŠČE STIKE Z DRŽAVLJANI varčevalci lahko vlagajo in dvigajo denar tudi pri vseh poštah v sloveniji in poslovnih bankah v državi Celjska kreditna banka obsega območje od Koroške do Posavja in Obsotelja, kjer ima 22 banč- nih enot, od tega podružnice v Velenju, Slovenjem Gradcu, Slo- venski Bistrici in Celju (tu so osrednje enote. Mestna hranilni- ca in podružnica za kmetijstvo). V zadnjem času si kolektiv Kre- ditne banke vedno bolj prizade- va najti čim tesnejši stik s pre- bivalci tega območja, kar mu je sicer v veliki meri že uspelo, ven- dar menijo, da so ponekod lju- dje še premalo obveščeni o de- javnosti banke, saj so pogovori z njimi pokazali, da zlasti pre- malo vedo o ugodnostih, ki j in imajo, če so varčevalci in po- slovni prijatelji. Tako na primer prebivalci včasih iščejo odgovo- re na mnog?, vprašanja, od ko- der ne morejo dobiti dovolj iz- črpnih pojasnil. Kot ugotavljajo v Kreditni ban- ki, še mnogo ljudi ne ve, da ta zlasti na področju varčevanja kar najtesneje so deluje s poštami, to je PTT p>odjetji v Celju, Mari- boru in Novem mestu. To pa je zelo važno, kajti s tem so dejan- sko vsakomur približali mesto varčevanja v vseh večjih krajih bančnega območja. V službo var- čevanja so namreč vključili kar 111 pošt, to pa pomeni, da je pri vseh teh poštah mogoče s knji- žico Kreditne banke vlagati in dvigati denar. Da bi bila ugod- nost še večja, lahko državljani s hranilno knjižico opravljajo de- narne posle pri vseh poštah v Sloveniji in v vseh poslovnih bankah v državi. Vsekakor nudi takšen sistem velike ugodnosti tudi tistim varčevalcem, ki dosti potujejo, saj praktično nikjer ne morejo priti v denarno zadrego. za čim boljšo obveščenost Mnogi ljudje še vedno niso do- volj seznanjeni s sistemom de- narnih E>oslov v Kreditni banki Oziroma njenih enotah, pa zato iščejo usluge zunaj bančnega ob- JTiočja. To pa Je seveda povsem nepotrebno. Vse posle lahko na- mreč zelo enostavno opravljajo v svojem domačem kraju. Kre- ditna banka se trudi, da bi bila informiranost občanov najboljša, zato pripravlja celo vrsto ustre- znih tiskovin, ki naj bi prišle v sleherno hišo na njenem banč- nem območju. Pripravila je tudi posebno anketo med vlagatelji in poslovnimi prijatelji z željo, da bi ti povedali, kaj Je v poslova- nju banke morda še togo, kaj bi morali dopolniti ali spreme- niti. Vse to bodo storili v okvi- ru danih možnosti, pri čemer jih vodi težnja, da bi bil vsakdo, ki išče v Kreditni banki Celje ali njenih poslovnih enotah kakrš- nekoli informacije, resnično so- lidno in vsestransko obveščen in da bi ga seveda tako tudi postre- gli. Za sprotne informacije o svojih dejavnostih se banka po- služuje javnih informacijskih sredstev in lokalnih radijskih po- staj. mladinska igra s starimi novci Posebno pozornost posveča Kreditna banka mladinskemu varčevanju, pri čemer gre v prvi vrsti za vzgojne vidike, želeli bi namreč, da bi mladina zgodaj spoznala pravo vrednost denarja in bi ga znala ceniti. Da bi jo k temu pritegnili, so si pred časom zamislili mladinsko igro s stari- mi novci, ki je naletela na izre- den odmev ne samo doma in v drugih republikah, marveč celo v nekaterih evropskih državah. V prvi seriji bodo izdali pet nov- cev, vezanih na zgodovino Celja, v drugi seriji (prihodnje leto) pa se bodo odločili za brežiške nov- ce. Čeprav je p>ostala igra izred- no i>opulama, ne bo odveč o njej še kakšna beseda. Mladinski varčevalci bodo za vsako novo vlogo po 1. februar- ju letos za vsoto 10 din dobili na posebnem kartončku znak če- belice, ko dobijo 10 čebelic, je kartonček poln in prejmejo no- vec. Ko dobijo celo serijo nov- cev, prejmejo plastični etui za shrambo zbirke, zraven pa tudi podatke o zgodovini vsakega nov- ca. Ob zaključku te prve igre bo Kreditna banka pripravila kul- turno zabavno prireditev s kvi- zom o varčevanju in s podelit- vijo 20 zanimivih nagrad. Pravi- co do žrebanja si pridobijo vsi mladi varčevalci, ki dosežejo s svojimi vlogami 5 kartončkov oz. serijo kovancev (novec Friderika II. in Ulrika II., rimskega cesar- ja Claudiusa — ta bo bakren, keltski srebrnik iz II. stoletja pred našim štetjem in dvojni tolar Franca Jožefa). Zaključno žrebanje bodo simbolično zdru- žili s svetovnim dnevom varče- vanja — 31. oktobrom, za tiste, ki bodo pokazali največ znanja iz bančništva in denarništva, pa bo- do pripravili še posebne nagra- de. pokroviteljstvo kreditne banke Celjska kreditna banka je po- leg tega prevzela pokroviteljstvo nad prometno vzgojo pionirjev s celjskega območja. V tej akciji predvaja po vseh šolah zelo lep barvni film o mladinskem var- čevanju, seznanja učence s po- menom varčevanja in jim razde- ljuje propagandno gradivo. Prav tako pa je Kreditna banka tudi pokrovitelj pionirske hranilnice na osnovni šoli v Podčetrtku, ki IX)sluje kot ena redkih, če že ne edina pri nas, povsem samostoj- no; učenci opravljajo namreč vse posle v zvezi z varčevanjem sa- mi, želijo pa seveda, da bi take hranilnice ustanovili tudi na dru- gih šolah. Zanje se že zanimajo v Makolah, Cerkljah in še kje. 500 nagrad po lastni izbiri Ne samo mladi, tudi starejši varčevalci so dolžni mnogih ugo- dnosti. Poleg tega, da je vsak varčevalec, ki doseže vlogo 1.000 din, življenjsko nezgodno zavaro- van, pripravlja Kreditna banka za svoje vlagatelje posebna na- gradna žrebanja, in to za posa- mezna območja, kjer ima svoje podružnice. Skupaj bodo izžre- bali kar 500 nagrad v obliki de- narnih dobropisov — vsak nagra- jenec bo lahko kupil svojo na- grado sam! Čeprav še vedno pri marsikom velja mnenje, da se morda ne splača varčevati z manjšimi zne- ski, pa je takšno prepričanje zmotno, saj so prav manjši zne- ski tisti, ki dajejo na koncu več- jo vsoto; tako dobi varčevalec obresti, koristi pa ima tudi go- spodarstvo domačega območja. Pri vsem tem vsote, ki jih kdo vlaga, sploh niso važne, važno pa je, da jih lahko vlaga v doma- čem kraju. Propagandna služba Kreditne banke bo v tej zvezi hvaležno sprejela vsak nasvet, ki bi pri- speval k izboljšanju stikov s prebivalci, zato se obrača na bralce, da svoja mnenja, pripom- be in želje sporoče v anketi, ki je v teku v vseh enotah, ali pa pismeno na naslov propagandne službe Kreditne banke v Celju. RAFOVA PRVOAPRILSKA ŠALA Ranno na tem mestu so predlaiu sk-m izhajale šmarske potegavščine, med katerimi mnoge, ki jih je sku- hal mojster RAF. Predlagal sem, da letos, ko ravno izi- demo prvega aprila, objavimo na prvi strani iobografijo mojstra, ki je v življe- nju opleskal že toliko reči, pa tudi veliko ljudi »nalarbal«. Ker je prvi april daii potegavščin, sano našim bralcem hoteli predstavita človeka, ki je v tej spretnosti mojster. . .. Pripeljal sem se v Šmarje in po- vprašal po nj3m. V prodajalni kruha mi Je prijazen kmet povedal, da pleska hišo v Cerovcu nad Šmarjem. Vzamem kmeta kot vodiča v avto in zaorjeva i>o blatni cesti v hrib. Srečanje z Rafom ni bilo prvo. Pove- dal sem mu, kaj želim in vihtel v roki ronoaparat, — Ne vidite kako sem kosmat. Takle 6e že ne dam slikati! — Pa se obrijte tu, gospodar vam da britev ~ sem vztrajal. — Ne, rajši me počaikajte v Šmarju, ko bom gotov, pridem. — Kaj pa, če vam pripeljem brivca? — Kes! Pripeljite ga. Me bo kar tule cbril, potlej pa slikajte kolikor vas je vo- lja. Spet sem preklinjal po klancih navzdol In spotoma vzel dva možaka, ker vem, da se je boilje slabo voaiti kot dobro hoditi. Brivski mojster Barič, dovzeten za špas, JC rade volje sedel k meni v avto, vzel K seboj vse kar je treba in spet je avto kopal čez luknje in blato v aurmine Ce- lovca. Mislil sem si, vsa reč je pač v slogu mojstra Rafa. Toda ko sva z brivskim mojstrom Ba- ličem stopila v kuhinjo, kjer je mojster pleskarije ravno visel na čopiču, ki je drsal po stropu sem in tja, sem po prvih besedah spoznal, da sem padel v Raiovo zanko. Odklonil je, da bi ga slikal. .. Do tu je šala mojstra Rafa imenitna. Dobro me je potegnil z najf^tjem brivca m vožnjo po tascj presneti cemvski »sami- jami« ... Toda mojster Raf ni odiclonil slikanja zaradi skromnosti ali zgolj zato, da bi me potegnil. >/Sto jurjev mi dajte, pa me slikajte magari nagega.