41. štev, V Kranju, dne 13. oktobra 1905. VII. leto. GORENJEC Političen in gospodarstvi lisi Izhaja vsako noholo zvečer. — Stane za celo leto 4 K, ta pol leta 'l K, za četrt Uredništvo in upravnlAtvo se nahaja nn pristavi gospoda K. Floriana v leta 1 K. Za druge države stane K friin. Posamezne številke po 10 vin. — Ni »Zvezdi«. — Uprnvnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročite brez istodobne vpoliljutve naročnine se ne ozira. - Za oznanila M oinanlla, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za pelit-vrslo 10 vin., če se tiska enkrat, za m-krat primerim popust. naj te izvolijo franklratl. — Hokopl«! so ne vračajo. jij^|s>ajf%^»%*i%s^^ Karavanški predor otvorjen. Konce, Skozi predor nas popelje vlak na postajo Podrožčico -Rosenlmtli, odkoder se odcepi ena projrs proti Belaku, druga pa drži proti Celovcu. Domevši z Jesenic .v Pod-rožčico, smo našli le so malo ljudi, največ jo bilo celovških dom, knlerim ho brzojavno dovolili vHtop na otvoritveni vlntc. Na Kranjskom lega niso dovoldi. Dvojna meni. Otvoritveni vlak se ustavi tostran karavanskega predora na llrusicl. Po kratkom odmoru se pomika v^luk iz PojfPožčlce, odkoder se proga precej ta postajo odcepi proti Celovcu, potem pa napravi precejšen ovinek proti jugovzhodu. Vlak prevozi kratek predor in odpiha po f>2 metrov globoki grapi, nad k ntor o se razprostira 2)10 metrov dolg viadukt, ki je poleg kara* vanškega tunela največji grndba ravnokar otvorjen« proge. Kmalu nato nas pripelje vlak nn postujo Podgorje-Mnria Elend, kjer je bil slovesen sprejem. Na kolodvoru stoje: gnsilno druslvo, občinski odbor in So precej drugega ljudstva, ki kliče goBtom • Hoclu, pa tudi •2ivio». Na nekaterih hišah se vidijo tudi slovensko zastavo. Po kratkem nagovoru in odgovoru se vlak zopet od-peljo daljo. Mnto pred postajo Bistrica prestopi železnica na 24 metrov visokem in 100 metrov dolgem viaduktu bistriški potok (glej podobo v zadnji Številki «Gorenjcn») in sc obrne v podnožje Karavank. Na postaji Bistrica- Feistritz smo zopet ugledali precej slovenskih zastav tik ob progi. Na nekdanje m posestvu barona Helldorfa, sedaj lastnina kranjske obrtne družbe, je visela velika frank-furtarica. Pozdrav in sprejem na kolodvoru skoro isti kakor na prejšnji postaji. Topiči pokajo, pevsko društvo zapoje nemško pesem in običajni pozdravi. Ta postaja utegne postati ta PODLISTEK. Na cesti. Sulm, vroča, udušljivn poletna vročina leži nad poljano in gozdom. Havnolam za zvonikom male, prijazne vasice daleč tnin na obzorju visi sivkasto teman oblak, naznanjajoč nevihto. Na razpotju se sučejo oblaki cestnega prahu. Nikogar ni doma razen starke, ki gleda neustrašno izpod košatih, sivih obrvi berača, ki se nenadoma priblhi. Starka prisloni na lahko upognjen hrbet na rjavo pobarvani oboj ter ga opazuje; on se vsedo vos one mogt 1 na ospredje voza, pomaknjenega k steni. Vagabund, Umnih, zločinskih oči, no-določene starosti, morda ravne tako lahko štirideset, kakor ludi osrmdeset let. Zamazana obvezn, prikrivajoča mu levo oko in precejšnji m I glavo, jo pustila le celo sedaj, ko je odvzel klobuk, 1 oleč ga podati starki, le majhen