« Sto jurjev? Mojster se .šali. Saj vendar ve, da nismo časnik kot je recimo »Start« ali »Playboy«, štiriindvajset let delam pri časnikih in še nisem naletel na primer, da bi komu za takšno iocograliranje še plačali. Zato, da bi ga uvrstili v galerijo ljudi, ki jih tako skrbno izbiramo? Mojster se vendar šali... Toda ostal je trdno pri svojem: — Prinesite jutri denar, potem pa sli- kajte! Poslovil sem se. Saj sem končno le do- bil neko novo podobo mojstra Rafa, ali ue? XXX Pripis: — Ne mislim priti v Šmarje s sto jurji niti jutri, niti kdaj drugič. Raje bom poiskal na Kozjanskem zakonski par, ki cel mesec trdo gara za 75 jurjev, da preživi poleg svojih še sedem lačnih ust. No, mojstru pa želim sreče pri vnovčenju svojega obraza za sto jurjev. JURE KRA60VEC VOLITVE V CELJSKI ZLATARNI Minuli teden so v celjski zlatarni volili samoupravne organe, nov delavski svet združenega podjetja (po združitvi z trboveljskim zla- tarstvom in ljubljanskim »Ateljejem«) svet delovne enote obrata celjske zlatarne in še svoj prvi poslovni od- bor. Volitve so pripravili ze- lo svečano in do desete ure je volilo že 95 odstotkov vseh volivnih upravičencev, preostale, bili so bolni, je ko- misija obiskala doma, da so lahko izpolnili svojo dolž- nost. Kr. končno pod skupno strfho Prinoročila. predlogi in pobude so končno le zaleg, la. Namesto razdrooijene- ga, bomo odslej imeli v Ce- lju močno gostinsko delovna organizacijo. K temu koraku jih je najbrž spodbudilo tudi kritično poročilo za občni zbor olepševalnega in turi- stičnega društva, ki med drugim navaja »Računamo z integracijo v gostinstvu, ki je za nadaljnji razvoj te panoge brezpogojno potreb- na.« Predstavniki gostinskih de- lovnih organizacij se bodo sestali ranes dopoldne in po- zneje zaradi solidarnosti in potrditve iskrene želje po združitvi obiskali lokale vseh doslej ločenih kolektivov. Na dnevnem redu skupnega se- stanka je ena sama točka: zadnji razgovor pred inte- gracijo in tehnične priprave na združitev. Raz\'eseljivo je dejstvo, da so vse personalne zadeve opravili že lia začet, ku akcije in tako tudi imeno- vanje direktorja novega pod- jetja ni več kamen spotike. Soglasje so dosegli še pri imenu novega podjetja. Gle- de na to je današnji sestanek le še zadeva formalnosti. edo klovar - na- čelnik davčne uprave Na predlog komisije za vo- litve in imenovanja so dose- danjega vršilca dolžnosti ra- čelnika davčne uprave Eda Klovarja imenovali za načel- nika uprave. Mimo tega so odborniki celjske skupščine imenovali še sodnike porotnike ter predstavnike širše družbene skupnosti v samoupravne or- gane nekaterih ustanov oziro- ma podjetij, kot stanovanj- skega, zatem doma oskrbovan- cev Novo Celje ter zavoda za požarno varnost. sprememba v be- zenškovi ulici Po izjavi strokovne službe občinske uprave bosta iz do- sedanje Bezenšikoive ulice na Hudinji nastali dve ulici. Takšna sprememba bo bolj ustrezala, saj je ulica na ne- kem delu skoraj nenormalno p.-^ekinjena. prodaja starih hiš Odborniki obeh zborov skupščine občine Celje so se strinjali s predlogom sta- novanjskega podjetja o pro- daji naslednjih hiš: Breg 26, Košnica 39 in Teharje 50. Interesenti za nakup teh ob- jektov so stanovalci, ki zdaj v njih stanujejo. V primeru nakupa bodo te hiše tudi primemo popravili. Namera- vano prodajo hiš Kolškova 5 in Mariborska 202 pa so za- radi predvidenega rušenja odklonilni. regulacija hudi- nje ima splošni družbeni interes Ker postaja regulacija Hu- dinje v spodnjem toku od Škofje vasi do izliva v Vog- lajno čedalje bolj pereča, je splošna vodna skupnost Sa- vinja predlagala proglasitev teh del za splošen družbeni interes. To hkrati pomeni, da bo stekel postopek za pridobitev tistih zemljišč, ki jih vključujejo v regulacij- ska dela. Skupščina občine Celje je ta predlog sprejela. MALI INTERVJU Vprašuje: Tone Vrabl Odgovarja: Vlado Rančigaj Uradno sem se z njim po- govarjal dvakrat. Ni veliko, da bi lahko spoznal človeka. Vlado pa je v svojih odgovo- rih tako odkrit in širok, da sta tudi dva, pa čeprav krat- razgovora lahko popolnoma dovolj. Kako ocenjuješ letošnje vreme? »Slabo.« Verjetno imaš za to še poseben vzrok? »Ja.« In? »Hipodrom je raz- močen in blaten. S trenin- gi smo v zaostanku in to se nam bo lahko v kasnej- ših tekmovanjih maščevalo.« t Tekmuješ? »S konjem.« Ve- I liko? »To je del mojega živ- ljenja. Brez konja ne bi mo- gel.« Že dolgo jahaš? »Osem let sem že član Konjeniške- ga kluba Celje.« Tvoj največ- ji uspeh? »Drugo mesto na Balkanskih igrah v Sofiji, so- delovanje na svetovnem pr- venstvu v Franciji in osvo- jitev dveh naslovov državne- ga prvaka.« Hodiš v šolo? »Ne.« Kaj pa? »Učim se pri Ingradu.« Te lo ovira pri treniranju? »Malo že, vendar z dobro voljo se da vse nare- diti.« Je v Celju dovolj razu- mevanja za vaš šport? »Ne.« Problemi? »Oprema, dragi pre- vozi konj na tekmovanja, baje bodo vzeli hipodrom itd.« Kaj delaš v prostem ča- su? »Sem v klubu.« Vedno? »Skoraj.« Pa dru.gače? »Ni- ham na relaciji delo — klub,« Vlado živi za konjski šport. Mlad, komaj devetnajstleten fant, skoraj ne pozna druge- ga, kot svojega konja. »Tam sem doma,« pravi v šali. Ra- di mu verjamemo, saj je to navsezadnje tudi del njego- vega življenja, življenja, ki je bogato, polno zanimivo- sti, lepote, truda in napora, želje? »Sodelovanje na olim- pijskih igrah v Münchnu, kjer bo konjski šport prvič v programu. Potrudil se bom, da bom uspel.« Možnosti so. Zaradi upornosti in talenta jih bo verjetno tudi izkori- stil. Želimo. kredit za šolo v črešnjicah in lapidarij v celju (3dborniki celjske občinske skupščine so sprejeli pred- log o najemu posojila v vi- šini 192.555 dinarjev za pla- čilo končnih obračunskih si- tuacij za adaptacijo šole v Črešnjicah (140.195) ter za plačilo enake situacije pri urejevanju okolja lapidarija pri celjskem muzeju. M. B. statut gozdnega gospodarstva Komisija za pregled statu- tov in drugih splošnih aktov delovnih organizacij je pred- lagala občinski skupščini po- trditev statuta gozdnega go- spodarstva Celje, v katerem je tudi zanimivo poglavje, ki ureja samouprave pravi- ce kmetov-lastnikov gozdov. SEJA SKUPŠČINE Na včerajšnji seji občinske skupščine so odborniki raz- pravljali o letošnjem občin- skem proračunu in progra- mu komunalnih dejavnosti, na dnevnem redu pa je prav tako informacija o delu skla- da za kreditiranje stanovanj- ske izgradnje borcev NOV kakor poročilo o delu komi- sije za prošnje in pritožbe. USPELA TEČAJA Učenci višjih razredov os- novne šole v Rogatcu so v mesecu februarju uspešro predelali tvar.no o prvi po- moči v tečaju, ki ga je pri- redil Krajevni odbor RK. Oddelek za narodo ob- rambo pri občini Šmarje pri Jelšah je pripravil v okviru civilne zaščite 80-urni tečaj prve pomoči. Predavatelji — 3 zdravniki in 1 medicinska sestra — so strokovno, ven- dar poljudno podajah sicer težko, a zelo zanimivo snov- 27 tečajnikov je mnogo pri- dobilo na znanju, še posebej o krvodajalstvu. Saj je ta panoga pomoči silno važna v mirn h in vojnih časih, a nekoliko peša. Menda so le redki občani, ki bi dali 37- krat svojo kri, kakor - Stori tečajnik tov- Franc Kr- hlanko. Po izpitih, ki so j h opravili vsi ob skovalci teča- ja, so prejeli izkaznice. Po- tem so posedeli nekaj uric v prijetnem razgovoru, ki je bil združen s skromno zakusko. Z.S. obisk igralke Danes popoldne bo Rogaš- ko Slatino obiskala znana italijanska igralka Sofia Lo- ren, ki bo verjetno tu ostala nekaj dni na zdravljenju. Ob petih popoldne ji bodo v Slovenskem domu pripra- vili sprejem. Sofia Loren prihaja v Ro- gaško Slatino iz Zagreba, kjer se je s tamkajšnjimi filmskimi delavci pogovarjala o snemanju filma »Tri kora- ke stran«, v katerem bo, kot kaže, igrala glavno žensko vlogo. OTVORITEV CESTE ČEZ PODVOLOVLJEK Po skoraj desetih letih so končno Gornjesavinčani dobi- li dober prehod na kranjsko stran. Tako je končno od- pravljen problem, ki so ga vedno načenjali ob — voli- tvah. Verjetno na našem širšem območju ni niti enega proble- ma, ki bi tako dolgo razbur- jal občane, kot prav cesta skozi Podvolc.vljek Gre za cesto, ki bi najustrezneje (tu- di najkrajše) povezala njesavinsko dolino s j sko kotlino. Kot je 3 je cesta čez Crnivc zeM blematična. Problem c^ Podvolovljek so naji^ je vedno reševali ob v^ žal pa je po vseh voffl problem padel v — vod^ ni So začeli z resnejšiijj" lom člani kolektiva iz GH v Nazarjih. Z delom s]" ko pohiteli, denar je pji val v glavnem Repu^ cestni sklad, da bo v nJ že otvoritev. Končno. 