šop prostih las. Pepelknsto siva srajca, obilo in rnztrgane hlače, pritrjene z zagorelo umazano rdečo cunjo; palico, skoro daljša od njega, bržkone jo jo izruval v kakem vrtu. Sedaj se leno nasloni nanjo, podpirajo bo z rokama ob brado. — Da strada, pravi slehern! Zakaj pa ne delnte? — Bolan som iu star! - Odkod? - Vas li k.ij brigal1 No potrebujem pridige; sam si dovolj lahko pridig uje m I Nimam žene, ne otroka, sem prevarjen, zapuščen. Ako mi ničesar ne daste, lahko sedim tu; vi gresto pa po svojih opravkih. Nisem navajen najti usmiljenja. Ničesar ne zine starka, obrne se in gre v hišo. Ko se zopet prikaže, prinese mu v loncu juho, v kateri plavajo velike kosti in mali koščeki žilavega mesa. On prikima samo in hlastno je. Ona ga gleda kakor preje molče. Vse tiho, le glasno cmokanje in žvečenje se sliši in pa roj music ter komarjev. Ozrši so, vidi starko, kažočo mu vodnjak in posodo za vodo, visečo poleg na vrvi. Kolneč jo pograbi, pije v hlastnih požirkih, potem pa vrže posodo od sebe, da se pretrga trohnela, mokra vrvica in posoda pade na tla; nato pa odide brez pozdrava in zahvalo odtod. Nemo in brez začudenja gleda ona za njim, dokler ne izgine za ovinkom. luristiko zelo velike važnobli, ker se odtod lahko napravi mnrsikakazelo izplnčljivagorska partija. Na nekem poraščenem gričuse vidi lična cerkvica, v katere bližini stoji spomenik, postavljen v spomin krvavim bojem iz I. 1H l:J med avstrijskimi in francoskimi vojaki. Iz Bistrice vodi skozi veleromantični Medvedji dol glavna pot na Stol. Pred kratkim so Nemci otvorili na Mncevski planini pod Stolom turistovsko koče («Klagcnfurter 11 fille*), pa tudi slovensko planinsko društvo je zastavilo tu svoje moči. Naslednja postaja je Svetna ves \Veizelsdorf. Tuje bilo zbranega največ ljudstva, kar smo ga opazili na vseh postajah. To pa vsled lega, ker so prišli na kolodvor bližnji Borovljani, gasilna društva, veterane i in pevci društva «Alpenroso», ki so peli tTag des Herrn*. Govoril je župan Krasnig. Ministru je očividno ugajalo to petje, kajti dodati so jih morali še pet poleg. Pravijo, da je to pevsko društvo najboljše M Koroškem. Od tod bo peljala v Borovlje posobna proga, ki se otvori sredi novembra. Dolga bo kakih pel kilometrov. V bližini je ludi vas Sveče, rojstni kraj Andreju Kinspielerja.prvoboritelja koroških Slovencev. Sedaj peljo železna cesta po lepem mostu črez Dravo in pod llumber.-kim gradom v strmem klancu proti Žihpoljniu. llazgled na spodnji Hož in Karavanke jo naravnost oča-rujoč, zlasti na Košuto, Drava teče spodaj, vozimo se po nasipu, ki je stal več slotisoč. Črez nekaj minut smo na postaji Maria llain ('/.ihpolji'). Ta postajica nima več slovenskega napisu, le drugi manjši napisi so še v obeh jezikih. Z mogočne romarsko cerkve na /ihpoljali nas pozdravlja slovenska zastava, kar zelo peče nadute nemške nacijonalce, ki se vozijo v vlaku. Tudi na bližnjih hišah opazimo več slovenskih zastav. Ondotui nemški župan je na vse preti ge letal okrog, da bi prepovedal slovenske zastave, pa ni šlo. Vrli slovenski kmotje so se postavili. Župan 1.likovnik je prosil ministra ca popoldanski vlak. Malo pred postajico Viklring (Votlin j) smo se poslovili od slovenskih trobojnic. Na Nato ti f senči oči z rokama ter opazuje bližajočo se nevihto; zapre vezne duri ter gre trudnih korakov okrog hiše na polje. Prišcdši v gozd, ki je kakih 1000 korakov oddaljen od hiše, postane berač ter se vleže poleg jarka. Kako trd izraz ima njegovo lice v spanju, z globokimi brazgotinami na čelu, licih in gosto poraščenih prsih; okrog oči pa naj se začrtavajo ironične, strastne poteze; izza Široko odprtih ust pa mu molijo ostri, uma-zanorjavi konci gnijočih škrbin. Težko hrope, smrči, zdajpazdaj so strese kakor v mrzlici navzlic neznosni vročini. Ko so prebudi čez nekaj časa, sedita dva razmršena otroka ob njegovi bližini, z nosovi skoro pri tleh Poleg njiju velik rogač. Onadva sta položila živalico na hrbet ter opazovala s tiransko krutim veseljem njegovo prizadevanje, spravili se na noge. Trenotek ju gleda surovo kakor onadva, nato pa dvigne 'nogo kakor bi hotel stolci hrošča s svojimi težkimi, preokornimi, luknji-Čavimi škornji. Nenadno mu pride druga misel; on sune silovito otroke s svojo dolgo palico,' tako da se dekletce nagloma zvrne in odleti nekaj korakov odtod. — Obrni ga, zavpije potepuh, potem pa vzemi tole palico in ga raztolci; če no ubogaš, postaji so zastopniki občino Št. Itupert, v kateri postaji leži, izreklo željo, naj se kolodvor imenuje po Št. Ituperlu. Ugovarjali pa so takoj Vetrinjčani in minister je rekel, da tega prepira no more rešiti na licu mesta. Železniški minister dr. Dcrschalta je tu pozdravil Se posebej komponista Košata, ki je doma v Viktringu. Nek fotograf ju ju takoj fotografiral. Tu ni nobenih slovenskih napisov, dasiravno jo občina slovenska, kajti v cerkvi se pridigujo samo enkrat na mesce nemški, drugikrat pa vselej le slovensko. Odtod so odpeljemo proti Celovcu, kjer nas čaka velika množ'oa ondolnega prebivalstva na kolodvoru, znotraj in zunaj, ali hajlov je bilo tako malo. da bi človek skoraj Celovca ne poznal več. Ob prihodu vlaka je nekdo iz vlaka zaklical hajl, nakar ji bilo le malo odgovora, ko pa ju »topil minister iz kolodvorskega poslopja, sc mu je videlo, da je začudeno strmel nad — molčečnostjo občinstva. V je bila nato mrzla večerja, pri kateri so celovške gospodične stregle gostom ter jim napivala Dobernig in Neuner. S tem je bila stavnosl končana. Celovec je bil v zastavah in, kar je zopet čudno, bilo je razen onih, ki jih je magistrat razobesil, jako malu Irunkfurtaric. Ljudem se menda zdi vsa vse-nemška hajlarija že preneumna. Nova železnica je precej skrajšala pol na Kranjsko, in tudi cone so precej nižje, kakor so bile doslej. Od Celovca do Kranja stane vožnja K 9*50, do Ljubljane pa K 340. Nadejamo se torej, da so bo odslej razvilo živahno obsevanje med kranjskimi in koroškimi Slovenci, od katerih smo bili dozduj v resnici popolnoma ločeni, Da bi le bilo to občevanje v prid in blagor nam in njim, slovenski skupnosti.