1 OBČINSKI PRORAČUN Skoraj v£ak občinski pif čun pri nas je luknja, ^ je težko zamašiti, še huji to v občinah, ki veljajo nerazvite. V Šentjurju ^ tos ugotovili, da bo v ob skem proračunu 6,256.373 narjev. S tolikšno vsoto izredno težko zadovoljiti čilo potreb na komunali področju, ki je trenutnoi bolj problematič-no poleg znanih socialnih probles gradnje in izboi šave trgovii^ Kritika odbornikov naj nji seji občinske skup^ v Šentjurju glede urejeä oziroma gradnje trgovin I v Dramljah kot drugih kn je padla na plodna tla. | Kot smo izvedeli tik t zaključkom redakcije SQ Šentjurju le uspeli zagotJ izredno visoka sredstva, veda s pomočno zunanjiB niteljev, za gradnjo in d vo večine trgovin. Tako naj še letos dobili vsi ifl ši zaselki samopostreäi medtem, ko bodo v sent ju in Dramljah zgradili ^ ki samopostrežni trgovini" viljonskega tipa. Temeljni men za zidanje trgovid Dramljah bo danes pd predsednik občinske skup ne skupilo s trgovskimi lavci. I KiETIJSKA TRGOVINA v Grižah se že dalj zavzemajo, da bi un kmetijsko trgovino po ka je veliko povpraševanje, živi v okolici največ kni' bi bila takšna trgovina kakor opravičljiva. To vpi nje so postavili tudi zadnjem zboru volilcev, i so se poleg tega zavzeli za podrobnejšo obraM zdravstvenega in invalid^ zavarovanja kmetov. NA PRAVEGA } davno je uslužbenec ral k zdravniku^ Mei gled, sc je nekoliko ložil plašč. Nič take9 Toda, ko se je ^ ugotovil, da mu iz žepa izmaknil ^ spominsko darilo. : sicer ne razpravljaj mo, če so storilca ^ Peter JeS, kme^^, v sobi Za goste siJ^^ .keta o avto- jglslem prometu jstavniki vseh večjih '^nOi organizacij na žal- podi-očju so odgovorili ^^nKeto, kako so zadovolj- yreditvijo avtobusnega Lta na njihovem po- vseh dvanajst anke- ■jji' listov je glede ureje- ' vsi pa še številne konkretne za, izboljšanje, probleme omenjajo pol- Ytobuse, zamude, pomanj- 'ig določenih prog ob »ko- itd. Anketa je še en- pc^trdila, da je avtobu- promet slabo urejen. rAKTIČNE vaje gasilcev 065 popoldne bo v žal- večja praktična vaja ga- tečajnikov. Začetek va- jj ob 16. uri pred gasil- Ji domom, uro kasneje ix) praktična mokra vaja , Šempetru, kjer bo ob ^ tudi tiskovna konfe- a Organizator je Občin- casilska zveza. akademija v petrovčah osvetno društvo v Pe- čah bo 5. aprila pripravi- kmetijskem domu aka- ijo, na kateri bodo so- vali ansambel Oto Rom, ki zbor iz Žalca in Pe- ; ter mladinska organi-" ja iz Levca. Upajo, da ikademija, ki je prva te i v letošnjem letu v Pe- tah, uspela. T. Tavčar IIČELI Z VAJAMI Deloma skupina prosvet- društva Svoboda Šent- ■ je začela z vajami no- plesov ob spremljavi na- ega ansambla. Ker si IVO želi, da bi pritegnili Eč novih mladincev in ink vabi k sodelovanju iste, ki jih ta način kul- iga udejstvovanja zani- 2elijo si, da bi pristo- tudi tisti, ki igrajo har- ko, klarinet, kontrabas, 10 in tamburico. T. TAVČAR OBČANI II SKRBELI ZA CESTE zadnjerfi zboru volivcev iranskem so se občani ■'i za to, da bi skrb za IV. reda prenesli v krajevnih skupnosti, da bi s tistimi ki jih ima za te ce- -estno-komunalno podjet- gospodarili in vzdr- ^ceste. Predlog so po- ^li predstavnikom ob- skupščine. BAR POHORJE Mnogi v Konjicah so pre- pričani da je njihovo mesto glede na možnosti zabave eno najbolj mrtvih na celjskem območju. Tistih nekaj gostin- skih lokalov ne more zado- voljiti želje po zabavi tako domačinov kot tudi vse šte- vilnejših tujcev, ki prihajajo na počitnice v ljubko meste- ce. Mrtvila pa bo nenadoma konec. Danes popoldne bodo namreč v gostišču pri Treh ribnikih ali po domače Te- xasu odprli nov in skrajno moderno urejen bar Pohor- je. že nocoj bo v programu sodelovala nacionalna variete skupina iz Bologne s prika- zom najmodernejših dosež- kov barske umetnosti. AKTIVNI STRELCI Občinska zveza strelskih organizacij šteje med naj- boljše v republiki, kar je nedvomno zasluga vseh de- vetih strelskih družin, ki skupaj premorejo 545 aktiv- nih strelcev. Za razliko od prejšnjih let, ko je bila ne- spodbitno vedno vodilna re- čiška družim, se zdaj aktiv- nosti in rezultatom te druži- ne izenačujejo tudi nekatere druge. Posebnost strelskih družin je, da vključujejo ve- liko pionirjev in mladine, to pa s časom obeta tudi bolj- še tekmovalne uspehe. Sicer pa ima laška občinska zve- za v Vinku LAVRINCU iz Rečice vrhunskega športnika, ki je osvojil naslov »nacional- nega mojstra«. -ec. opravičilo tova- rišu štuhecu Pri prepisovanju imen se nam je v prejšnji številki zgodila neljuba stvar; izpu- ščeno je bilo ime požrtvoval- nega aktivista, ki je sodelo- val pri izvedbi ankete. Tova- rišu LUDVIKU ŠTUHECU se za spodrsljaj opravičujemo. prijatelji mladi- ne vedno uspešnejši Nekaj let nazaj je delo društva prijateljev mladine malone zamrlo. Lani je z oživitvijo občinske zveze kre- nila vsa stvar na bolje. Le- tos na začetku leta je bilo ustanovljeno na novo laško društvo DPM, delavno dru- štvo imajo tudi v Radečah, v Rimskih Toplicah pa bo treba društvo pK)novno ožive- ti. V Laškem štejejo med prve uspehe odlično organi- zirano maškarado, zdaj pa je njihovo delo posvečeno naporom za ustanovitev var- stvenega oddelka pri šoli in pa letovanju otrok, ki zaob- sega vse premajhno število. most v marim- gradcu zava- rovan Nekajkrat smo v tedniku omenili nevoljo občanov ve- zanih na cesto iz Laškega skozi Marijagradec, ki je bi- la zaradi' mostu brez varo- valne ograje povsem upravi- čena. Pred dnevi so delavci cestnega podjetja namestili na mostičku lični kovinski ograji. Delavci so povedali, da ograje čez zimo zato ni- so mogli zgraditi, ker bi be- toniranje v mrzlem vremenu ne bilo uspešno. To je spre- jemljivo opravičilo za zamu- do, saj vemo, da je naroči- lo za mostni ograji imelo podjetje že pred zimo, le da niso računali na to, da bo tako zgodnja in se bo ta- ko dolgo vlekla. šola v rimskih toplicah na izdihu Pred dnevi so na stavbi zastarele šolske stavbe v Šmarjeti pri Rimskih Topli- cah izvršili nekaj najnujnej- ških popravil. Stavba je dobe- sedno na izdihu, vsaka sto- pinja moti pouk v vseh raz- redih, kar pa je še huje, vzgojiteljski kolektiv se boji morebitne nesreče, ki se lahko pripeti. Zato upraviče- no stiskajo pesti, da bi stav- ba zdržala do zgraditve no- ve šole, hkrati pa, da bi no- va šola bila čim prej zgra- jena. -ek. h. Ne. vu mo. pre. in od- N^eče« ^^IrdJc, Soaicu I ^se iva steni ima nagačenega — ježa. Pred dne. vi So ga gostje ob tem poskušali vzpodbuditi, da bi naj ta totem aH grb postavil na pročelje. Kolega Volf (Ve- čer) se je pošalil: »Kako pa kaj z nara- ščajem?« Pa se je Peter odrezal: »Tudi za to sem poskrbel.