__ Mojstrska bolniška blagajna. Prejeli smo: Ustanovni občni zbor mojstrske bolniško blagajne deželne zveze kranjskih obrtnih zali jih priložim par krvavih. Diček ga začudeno in prestrašeno zija s svojimi velikimi sivimi očmi. — Ali boš, prokleti paglavec! Tu zagrabi deček urno svojo kričečo sestro za roko in oba tečeta kakor obsedenca nazaj po cesti proti razpotju. — Hudič! Preklinjajo se zvrne na hrbet in zija nepremično v nebo, ki se jame oblačiti. Ne dopada mu več to njegovo obcestno ležišče; zato se trudoma spravi na noge ter su vleče pol pripognjen po zločinski navadi v smrečje, Po neenakem terenu pride počasi na vrh holmca; dospevši tja, se zvali v travo. Iz njegovega polsna ga zbudi kmalu potem napol pritajeno šepetanje. Ne daleč od njega se je vlegel neki parček v malo globel. Fant in dekle sta prišla najbrže oc nasprotne strani, ne da bi ga opazila ter sta se potuhnila. On jo napol mestno opravljen, ona kor-puletno, kmečko dekle. Fant drži glavo v njenem naročja in ona ga hoče prisiliti, na, bi mirno ležal, medtem ga pa ščegeta z dolgo travnato bilko v ušesa, nos in usta. Prične so zaljubljeno borenje in poljubovanje. Izpod kratkega krila se vidijo njene močne, gole, mesnat"' nogo, katerih sleherno drug v Ljubljani se je vršil v četrtek, dno 27. septembra t. I. v hotelu «llirija». Z ustanovitvijo bolniške blagajne se je ustreglo želji in potrebi obrtnikov, zlasti obrtnikov na deželi, ki dosedaj faktično niso imeli prilike se zavarovati za slučaj bolezni in ki so v slučaju bolezni ravno tako potrebni podpore kot v Ljubljani stanujoči. Ni potreba z mnogimi besedami navajati, kako je pri sedanjih razmerah obrtnemu stanu nujno potrebno biti za slučaj bolezni zavarovan, kakor je že dolžnost vsakega obrtnika, da je preskrbljen zase in za svoj) družino s tem, da v slučaju bolezni dobiva bolniško podporo. Znano je dovolj žalostnih slučajev, da je uničila dolgotrajna bolezen že marsikaterega obrtnika in spravila njegovo družino v največjo bedo. Znano je p i Indi dovolj slučajev, ih je veliko obrtnikov mnenja: Kaj mi koristi bolniška blagajna? Plačevali moram redno mesečne prispevke, in če obolim, je pa podpora le tako majhna, da mi nič ne izda. To mnenje je pa popolnoma napačno. To si človek lahko predstavlja takrat, ko je zdrav in lahko dela, da si za vsakdanje potrebe zasluži. Ali v slučaju dolgotrajne bolezni, ko obrtnik ne more poprijeti za svoje orodje, ne more nadzirati niti svojih pomočnikov, je čisto gotovo, da se zaslužek začne krčiti in stroški pa naraščati. Zadnji prihranjeni denar je že pošel za zdravnika in zdravila. Potrebuje Se boljše hrane, treba je iti po nasvatu zdravnika v toplice ali, če se hoče pridobiti zdravje, izpromeniti zrak i. t. d. A kaj potem, čc ni vinarja pri hiSi. Hišno gospodarstvo, vzgoja otrok in drugi razni stroški so pa le kot poprej, ko je ikrbeu obrtnik, soprog in oče vzdrževal s svojim delom celo družino in gospodarstvo. Priznati mora tukaj vsak obrtnik, da v tako n slučaju dobro pride vsaka podpora in če ja še tako majhna. Z n/no i n na to si dovoljujemo opozoriti vso samostojne obrtnike na Kranjskem na ju lomilo napravo bolniške blagajno in priporočati vse te k pristopu ter v naslednjem podati nekaj odlomkov predpisov bolniške blagajne. Člani bolniške blagajne so redni in prostovoljni. Redni člani so vsi tisti obrtniki, ki pripadajo h kaki obrtni