« — Kako pn? je bil radoveden novi- nar? »Na cesti sem našel ježa m ga dal prezimiti. Zdaj imam — tri... EKSPLOZIJE KRIVE RAZPOK NA HIŠAH že nekaj let vaščani Pernove nad Veliko Pirešico opo- zarjajo na nevsakdanji problem, za katerega pravijo, da je krivo Cestno podjetje v Celju. Gre za posledice eks- plozij v velikem kamnolomu. Zaradi teh eksplozij so razi>okale hiše v Pernovi in okoliških zaselkih. Toda naj- luje je v Pernovi. To tudi zato, ker so zaradi razpok poškodovani tudi vodnjaki, tako, da so ostali ljudje brez vode. Na nešteto pritožb ni bilo odgovora in komisije, ki so pregledovale škodo, pa ljudi niso zadovoljile. STROPNIK KATI, Pernova 24, gospodinja: »Po teh hu- dih eksplozijah so nastale težave. Meni je začela hiša pokati, čeprav sem se prito- žila, naših pritožb ni nihče resno jemal. Lahko si mi- slite, da smo ogorčeni. Kako tudi ne? Ko smo se pred nedavnim sestali na skup- nem sestanku v Pirešici s predstavniki Cestnega pod- jetja, se mi je zdelo, da se iz nas brijejo norca.« HRIBERŠEK NEŽA, Per- nova 21, gospodinja. »Prišli so si ogledat škodo. Ko sem jim pokazala razpokano bajto, so se začeli smejati. Govori- la sem jim o škodi, oni pa so pisali kar po svoje. Na kon- cu so mi ponudili 100 din. Hiša se mi seseda, jaz sem staira in kaj naj neredim s 100 dinarjev? Tega ni dovolj niti za malto.« PEČNIK JOŽA, Pernova 22, kmetovalec. »Hiša je vsa raz- padla. Razstreljujejo tako, da se mi je zdelo, da bo hiša zgrmela na nas. Za od- škodnino so mi ponudili 50 din. Razjarjen sem sejo za- pustil, ker se iz mene ne bo nihče norca delal. Vod- njak mi je razpokal, voda pa ušla. Z vodo je največ- ji križ. In kaj zdaj?« KUHAR FRANJO, uslužbe- nec, Pernova 23. »Skoda je ve- lika, odškodnine pa praktič- no nobene. Ti odnosi podjet- ja do občanov so nevzdržni, žal kaže, da se hitro še ne bo spremenilo. Odškodnin- ske ponudbe so tako nizke, da so v resnici žaljive. Ne- razumljivo je, da ni roko- gar, ki bi se -zpavzel in zašči- til občane Pemove.« SLA\TCO COKAN, Pirešica 12, delavec. »Jaz sem dela- \'ec Cestnega podjetja. Razu- mem težave. Sam stanujem v bližini kamnoloma, ki ga upravlja Vodna skupnost. Ob nedavnem razstreljevanju so mi FK>škodovali streho in zid. Sosedu se je porušil na novo zgrajeni dimnik, ven- dar kaže, da odškodnine ne bo dobil.« Nerazpoloženje ljudi je veliko in razumljivo. Ker ne zaupajo predstavnikom podjetja, so že pred tem sami najeli sodnega cenilca, da bi ta ocenil škodo. In je. Po njegovih predlogih je bila škoda že takrat mnogo večja od te, ki so jo priznavali predstavniki Cestnega pod- jetja v Celju. Tako se zadeva ni niti za las spremenila. Ljudje so osupli nad brezbrižnostjo povzročitelja, sovra- žijo vse, pretijo in groze, odškodnin pa ni. Vsaj takih ne, ki bi dejansko poravnale storjeno škodo. J. SEVER NAJRAZBURUIVEJŠE VOLITVE SAMOUPRAVNIH OR- GANOV IN PREDSEDNIKA NA OBMOČJU CELE MOZIR- SKE OBČINE. SOLČAVANI NISO OD MUH, ČEPRAV NITI 1 BRAJDE NIMAJO; IMAJO VINARSKO ZADRUGO • Nabito polna dvorana in nekaj deset duš ob vratih. Staro in mlado se drenja, da bi bilo priča polaganja računov o poslovanju »Vinarske zadruge« v Solčavi, te nevsakdanje organizacije, ki zaradi vsebine dela povzroča glavobol neka- terim na občini. • Delovno predsedstvo v velikem slogu potrpežljivo zavlačuje začetek ter s tem stopnjuje pričakovanja, čeprav nekateri trdijo, da so funkcije breme, je tu največ nervoze in razburjenja prav zaradi izvolitve predsednika. Več raz- burjenja, kot ob nedavni izvolitvi novega predsednika Jugo- banke. NAJ ŽIVI SAIVIOUPRAVUANJE Ustanovitev »Vinarske zadru- ge« v Solčavi, je močno razbu- rila duhove na tem in onem bregu Savinje. Daleč naokoli. Ne zato, ker bi v občinsko bla- gajno prikapljalo več štibre, temveč zato, ker je včasih be- seda — konj. Kaj pa se to pravi, da ti Sol- čavčani, meni nič, tebi nič, usta- novijo »Vinarsko zadrugo«, ko vsako otroče ve, da nimajo niti brajde. Toda za vsak občni zbor jim podjetje Vino — Šmartno ob Paki pošlje zaboj steklenic. To je tudi edini ko- lektiv, ki najpogosteje sodeluje s Solčavčanl. V zadovoljstvo vseh. Kakorkoli že, Solčavčani ima- jo že nekaj let svojo zadrugo. V teh letih so izoblikovali svoj statut, ga dopolnili, izpopolnili, pregnetld in spravili v red, da jim zdaj ustreza. Statutarna ko- misija pri skupščini občine pa jim ni mar. Vsako leto imajo občni zbor, kjer do dobrega premeljejo let- no poslovanje, vsaki dve leti pa volijo novega predsednika. Zaradi velike navdušenosti nad samoupravljanjem, prepuščajo vo- litve najdemokratičnejši obliki — izvolijo ga praktično vsi — zaradi zaslug. Tako so to najpopularnejše volitve v Gornje Savinjski do- lini. NJKGOVO VELIČANSTVO — PREDSEDNIK Zadrugo so ustanovili šele pred nekaj leti, tako, da še ni bilo moč prirediti svečanosti desetletnice. Toda korenine in želje po ustanovitvi so — sta- re. Pravico do ustanovitve so praktično Solčavčani dobili na smrtni postelji. Ko je namreč njihov znani rojak, zabavljač, da mu ni bilo para, zbolel, je v slovenj graški bolnišnici pokli- cal k sebi dva rojaka, enega po- stavil pred vrata, drugemu pa dovolil, da ustanovi" zadrugo. Ustanovni občni zbor je bil tako pester, da so se za zadrugo za- čeli zanimati celo miličniki. Za- radi občine. Solčavčani v resnici volijo v vodstvo, predvsem pa za pred- sednika, najzaslužnejše člane. Kako postaneš član zadruge? V članstvo ima možnost priti praktično vsak, ki v Solčavi pri pijači kaj pomeni. O, ne! Tisti, ki spije takole opyoldan brizga- nec, ta ni omembe vreden. Niti tisti, ki presedi popoldne v go- stilni še ni ustrezen za člana zadruge, če pa obsedi toliko ča- sa, da iz enega kozarca vidi dva, o, to pa že. Uvodoma smo rekli, da volijo predsednika na najdemokratič- nejši način. Vsi. Pred občnim zborom obesijo na zid škatlo, v katero anonimni pisci spuščajo svoje predloge. Te posebni od- bor najresneje obravnava. Predsedniško mesto »Vinarske zadruge« v Solčavi mora zase- sti najzaslužnejši član. Torej tak, ki je v letu, dveh, použil toliko pijače, da so nanj posta- li že drugi pozorni. Največ točk dobi tisti član, ki je »tako pust«, da ob njegovem vstopu v lokal vsi drugi pijanci lokal za- pustijo! Takega sicer v Solča- vi še niso odkrili, pravijo pa, da imajo v Lučah takega kandi- data. V Lučah boao tako in tako morali ustanoviti podruž- nico. TO NI KLLB PIJANCEV Nekoliko manj točk dobi ob- čan, če se je zvečer tako nase- kal, da so ga na garah prenesli pred cerkev in se ni zbudU niti takrat, ko so verniki odhajali od druge maše ... Takih bi ne- kaj bilo, vendar jih sovražniki raje spravijo s poti, kot da bi si pred cerkvijo nabirali pre- potrebne točke. Zdaj je ob krmilu Vinarske zadruge v Solčavi sorazmerno mlad človek. Ob našem obisku smo ga neišli seveda v gostilni. Najprej ni bil preveč navdušen nad našimi vprašanji, pozneje je le klonil. Medtem je spil ne- kaj vina. Opravičil se je, kajti odpravljal se je domov, kjer že ni bil nekaj dni. Zaradi predsed- nikovanja. V začetku je baje pretil vsem, da jih bo tožil, če ga bodo prilepili zadrugi, zdaj se je vdal v usodo in dokaj strp- no prenaša funkcijo. Za to je bil še en kandidat, baje ženska. Toda imena raje ne povedo. Vsak občni zbor ima kultur- ni program, zaradi katerega je tudi zadruga zaslovela Duhovni vodja in organizator je prizadev- ni čevljar, drugače predsednik Kultumoprosvetnega društva v Solčavi, Ivan Grobeüiik. »V začetku so nas preganjali, češ, da podpihujemo pijanstvo in stremimo za tem, da bi bilo čimveč ljudi pijanih. Lepo vas prosim. Kje pa. Ime so si ljud- je izmislili sami, v programu ob občnem zboru pa sodelujejo resni ljudje, tisti, ki so tudi je- dro kulturnega društva, oni, ki čez leto z igranjem iger pestre življenje v Solčavi. V nasprot- nem bi vse zamrlo. Toda neka- teri, seveda tisti, ki smo jih malo »obdelali«, so bili užaljeni in so nas tožarili na občini. Za- druga ni noben klub pijancev. Povejte mi, kateri izmed obrav- navanih članov je na to ponosen? Ljudje se seveda ob vsakolet- nem občnem zboru nasmejijo do solz. Predsednik in ostali na- mreč skozi kroniko, skeče in igre osmešijo vse, ki se je v Solčavi ali okolici takega zgo- dilo, kr ni vsakdanje in v na- vadi. Ni bil izvzet niti Jaki, niti oni z ministrstva. Razlika je le v tem, da ob kakem primeru morajo nekateri na občino ali vsaj miličnikom razložiti kako in kaj. Smeha je ob tem seveda še več. In muzanja. Solčavčani že vedo. kako in kaj. In kdaj. J. SEVER Med srečanjem Willyja Brandta in Willi ja Stopha v Erfurtu je množica vpila: »Hočemo Vilija!« Vsak si je to vzklikanje razlagal po svo- je, ker iz izgovora ni razvid- no, ali so hotel, z »y« (Bran- dta) ali tistega z »i« (Stopha). ... V zadnjih dneh so v La- tinski Ameriki ugrabili toliko diplomatov, da se bodo mo- rali ti kmalu voziti v oklep- nih avtomobilih. Sicer bo zmanjkalo bodisi diplomatov za ugrabljanje ali jetnikov, ki jih morajo izpuščati v zame- njavo Za ugrabljene diploma- te. ... Moskovska »Komso- molskaja Pravda«, se je zdaj spravila na madžarske hipi- je. Ne očita jim narkomanije ali orgij. Glavni očitek velja temu, da »kolektivno poslu- šajo zahodne radijske odda- je«. .. . Neki francoski »fakir« se je hotel te dni križati v enem izmea jeruzalemskih parkov. Dejal je, da se je že nekajkrat »z uspehom križal«. Predstavnik policije mu ni dovolili »predstave« in je de- jal: »Križanja v Jeruzalemu niso več dovoljena.« ... V Sovjetski zvezi zdaj prodaja- jo novo vrsto' postelj, ki so zelo široke, šaljivci trdijo, da so dovolj velike za tri osebe, ker jih prodajajo z geslom: »Tovariš Lenin je zmeraj z nami.« ... V ZDA se je v zadnjem času razvilo gibanje za osvoboditev žensk Sestav- ljajo ga pretežno belke sred- njega sloja z višjo izobrazbo. Trdijo, da so ženske v Ame- riki zapostavljene v vsakem pogledu — tudi spolnem. Na- povedujejo ofenzivo proti mo- ški nadvladi na vsej črti. O- čitno so ameriški sociologi doslej lagali. Po njihovem je ni dežele na svetu, ki bi bila tako kot Amerika pod žensko vladavino. Toda sociologi so pretežno tudi moški. . .. Mla- dostni voditelj- Libije so ob uporu v Sudanu predlagali za- koniti sudanski vladi, da bi ji poslali na pomoč libijske vo- iake. če bo Libija ob vsakem poskusu državnega udara ali uporu v Afriki pošiljala tja svoje čete. bodo vojaki hodi- li domov samo še na dopust. Ljubljansko pismo Korak za korakom Bo zgled direktorjev podjetij slovenske strojne industrije potegnil še koga za seboj? - Tolažba, da v Sloveniji »že 50 let izdelujemo nekatere izdelke«, je za razmere na današnjem domačem in svetovnem trgu zares !e Blažev žegen . .. Pred kratkim so se v Ljubljani, prvič po osvo- boditvi, zbrali direktorji podjetij slovenske strojne industrije. Zdi se, da je bil to sestanek, ko se vo- dilni možje niso zbrali za- to, ker bi jim razgovorov primanjkovalo, ampak za- to, ker jih je za skupno mizo pripeljala nuja. Po- vsem spontano in enotno so spregovorili o potrebi povezovanja, delitve dela, kooperacije in medseboj- ne pomoči. Odkrito so si dejali, da tako naprej naj- brž ne bo šlo, da je slo- venska strojna industrija razdrobljena, zvečine za- starela in nesodobna, teh- nološko zaostala in — za- to premalo konkurenčna doma in na tujem. Dogovorili so se, da bo osem »velikih« podjetij zasnovalo pogovore med so- rodnimi proizvajalci stroj- ne opreme, pogovore, ki bodo korak bliže k dejan- skemu sodelovanju. Sogla- šali so, da so to lahko le dogovori, kjer bodo sode- lovali vsi — povsem ena- kopravno. Napak ie, so de- jali, da pobude majhnih podjetij veliki (v sloven- skem merilu) pogosto označujejo kot vmešava- nje, kot napoto. Inž. Milana Zidarja, čla na republiškega izvršnega sveta, pa so povprašali, ali sodi strojna industrija v Sloveniji v republiški dolgoročni program razvo- ja, kakšno je njeno mesto in vloga. Potarnali so o pomanjkanju kreditov za prodajo investicijske opre- me doma in na tujem in menili, da bi morali ime- ti namesto zveznega re- publiški sklad za financi ranje prodaje investicij- ske opreme. Dobili so od- govor, da je bodočnost slovenske industrije v ka kovosti. Slovenska podjet- ja bi morala iz svojih pro- izvodnih programov od- straniti vse izdelke, ki jih v enaki kakovosti izdelu- jejo podjetja v drugih re- publikah. Le tako se bodo lahko oddahnila in konec bo — upravičenih — pri- pomb, da imajo pn pro- daji težave zaradi zaprto- sti tržišč, protekcionaštva in zakulisne podpore. Hkrati s temi, nedvom- no gospodarsko ugodnimi sklepi, pa velja opozoriti tudi na to, da so sloven- ska podjetja strojne indu- strije že nekoč veliko go- vorila o sodelovanju, zdru- ževanju in kooperaciji, pa niso prišli dlje od navi- dezne enotnosti v bese- dah. Upamo, da so tokrat računi čisti, da se vsi re- snično zavedajo da le or- ganizirana panoga, med seboj trdno povezana, ki ve kaj hoče, ki spremlja razvoj v svetu in se po teh spoznanjih tudi usmer- ja, lahko odigrg svojo vlo- go v gospodarskem razvo- ju republike. Samo bese- dovanje o slovenski tradi ciji in o delovnih sposob- nostih ne bo pomagalo. Kakor tudi ne ustaljeni zagovori, da pri nas že petdeset let izdelujemo ne- katere izdelke ... Dogovor strojne indust- rije je le en korak Razvoj pa .gre naprej korak za ko- rakom. I. VIDIC TELEGRAMI ANKARA — V zahodnem delu Turčije je katastrofalen potres skoraj popolnoma uničil mesto Ge- diz. Izpod ruševin so doslej od- kopali kakih 700 mrtvih, bojijo pa se, da je število smrtnih žrtev do- sti večje — 2000. TOKIO — V 84. letu starosti je v Pekingu umrla znana ameriška novinarka Anne Louise Strong, ki je dobro poznala kitajske vodite- lje in v svojih člankih in knjigah spremljala boj in rast KP Kitaj ske. RIM — V soboto je prisegla no- va italijanska koalicijska vlada, ki jo je sestavil profesor Mariano Ru- mor. S tem je bila rešena kriza, ki je trajala vse od 7. februarja le tos, ko je odstopila manjšinska krščansko demokratska vlada. BEJRUT — Po nekdanjih spopa dih med komandosi, oboroženimi prebivalci in policijo v Bejrutu Je bilo ubitih 18 in ranjenih 47 oseb. Palestinska osvobodilna organizaci- ja dolži za nemire ameriško vele- poslaništvo, češ da je podkupilo li- banonske desničarje. RIO DE JANEIRO - Čilska vla- da je začela preiskavo proti 11 aretiranim rezervnim in aktivnim oficirjem, ki so obtoženi, da so poskušali strmoglaviti sedanjo vla- do Eduarda Freia. To je bil že tretji poskus vojaškega državnega udara v Cilu od oktobra lani. WASHINGTON — Predsednik ZDA Nixon je zahteval uvedbo smrtne kazni za vsakogar, ki bi z nezakonito uporabo razstreliva povzro<;il smrt drugega človeka. Ta zahteva seveda velja samo za bomb- ne atentate v ZDA, ne pa za Viet- nam. KAIRO — Pretekli petek se je vnela nad južnim delom Sueškega prekopa srdita letalska bitka, v ka- tero je poseglo 40 egiptovskih in izraelskih letal. Ena in druga stran trdita, da nista imeli lastnih izgub. STRAHOTEN POTRES V TURČIJI — Ena sama podrobnost potresa v Turčiji . 2mečkano truplo moškega pod težkim betonskim blokom v mestu Gediz — do volj zgovorno priča, kako hudo je prizadela to mesto in okolico naravna katastre fa. Bojijo se, da je pod ruševinami kakih dva tisoč mrtvih, medtem ko je ranje nih več tisoč oseb. Telcfoto: t p tedenski zunanjepolitični pregled Položaj že tretji teden pri- teguje pozornost sveta zaraiii naglega razvoja dogodkov, ki ne obeta nič dobrega. Od- stavljeni kamboški princ No- rodom Sihanuk je še vedno v Pekingu in objavlja pozive na boj proti novemu režimu v Phnom Penhu, ki ga vodi triumvirat Lon Nol—Ceng Heng—Sirik Matak. Sihanuk poziva na boj proti novemu režimu doma ne sa- mo južnovietnam.ske osvobo dilne sile in severnovietnam- ske enote v Kanibodži — to- rej tiste sile, zaradi katerih je izbruhnil državni udar v Phnom Penhu in katerih od- hod s kamboškega ozemlja je do nedavnega sam zahte- val —ampak tudi tako ime- novane Rdeče Khmere, ki jih je neusmiljeno preganjal od kamboške neodvisnosti leta 1953. Sihanuk ,je zdaj v nevzdrž- nem položaju, kar zadeva domačo javnost. Ni izključe- no, da je del te javnosti še vedno na strani Sihanuka, to- da verjetno ni Kambodžana, ki bi hotel zagovarjati na- vzočnost tujih čet na kambo škem ozemlju, bodisi sil FNO, Hanoja ali saigonsko-ameri- ških enot. Zato je vprašanje, ki si ga zdaj