zadrugi, za katere je ta pri svojem občnem zboru storila sklep, da z vsemi svojimi člani obligatorično pristopi k bolniški blagajni. Tak sklep mora potrditi obrtna oblast. Vendar sme dotična zadruga premikanje on živahno zasleduje, braneč se njenih rok. Hipoma se vzdigne z gornjim životom ter jo vrže na tla. Njen pritajen vzklik uduSijo njegovi strastni poljubi... Tu prifrči beraška palica nizdol, da ga udari na sence; zgrudi se in omahne od silne boli. Istočasno pa zagrmi z neznansko močjo prvi strelni udar in nevihta jame lomiti drevesa. Tudi onadva bežita, ne ozirajo se nazaj. — Berač se surovo in sarkastično nasmeje, popolnoma potemnelemu nebu pa sledi izzivajoča kletev. Nato odrine v lesovje, da bi ušel orkanu, ki se podi semkaj od poljane... Pr. J. J. Ztljanska. Deč'va pojd', deč'va grefi, lic ni' pa lustig, heut' pa feseht Le hillo, Mojca, pa piv Wein moje lub'ce, Musik pa fein. Deč'va, i lei Jank'r ausziagn, VVesohUa lei fost umarlliag'n. Škoda, Mojca, Haxn brennan, der Jure nix mehr tonz'n konnan. posamezno zadružne člane oprostiti zavarovalne dolžnosti: 1. če so že prestopili 00. leto in 2. če so že zavarovani pri kaki drugi bolniški blagajni. Prostovoljni člani so tisti obrtniki, ki ne pripadajo k nobeni obrtni za-diugi ali pa če ni storila sklep, da obligato-rično pristopi k blagajni. Kot prostovoljni člani smejo tudi pristopiti k blBgajni rodbinski člani samostojnih obrtnikov, če so zdravi in za delo sposobni, če so že dopolnili 18. leto svojega življenja in niso prestopili 110. leta. Prostovrljni člani so morajo pri zglasilvi izkazati z zdravniškim izpričevalom. Sprejem« nina (vpisnina) članov znaša enkrat za vselej dve kroni, potem vsako leto, in sicer prvikrat z vpisnino vred, pozneje nojkusneje v teku prvega četrtletja prispevek za upravno streške, ki znaša za lote 1006 1 K. Za čin-novno knjigo je plačati 20 h. Član, ki oboli, dobiva bolniško podporo po nRslednjili treh razredih: v I. razredu po 1 K nO h, v II. razredu 2 K in v III. razredu :i K na dan. Če član umrje, se izplača njegovim svojcem pogrebščina, ki znaša v I. razredu 60 K, v II. razredu 76 K in v III. razredu 100 K. V pokrivanja teh blagajničnih izplačil morajo člani vnapiej plačevati prispevke, ki znašajo na mešic za l. razred 1 K, za II. razred 1 K 40 h in za III. razred 2 K. Vsak član si smo prostovoljno izvoliti kateregakoli zgoiaj navedenih razredov ter pa mora pri vstopu k blagajnici naznaniti načelstvu. Do bolniško podpore imajo člani pravico šele s dospelim rokom četrtega mesečnega prispevka, čo pn član oboli" vsled nezgode, se mu morn plačevali podpore že pred tem rokom. Bolniška podpora se plačuje od prvega dne, ko oboli član, vendar le tedaj, če traja bolezen dalje nego tri dni in če vsled nje ne more bolni i lan opravljati svojega poklica ali obrln. Bolniška podpora so plačuje, dokler traja bolezen, vendar najdalje 18 tednov po začetku dela in nadalje 13 tidnov polovična. Člatdce dobivajo ob porodu po pravilih določeno bolniško podporo za 0 dni. Članice, ki niso zavezane pristopiti, imajo Šele po preteku enoletnega članstva prnvico do te podpore. Za vse bolezni, ki nastanejo vsled