zastavljajo politični opa- zovalci, ali čas dela za Si- hanuka ali proti njemu brž- kone treba odgovoriti, da čas ne dela zanj. Zato poskuša Sihanuk vzbu diti vtis, da je prišlo do raz- kola v kamboški nacionahii armadi in da so trije kambo- ški bataljoni prestopili na njegovo stran. Ti bataljoni naj bi bili po prvih poročilih na poti proti prestolnici — Phnom Penhu. Toda dosti bolj \erjetno je, da so trije vkamboški« bataljoni v res niči enote južnovietnamske osvobodilne armade z elemen- ti severnovietnamskih čet. Ce je to res, se je položaj ne varno zasukal. Kaj bi storili Američani, bi bil ogrožen sam Phnt Penh? Vsi politični opazov ci soglašajo, da ameriška jj nost in Kongres nikakor bi dopustila neposredne ut ležbe ameriških čet v Kai bodži, saj tega ne dopušča niti v Laosu. Uradno ameriško stališ je še vedno nespremenjen kakor je izjavil predstava Bele hiše za tisk Ziegler, bili ameriški in saigonski p veljniki »poučeni«, naj n najo po taktiki »reagiran za zaščito«. To pomeni, i smejo zasledovati sovražni! KamliGflža na kamboško ozemlje le primeru, če jih ta napade kamboškega ozemlja. Ce bi se položaj v Kai bodži skrajn,je poslabšal, j utegnile ZDA »diskretno« p magati novemu režimu orožjem, »svetovalci« in mo da z bombardiranjem, kafe zdaj delajo v Laosu. O zapletenosti sedanje položaja ne samo v Kai bodži, ampak tudi v Laos priča izredno previdno ura no stališče Pekinga in Mos ve. V propagandnem poglei Peking sicer na moč podpi Sihanuka, toda uradno ga ni podprl. Gre za dosti več odločitve kakor je usoda en ga princa. Številne dežele Latinsl Amerike je zajela svojevri na gverila, o kakršni pokoj Che Guevara ni sanjal. 1 čelo se je lani v Braziliji ugrabitvijo ameriškega vfl poslanika Elbricka. Ugral telji so zahtevai izpustit' kakih petnajst političnih ' pomikov in zagrozili, da b do v nasprotnem primf ubili veleposlanika. Vojašt vlada je morala ugodili " ho vi zahtevi. V zadnjih dneh so to »tä tiko« v glavnem uspeši uporabili tudi v drugih "I želah LA. V Gvatemali ' ugrabili zunanjega ministra nekega ameriškega diploi'^ ta. V Sao Paolu v Brazil japonskega konzula. V D*"' nikanski republiki letalsk»"! atašeja ZDA. V Buenos A'' su paragvajskega konzfl Poskusili so ugrabiti tudi d' sovjetska diplomata, a .1" je spodletelo. Proti tem " rabitvam je v Argentini "j stopila skrajno desničar'* tajna organizacija Tacuar3_ grozi ugrabiteljem in nj"' vim družinam s smrtjo. jo je organiziral sam rež'' Toda ugrabitve se bodo iJ^ dvoma nadaljevale, ker levica spoznala, da je^ , način boja dosti uspešiifJ od skrivanja po džunglali vaseh Latinske Amerike. Konec 1971: polovi- co za Slovenijo že iz Šoštanja v šoštanju načrtno gradijo največjo termoelektrarno v državi — TE šoštanj II, ki bo imela moč 275 megavatov. Velikanski kotel bo proizva- jal na uro po 950 ton vroče pare, gradijo pa tudi že te- melje za 150 m visoki dimnik. Hladilni stolp za vodo bo vi sok 100 metrov. Nova termo- elektrarna, katere gradnja bo veljala 43 milijard S dinarjev bo na leto porabila poldrugi milijon ton lignita. Za obe šoštanjski elektrarni bodo morali poslej v rudniku Vele- nje nakopati na leto po 2,500.000 ton lignita. Stara e- lektrarna v Šoštanju daje zdaj po 132 megavatov električne energije, obe skupaj pa bosta konec 1971 dajali že polovico za Slovenijo potrebne energi- je. tedenski notranjepolitični pregkd - tedenski notranjepolitični pregled HI IJO 3UÜU DOLARJEV NAROD NECiA DOHODKA — Republiški :z . vršni svet je sprejel osnutek iz- aodišč za sestavo resolucije o dol goročnem ekonomsko-političnem razvoju Slovenije v naslednjih pet fiajstih letih. O njem bo tekla širo ka javna razprava do spomladi pri hodnjega leta, ko bo resolucijo spre jela republiška skupščina. Zasnova dolgoročnega razvoja predvideva, da bomo leta 1985 do segli okrog 3000 dolarjev narodne- ga dohodka na prebivalca (sedaj 1000 dolarjev). Temelj gospodar- stva bo še vedno industrija, zlasti predelovalna. Pospešen pa bo tudi razvoj trgovine, prometa, turizma in storitvenih dejavnosti, število prebivalstva v Sloveniji se bo do leta 1985 povečalo na 1,930.000, med njimi pa bo le še 15 odstotkov kmetov, ker se bodo ljudje z vasi še bolj zaposlovali v drugih dejav- nostih in se bo število prebival- stva v zasebnem kmetijstvu zmanj- šalo za kakih 100.000 ljudi. Otroke naj bi začeli pripravljati na os- novni pouk že pri petih letih sta- rosti. Gimnazije in druge srednje šole naj bi obiskovalo 70 odstot- kov mladine od 15 do 19 let sta- rosti, višje in visoke šole pa kakih 20 odstotkov mladine od 19. do 24. leta starosti, da bi dobilo gospo- darstvo čimveč strokovnjakov. B S. KAVCIC O KMETIJSTVU — Pretekli torek in sredo je pred sednik republiškega izvršnega sve- ta Stane Kavčič obiskal velenjsko in mozirsko občino. S predstavniki mozirske občine se je pogovarjal tu di o razvijanju nerazvitih območij Xo je omenil Kozjansko, je dejal, 3a je treba taka področja najprej povezati z drugimi območji s ce- stami. Premagati bo treba sedanjo /eliko ra7drobljenost kmetii. Kme- tu je treba pomagati iz zaostalosti tudi z ugodnimi krediti in s sodob nim programiranjem kmetijske pro zvodnje. Pri tem je Kavčič dejal: »Če dajemo letno do 150 milijonov starih dinarjev kreditov za pove čanje proizvodnje v avtomobilski industriji, ne vidim razloga, zakaj ne bi dajali vsaj toliko sredstev kmetijstvu, ki preživlja nekajkrat več ljudi kot avtomobilska indu strija.« Po njegovem mnenju je pri hodnost kmetijstva v živinoreji, mlekarstvu in pridelkih, oziroma Razvoj Slovenije v obdobju 1970-85 proizvodih, katerih vsakdanja po- trošnja je vezana na bližnji trg in turizem. m CK ZKS o KMETIJSTVU — Centralni komite Zveze komuni- stov Slovenije bo na svoji seji, skli- cani za 7. april, obravnaval druž- beno ekonomske vidike razvoja kmetijstva v Sloveniji. m NAJNIŽJI OSEBN! DOHO- DEK — 700 DIN — Republiški 5vet Zveze sindikatov S'ovenije je prejšnji teden sprejel osnutek pro- grama političnih ciljev in nalog sin- dikata. V tem osnutku se sind kati zavzemajo za to, da naj bi bili v slovenskih razmerah najnižji osebni dohodki 700 din Sindikat bo zahte val, da se prouči učinkovitost se- danje politike obdavčevanja skup lega dohodka občanov ter da se v prihodnje bolj upošteva družin- ski dohodek. Sindikat bo vztrajal 'udi pri zahtevi, da se pri vsakem ■ionkretnem odločanju o cenah pro- učijo posledice za standard delav- cev, ne pa samo koristi posamezne lelovne organizacije. ■ KATASTROFI JE BOTRO- VALA MALOMARNOST — Poseb na komisija strokovnjakov, ki je proučila vzroke hude nesreče, ki je 14. marca letos terjala v bo- senskem premogovniku Breza 50 smrtnih žrtev in več ranjenih, je uradno sporočila, da je tej kata- strofi botrovala malomarnost ne- katerih odgovornih ljudi. Separat- ni ventilator, ki je bil ponoč us- tavljen, ni bil pravočasno pcnov- ao vključen, zaradi česar je ek- splodiral nakopičeni plin iretan. Javni tožilec je zato zahteval pre- iskavo zoper nekatere odgovorne ljudi. m TUDI V POŠTNI HRANIL- NICI 6 ODSTOTKOV — Zvezni iz vršni svet je sklenil, da bo pošt- na hranilnica v prihodnje plače vala 6-ndstr><-r\p ohrpsti na hra^ ne vloge, tako kot banke, med- tem ko ie zdaj plačevala 1p 5-od s<-otne obresti H BENCIN ŠE PO STAREM — Predstavniki industrije nafte so odložili razpravo o predlogu izvr- šnega sveta Hrvatske, naj bi se i bencin podražil za 10 par pri li- tru. Za zdaj je torej še oita'o pri stari ceni Podražitev bercma so predlagali, da bi zagotovil' več sredstev za ceste m POŽAR v KOPRSKI LUKI — V nedeljo opoldne je izbruhnil velik požar v skladišču bombaža v koprskem pristanišču Po prvih cenitvah znaša škoda 25 milijo- nov dinarjev (nov'h). Sodijo, da je prišlo do samovžiga bombaža, ki je kljub gašenju tlel še ves naslednji dan. MAJMLAJŠI SIN, ZARADI TATVIN RAZVPITE DRUŽINE IZ AŠKERČEVE ULICE V CELJU Z NOVO TATVINO ŠE BOLJ OSRAMOTIL DRUŽINO pelavci milice