poroda se ne dovoljuje nikakršna podpora. Članom, ki niso plačali šest mesecev prispevkov, gre zopet bolniška podpora šele po šestih mesecih od tistega dne, ko so plačali zaostanke. Člani, ki so zavezani pristopiti, pa od njih ni moč iztirjati prispevkov, »gube vso pravico do bolniške podpore. Članu, ki oboli, je dano na voljo, da si izbere zdravniku in si priskrbi zdravil in lečilnih pripomočkov ter mora sam plačati zdravnika, zdravila in lečilne pripomočke. Član, ki oboli, ima to takoj naznaniti načelstvu bolniške blagajne. Bolniška podpora se ne plačuje, če si je član dokazano nalašč nakopal bolezen ali s pretepom ali s pijanostjo, če ga ne zdravi zdravnik, če ni svojo bolezen naznanil načelstvu, potem če se bolni član zaloti pri opravilih ali pri delu, če biva zunaj hiše ali če se nahaja zunaj občin, v kateri domujo in ima svoje obrtovališče. Blugajnično načelstvo je upravičeno, vsak čas nadzorovati svoje člane po svojih v to postavljenih osebah in članom, ki so si s simulacijo prizvijačili podporo, naložiti plačevanje dvojnih zavarovalnih prispevkov za toliko Časa, dokler se ne poravna blagajnici storjena škoda. Da bo pa boln. blagajni mogoče uspešno delovati in svojim članom v resnici koristiti in si pridobi zadostno število članov, je odvisno v prvi vrsti od obrtnih zadrug. Dolžnost načelstev obrtnih zadrug je to-tej, da opozore svoje člane na važnost in potrebo bolniške blagajne in da jih pridobe do tega, da se sklene obligatorični pristop k blagajni. Vsled tega apeliramo na vsakega posameznega samostojnega obrtnika na Kranjskem, da s svojim pristopom k bolniški blagajni pripomore, da se tu ljudomila naprava, ki je velevažmga pomena za vsakega samostojnega obrtnika in za ves obrtni stan, čimprej ures- niči in služi svojemu namenu. V slogi je moč in čim večje bo število obrtnikov pri bolniški blagajni, tem lažji bo njen ohslnnek. Opozoriti moramo le le zadružna načelstvu, dn se pri sklepu za pristop k bolniški blagajni ločno ravnajo po zadružnih pravilih in da sklep za odobritev naznanijo pristojni obrtni oblasti tir dn za vsakih 20 zadružnih članov izvolijo enegn zastopnika k občnemu zboru. Bolniška blagnjnn je začeln svoje pošlo kcga viri-lista v občinskem odboru; prvi zidar-veščak, drugi špekulant, ki o zidarstvu niti pojmu tlim.i! Vsak razsoden človok bi mislil, da so oddajo peči prvemu v popravo. A še bolj kun:.tni ■ je naš občinski odbor. Ko se je v ■•'ji obravnavalo o loj zadevi in so so vse vložene ponudbe prebrale, oelohrila se ju ponudba prvega — zidarja. Oglasi se pa k besedi še dobioznuni ptMiuček, tovarnar (looken in zine zgodovinske besedo: «Warum den? Znhlon vvir licber elvvas d'ruuf und goben vvir unsercn Lculon zu vordionon,* — s lemi besedami jo mislil drugega — špekulanta. In, kar bi bilo povsod nemogoče, zgodilo sj je v Tržiču: odbor jo oddal popravila mnogo dražjemu ponudniku samo zato, da zadovolji strastnemu sovraštvu pojedinoga zagrizoncu. A to še ni vse. (inspod namestnik virilistu je prevzel in tudi dokončal delu. Bil je ko-misijonulni ogled in komisija se ju povoljno izrekla o popravilih. Ko pn je šolski sluga hotel prvikrat zakuriti