in celjske ^jjV so uspešno zaključili na izg'led nerešljivo vprašanje, Icdo je vlomilec, ki je iz pri- vatnega stanovanja na Polu- lah pi"! Celju odnesel skoraj poldrugi milijon starih di- narjev gotovine in zlatnine. Tatvina je bila izvršena prej- šnji teden. V času, ko lastni- ka ni bilo doma. Storilec je ukradel denar m zlatnino ter izginil. Ko je lastnik tatvino ugotovil, je razumljivo ostal presenečen, saj mu je izhla- pel ves prihranek. Toda že po dveh dneh so varnostni organi zlikovca pri- jeli. Dobili so ga, ko je spo- kojno spal po opravljeni ta- tvini. Ni se še dobro prebu- dil, ko je bil že v avtomobilu in preiskovalnem zaporu. Gre za mladoletnika, najmlajšega sina, zaradi tatvin razvpite družine iz Aškerčeve ulice v Celju. Ko so varnostni orga- ni odkrili storilca so se po- dali tudi na lov za ukradenim denarjem. Tega so odkrili skoraj v celoti nedotaknjene- ga na podstrešju. Storilec ga je zakopal v prah in smeti. Manjkal je le del, ki ga je že uspel zapraviti. Pri tem je zanimivo, da so ob tej tatvini odkrili tudi nekaj predmetov, ki jih je mladenič nakradel pri prejš- njih tatvinah. Tako na pri- mer vžigalnike iz Auree, ki jih je to podjetje pripravlja- lo za druge delovne organi- zacije ob novoletnem obda- rovanju. Storilca so predali preisko- valnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Tako so zdaj štirje člani iste družine za zapahi. POJDI NA GOLTE, Lahko bi začeli tudi druga- če, n. p. pojdi na morje, pro- letarec; na naše Jadransko morje. Toda, ljudje božji, morje je vendar tako daleč, skoro cilj v oblakih zlasti od tistihmal, ko smo še množič- no hodili na naše morje. Sedaj pa le k stvari: dome- na sodobne rekreacije množic našega območja je bolj blizu. Ta cilj so Golte. Naš prole- tarec se torej naj povzpne na Golte, kjer bo užival in si na- biral novih fizičnih in du- hovnih moči za vsakdanjo bolj realistično rekreacijo na delovnem mestu. In je začel načrtovati in štediti, da bi končno lahko nekega dne odrinil z avtobu- som proti Mozirju in žekovcu. Prišel je dan odhoda v prvo izvidnico na področje prepo- trebno rekreacije, seveda, to- krat brez smuči. On, njegova desna polovica in potencialna proletarčka trenutno pač kre- ditno še niso sposobni, da bi se zadolžili pri mednarodni banki za nakup smučarske opreme. Družina se je peljala na Gol- te; najprej z avtobusom, po- tem z gondolo, pa s sedežni- co, vmes so uporabljali tudi noge in pljuča kajpak, da so se naužili svežega gorskega zraka, nato pa spet sedežnico, stol za obed, pa gondolo in avtobus. Ej, to je šlo, se vzpe- njalo in nato spuščalo, spu- ščalo ... dokler se niso Pro- letarčkovi spustili čisto na trdna tla v svojem stanova- nju in ugotovili, da jih je izlet oz. rekreacija ob enem samem obroku veljala- natanko 13.520 starih dinarjev. »No, sedaj pa imaš tvojo rekreacijo«, je doma bevskala v ta starega njegova desna polovica in mu mahala pod nos s prazno denarnico. Nič čudnega, saj je bilo šele 24. v mesecu. PRIJELI VLOMILCA v petek so neznani vlomil- ci vlomili v prostore gosti- šča Kladivar v Celju. Isto noč pa še v kiosk na Otoku. V obeh primerih so odnesli nekaj vrednostnih predmetov. Varnostni organi so že na- slednji dan ugotovili, kdo je bil tat. Gre za dva mladeni- ča, od katerih so enega ne- mudoma prijeli, drugemu pa se je uspelo skriti. Odkrili so ga dan zatem. Oba sta v preiskovalnem zaporu. — ez NAGRAJENI KUPCI EMO PEČI V GRČIJI Tovarna EMO Celje je lani pripravila pisan program reklamnih akcij za prodajo svojih izdelkov v letu 1939. Razen ustaljenih akcij, kot so razdelitev najrazličnejših izdelkov med nagrajence, so propagandisti tovarne EMO letos posegli po novi obliki nagrajevanja kupcev — razpi- sali so nagradno potovanje v Grčijo. Vsak nagrajenec je ob enem pridobil tudi pravico, da si izbere svojega so- potnika, ki jc prav tako dobil brezplačno potovanje. Zakaj prav v Grčijo, smo povprašali propagandiste iz EMO Celje? Iz več razlogov! Grčija je že od nekdaj naj- privlačnejša dežela za turiste. 1. marca letos so se nagrajenci zbrali v Celju. Po uvodnem nagovoru predstavnikov iz EMO jih je že na začetku pričakal skrbno pripravljen narezek in kozarec dobre kapljice. Kmalu je zraslo razpoloženje, ki ga ni zmanjkalo na vsej 7-dnevni poti do Aten in nazaj. Program potovanja, ki ga je organizirala Kompasova poslovalnica v Celju, je predvidel ogled Soluna, Aten, Korintskega prekopa. Akropole, Pireja itd. Iz pripovedovanj nekaterih udeležencev potovanja :n iz pisem, ki še vedno prihajajo, so polna navdušenja in zahvale. Tudi vreme ni nagajalo, čeprav bi mu človek v tem letnem času ne zameril. Le nečesa so si želeli udeleženci: da bi bilo potovanje vsaj še enkrat tako dolgo. Kljub temu pa so si nagrajenci po sedmih dneh, polnih vtisov in presenečenj, z zadovoljstvom segli v roke in odnesli v svoje domove, ki so posejani po vseh kotič- kih Jugoslavije, nepozabne spomine. Kdo so bili nagrajenci, nas je zanimalo? Od vsepovsod. Iz okolice Beograda, Novega Sada, hr- i^atskega Zagorja, Reke, Dalmacije, Bleda, Brežic, Celja, pisana družba najrazličnejših poklicev, od upokojenca, do Izole itd. itd. Pisana družba različnih narodnosti, pa tudi pisana družba najrazliščnejših poklicev od upokojenca, delavca, do profesorja, zdravnika in inženirja. Nič ne pretiravam, če rečem, da jim je bila morda edino ena stvar skupna: vsi so bili kupci EMO peči na olje. J. Š. PRODOR EMO PEČI NA ZAHODNO TRŽIŠČE PO ŠTIRIH LETIH OSVA- JANJA DOMAČEGA TRŽI- ŠČA PRODOREN USPEH NA ZAHODU IN VZHODU V PLASMAJU KVALITET- NIH DOMA KONSTRUIRA- NIH SOBNIH PECI Preteklo sredo je doživel kolektiv EMO iz Celja no- vo, nadvse laskavo priznanje, ko je bila na sedežu podjet- ja podpisana pogodba o pro- daji 30.000 emovih doma konstruiranih peči in to za leto 1970. Kupec je iz Zahod- ne Nemčije, ki pa za pri- hodnje leto obeta plasman nadaljnjih 50.000 peči vseh vrst iz znane emove serije Z omenjenim kupcem je v pripravi tudi dolgoročna po- godba. To je gotovo velik uspeh, ki potrjuje kvaliteto izdel- kov kolektiva EMO, ki je bil pred približno štirimi leti v Celju pobudnik za proizvod- njo novih sodobnih ogreval- nih naprav, med katere poleg sistemov centralnega ogre- vanja štejejo tudi sobne pe- či na gorilno olje in trajno žareče peči. Ogrevana in na- glo rastoča proizvodnja sob- nih peči, znanih pod imenom »Emo 3«, »Emo 5«, »Emo ti«, »Emo 8« in »kamin Emo 5« je v teh letih uvrstila kolek- tiv med največje proizvajalce v tej zvrsti v jugoslovanskem obsegu. Na domačem tržišču je gotovo uspeh tudi to, da so srednjebosanski rudniki (Kakanj, Bila, Zenica in Bre- za) po daljšem testiranju proglasili »kamin Emo 5« za peč, ki z rjavimi premogi do- seže najvišjo stopnjo izkori- stka toplote in sicer do 80 odstotkov. To ni majhna stvar, saj so ti rudniki v Ju- goslaviji priznani kot največ- ji premogovni bazen. Prodor na zahodonemško tržišče prinaša delovni orga- nizaciji Emo možnosti še krepkejšega sodelovanja v mednarodni delitvi dela. V pripravi je namreč ustanovi- tev trgovske družbe, skupaj s tujim partnerjem, pod imenom »Emo — ag Handel- Isgeselschaft«. Preko te or- ganizacije bodo v prodaji emovi proizvodi na tržišču skupnega trga- Kot na zahod prodira Emo s svojimi sobnimi pečmi tu- di v nekatere vz'.iodne drža- ve, od koder si v najkrajšem času obetajo še več naročil. Ta hiter skok prodaje na domačem tržišču in pa odpi- ranje tujega tržišča, nareku- je kolektivu razširitev proiz- vodnih zmogljivosti, katero pa EMO ravnokar začenja z izgradnjo nove hale za pro- izvodnjo radiatorjev, V tem obratu naj bi začeli proizva- jati že v jeseni, prostora pa, kjer je tekla ta proizvodnja doslej, bodo preuredili za razširitev proizvodnje izdel- kov, o katerih je bilo prav- kar govora. JURE KRAŠOVEC 9. Toda to je bil šele skromen začetek! Učitelj je zdaj snel s stene bridki meč - in Paradižnik prav tako! Hladno jeklo je zapelo