v prč. bilu je naenkrat vsa h š.i polna dimu: podjetnik, oziroma njegovi delavci so pozabili nn kamin in na — dimnik. Hllfl brez dimniku! Delo je bilo se-veda zastonj, u kuj to mar našemu slavnemu ohč nikomu znstopu, če vrže nokuj kronie proč, saj jih plačajo manjvredni Slovenci. Da bi se pa vemlar no blamirali še enkrat, dobil jo potem popravilo izučen zidar. Upravičeno vprašamo: koliko časa bu trpela slovenska zaspanost še tako gospodarenjo od strani vsiljivih privandrancev? Nn nogo, prebudite se, in pomotito korenito tujce iz našega občinskega odboru! Domačina dobro zastopati more samo domačin. — Nemška kultura — nemško j u D a § t v o. Kjerkoli se prigodi kaka mula rabuka med Nomci in Slovenci, vedno vpijejo nemški časopisi o slovenski surovosti, podivjanosti, ponosno se trkajoč ob prsi, čel, mi smo «Kullurvolk-Kdelvolk>. Kako pa razumejo to »kulturo* Nemci sami — evo vam prigodbice. Pretečem teden jo zašel neki vi-sokošolec v spromstvu svojo matere v eno tukajšnjih nemških gostiln, <• Ilajl»-bratje so bili žo zbrani in so nahajali že precej v tistem položaju, kije poseben privilegij »Kulturvolka*. Ko jo dijak pozdravil družbo, vsedel se jo z materjo k drugi mizi ter si naročil pivo. Pri drugi mizi so jo takoj po njegovem vslopu pričelo šepetanje in pridušeno, zasmehujočo smejanje, Inko da je bilo vsaki tronotek pričakovati katastrofe. Vendar pa so zmornejši v družbi imeli še toliko vpliva na ostale, da vsaj takoj v začetku ni prišlo do resnega sprijema. Ko pa ju dijak odhajajoč zopet po-zdruvil slovenski, padla jo prva glasna zabavljica, nu katero je dijnk v svesti si svojo nedolžnosti roagiral takoj s tem, da je pristopil k mizi ter vprašal, če se ga hoče zasmehovali ali žalili. Ta «brezmejna» predrznost je bila vrednim zastopnikom »Kdolvolka* žo preveč. Nakrnt skočijo trije od pijane dninah k njemu, eden ga prime od zadaj, drugi objame roki, tretji pa gu prične davali zu vrat. Vsi ostali pa so bili pripravljeni skočiti prvim trem na pomoč, če bi se jim slučajno slabo godilo. O ti junaki! Deset na enogo, da to se že lahko poskusi, sicer pa pogum v hlače in — hajd, da jih ne dobiš! Selo, ko je prišla muli napadenega dijaka, kutero so takoj v začetku junaškega čina potisnili v vežo in zaprli vrata za njo, skozi kuhinjo v sobo, so izpustili slavni junaki na- turistiko zelo velike vnžnosli, ker se odtod lahko napravi marsikakazclo izplačljivn gorska partija. Na nekem poraščenem griču se vidi lična cerkvica, v katere bližini stoji spomenik, postavljen v spomin krvavim bojem iz I. 1K13 med avstrijskimi in francoskimi vojaki, Iz Bistrice vodi skozi veleromantični Medvedji dol glavna pot na Stol. Pred kratkim so Nemci otvorili na Mačevski planini pod Stolom luristovsko koče («KlagenfurterlliUte»), pa tudi slovensko planinsko društvo je zastavilo tu svoje moči. Naslednja postaja je Svetna ves-\Veizfclsdorf. Tuje bilo zbranega največ ljudstva, kar smo ga opazili na vseh postajah. To pa vslcd lega, ker so prišli na kolodvor bližnji Borovljani, gasilna društva, veteranci in pevci društva «Alpenrose», ki so peli «Tng des Herrn*. (lovoril je župan Krasnig. Ministru jo očividno