po starinskih dvoranah, kot najbrž že mnogo sto- letij ni. Paradižnik je dokazal, da ni le mojster obliča doma v drvarnici, ampak da obvlada tudi ta plemeniti šport. Gnal je šolnika do stopnic in ga zvrnil čez ograjo. Kot v filmu. Happy end! Srečen konec! bi dejali, pa ni bilo tako. Premaganec si je presneto kmalu opomogel in že je tekel spet nazaj na bojišče. Tokrat v težki viteški opremi in s helebardo v roki! Paradižnik in Paradižnica - goloroka, kot sta bila - Sta pobegnila na teraso. Odtod je pot vodila le še v globino . .. Na terasi pa je stal top! Iskrica upanja se je vžgala v Paradižnikovih možganih. Poiskal je vžigalnik in pritaknil plamenček ... Treščilo je kot na veliko noč! Ko se je dim razkadil in ko je odmev utihnil, se je očem nudila tale slika: vitez in krogla sta ostala na terasi, Paradižnik in Paradižnica sta se kopala v prekopu, top pa je cvrčal na dnu! Da, natanko tako! Kaj hočemo, naša turista sta morala še enkrat na suho. Še enkrat je sonce ožemalo njuni obleki - toda to, kar je od tega ožemanja ostalo, ni več zaslužilo imena »obleka«! NOVI 1IJ»NI — I'ri'tliii štvo m uprava Celje, Ciie- gorčičeva 5 poštni predal 161. trejujc uredniški od- bor Glavni in odgovorni urednik KI-KNAKD STRM- CNIK. NOVI TKDMK i/ haja od dceembra litGil kot naslednik CI:L.1SKE(;.\ TKDNtKA. ki je izhajal od 1955 leta. — NOM TEHNIK iztiaja vsako sre- do Izdaja C:(.r »DELO« — enota informacije pro- pagande Celje. Tisk in kli- seji CGP »Delo«. Rokopi- sov ne vranamo. Cena po- samezne številke 60 par, letna naročnina 30 din, polletna 13 din. Za tujino zna.ša naročnina 60 din. Tekoči račun 5D7-M280 TELEFONI: uredništvo 23-fi9, mali oglasi in na- ročnine: ekonomska pro- paganda 31-05 podružnica 28-Ot. Ob nedavnem uradnem obisku Staneta Kavčiča, predsednika IS SRS in ing-. Franca Razdevška, člana IS v mozirski občini, so na,j- prej obiskali lesnoindustrijski kombinat GLIN. Posnetek prikazuje poleg predsednika Kavčiča ob njegovi desni dipl. ing. Petra Koži- ca, direktorja, na skrajni levi pa dipl. ing. Mirka Tratnika, pred- sednika delavskega sveta v GLIN. Foto: J, Sever IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKI Iščemo najbolj podobne dvojčke — na desni je ;\Iile, na levi Jova Savič, ki se je, ko je izvedel, da iščemo najbolj podobne dvojčki pripeljal k svojemu bratu iz okolice Valjeva. Koliko sta si ol) podobna, prepuščamo v presojo bralcem oziroma gledalcem. Po ogledu prostornih hal v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, sta predsednik Stane Kavčič (tretji z desne) in član republiškega izvršnega sveta inž. Frane Razdevšek (prvi z desne) obiskala .se obrat Chrom-metal. Med gostoma na fotografiji tehnični direktor Gorenja, Oskar Pistor, spredaj generalni direktor tovarne gospo- dinjskih aparatov, Ivan Atelšek. (Foto: M. B.) Peter Jež, kmetovalec iz LUC je bil eden izmed treh kmetovalce» katerih kmetije si je ogledal predsednik Kavčič. Na levi strsrt vidimo poleg ing. Razdevška še Petra Ježa, dipl. Ernesta Ermeo ca, direktorja kmetijske zadruge, Staneta Kavčiča in na desa Jožeta Doberška, predsednika skupščine občine v Mozirju. Fo4o: J. Sev« IJKSEDO IMA: Pred dnevi sem v Žalcu na javni radijski oddaji dal prebrati napovedoval- cu Zvonetu Perliču svoje pismo. Seveda ga je pre- bral na glas vsem poslu- šalcem. In zato se ni ču- diti, če So Po končani od- daji nekateri ugovarjali, da sem bil še premalo konkreten in da sem se nekaterim krajem čisto i- zognil. Tu obljubljam, da se bom aprila oglasil v Braslovčah, na Polzeli, pa v Letušu in Preboldu. Sploh nameravam malo preveriti, kako se pod Do- brovljami pripravljajo na turizem, ali je n. p. mož- no ob jezeru v Braslovčah kak popoldne zaviti na krepko malico v novo po- stojanko jn, oh . . .! Da, da, tudi tisto o novih av- tomatskih kegljiščih v Sa- vinjski dolini bi želel po- bliže spoznati. Baje, no, prosim, baje nameravajo v Savinj.ski dolini zgradi- ti še tri nova avtomatska kegljišča. Ko sem se minuli teden mudil v Rogaški Slatini, sem stopil k »Pošti« na zaobrk. Dobil sem lahko samo čaj, vendar še ob tem sem bil presenečen, zakaj vrček iz nerjaveče- ga jekla je bil brez po- krova. To bo najbrž zato tako, ker še ni turistična sezona in so torej lahko usluge pač bolj tako ... Kdo pa je, denimo kriv iz- letnikom, ki rinejo na celjski Stari grad sedaj, ko poti do postojanke še niso posute. Zadostovalo bi, če bj gor poslali pogle- dati enega, da vidi, kakš- na je situacija, vtem ko bi drugi lepo počakali spodaj. Pa š>e čevljev ne bi imeli blatnih! Sploh tj presneti gostje delajo težave: včasih jih je preveč, dmgič spet pre- malo. To celjski gostinci še kako dobro vedo. Za izredne prilike bi bilo pri- poročljivo najeti kakšno garažo ali n. p. parkirni prostor, kamor bi jih na- mestili, če jih pride pre- več. Sistem bi kazalo ce- lo pateoTttiratj pod šifro »evropak«. Kar zadeva pa- tente bi sploh predlagal, da kdo pogrunta napravo, ki bi že prj vhodu v dvo- rano testirala udeležence in izločila tiste, ki so nag- njeni k spanju na raznih konferencah, sejah ali zbo- rih. rienje se lahko razraste v velik ogenj, če mu ne- nadnm.a prilijete goriva. Ob določenih trenutkih vzplamtijo dolgo zatajevane strasti, na dan pride to ali ono, tudi očitki za nekaj let nazaj, iskrica, ki zaneti plamen jeze med dvema sosedoma je lahko majhen vsakdanji problem, v njunih očeh pa seve- da edini na svetu. Takšne iskrice je moč kmalu po- gasiti. Nekoliko teže jxi je, če plane iskrica med dve- ma sosednima krajema. Med Ijvdi, ki se poznajo že vrsto let, ki so se skupno borili, srečavali na sej- mih, skratka, ki jih loči le majhen kos makadam- ske ceste. V mislih imam Planino in Dobje v šentjurski ob- čini, Planina ie center tega okoliša, Dobje pa ved- no caplja za njo Tako vsaj pravijo Dobjani, »Borili smo se prav tako kot oni, naš kraj je enaico velik, pa vendar smo po vojni dobili mnogo, mnogo manj kot Planina, Naše Dobje zapostavljajo.« Tako So Dobjani večkrat v zadnjih letih ugotav- ljali ob kozarčku v gostilni ali na raznih sestankih. Kar nekam ljubosumni so postali na Planino. Iskri- ca, ki je mnogo bolj vzburkala takšna govorjenja, je poslala gradnja šole na Planini Tudi Dobjani imajo svojo osnovno šolo, toda, nekateri v občini so mnenja, da sedaj ne bo več potrebna, ker bi lah- ko otroke vozili na Planino. Zafo So se ljudje v Dobju odločno uprli in zoh- tevali od odbornikov občinske skupščine, da ne do- volijo uidniieo njihove šole. Nekako v tem smislu, volili smo vas in zato od vas tudi zahtevamo, da nas podprete. Dobjani nimajo nič proti novi šoli na Planini. »Na) jo imajo, le našo pustite pri miru. Otroci ostanejo v Dobju « Otrok, ki so šoloobvezni, je na Planini, Dobju in bližnjem Šentvidu ni veliko in b>. jih bilo potrebno zaradi možnosti kvalitetnejšega podajanja snovi združiti v veliki moderno opremljeni osemletki. Ob združitvi vseh bi jih bilo še. vedno premalo, za več- jo šolo. Tako verjetno na Planini ne gradijo moder- ne šole samo zaradi potreb svojega kraja, žal pri nas. Se bolj je to občutno na Kozjanskem, ni toliko sredstev, da bi vsako naselje imelo svojo šolo. Zato je težnja po večjih, centralnih šolah mnogo bolj ra. sumljiva, tudi glede na pedagoško plat. Vendar, Dobjani hočejo svojo šolo. čutijo, da bodo njo izgubili nekaj, več, kot je samo osemlet- ka. Ne morejo razumeti, zakaj bi morali njihovi ot- roci ravno na Planino, ko pa je njihov kraj prav takšen. Kako m bo s prevozi, ali to ne bo draije kot da pustite našo šolo pri miru. je eden njihovih argumentov. »Ker je pri nm toliko otrok kol na Planini, zah- teiKimo, da imamo svojo šolo. če povsod govorimo o napredku na Kozjanskem in hitrem razvoju, zakaj bi ga tako zavirali?« M. SENIČAR OI) IK) i:{. APRILA Nekako od 4. do 6. in od 11. do 13. aprila po- goste padavine z ohla- ditvijo, še vedno je mo- žen sneg do nižin. Y ostalem lepo in toplej- še vreme. Dr. V.