ugajalo to pelje, kajti dodali so jih morali Se pet poleg. Pravijo, da je to pevsko društvo najboljše na Koroškem. Od tod bo peljala v Borovlje posobna proga, ki se otvori sredi novembra. Dolga bo kakih pet kilometrov. V bližini je tudi vas Sveče, rojstni kraj Andreju Finspielcrja^rvoboritelja koroških Slovencev. Sedaj polje železna cesta po lepem mostu črez Dravo in pod 1 lumbei - kini gradom v strmem klancu proti Žihpoljam. Razgled na spodnji Kož in Karavanke je naravnost oča-rujoč, zlasti na Košuto. Drava teče spodaj, vozimo se pu nasipu, ki je stal več stotisoč. Črez nekaj minut smo na postaji Muria Rain (/ihpolje). Ta postajica nima več slovenskega napisa, le drugi manjši napisi so še v obeh jezikih. Z mogočne romarske cerkve na Žihpoljah nas pozdravlja slovenska zastava, kar zelo peče nadute nemške nacijonalec, ki so vozijo v vlaku, Tudi na bližnjih hišah opazimo več slovenskih zastav. Ondotni nemški župan jo na vse pretege letal okrog, da bi prepovedal slovensku zastave, pa ni šlo. Vrli slovenski kmetje so se postavili. Župan Lu-čovnik je prosil ministra ea popoldanski vlak. Malo pred postajico Viklring (Vetrinj) smo se poslovili od slovenskih trobojnic. Na Nato h esenci oči z rokama ter opazuje bližajočo se nevihto; zapre vezno duri ler gre trudnih korakov okrog hiše na potjo. Prišcdši v gozd, ki je kakih 1000 korakov oddaljen od hiše. poslano berač ter se vleže poleg jarka. Kako trd izraz ima njegovo lico v spanju, z globokimi brazgotinami na čelu, licih in gosto poraščenih prsih; okrog oči pa naj se začrta vajo ironične, strastne poteze; izza široko odprtih ust pa mu molijo ostri, nma-zanorjavi konci gnijočih škrbin. Težko hrope, smrči, zdajpazdaj so strese kakor v mrzlici navzlic neznosni vročini. Ko se prebudi čez nekaj Časa, sedita dva razmršena otroka ob njegovi bližini, z nosovi skoro pri tleh. Poleg njiju velik rogač. Onadva sta položila živalico na hrbet ter opazovala s tiransko krutim veseljem njegovo prizadevanje, spraviti se na noge. Trenotek ju gleda surovo kakor onadva, nato pa dvigne nogo kakor bi hotel slolči hrošča s svojimi ležkimi, preokornimi, luknji-čavimi škornji. Nenadno mu pride druga misel; on sune silovito otroke s svojo dolgo palico,'tuko da se dekletce nagloma zvrne in odleti nekaj korakov odtod. — Obrni ga, zavpije potepuh, potem pa vzemi tole palico in ga raztolči; če ne ubogaš, lostaji so zastopniki občine Št, Rupert, v kateri postaji leži, izreklo željo, naj se kolodvor imenuje po Št. Rupcrtu. Ugovarjali pa so takoj Velrinjčani in minister je rekel, da lega prepira no moro rešiti na licu mesta. Železniški minister dr. Dcrschalla je tu pozdravil še posebej komponista Košata, ki je doma v Viktringu. Nek fotograf ju jo takoj fotografiral. Tu ni nobenih slovenskih napisov, dasiravno je občina slovensko, kajti v cerkvi se pridiguje samo enkrat na mesec nemški, drugikral pa vselej le slovensko. Odtod so odpeljemo proti Celovcu, kjer nas čaka velika množ'ca ondotnega prebivalstva na kolodvoru, znotraj in zunaj, uli hajlov je bilo tako malo, da bi človek skoraj Celovca ne poznal več. Ob prihodu vlaka je nekdo i/, vlaka zaklical haj I, nakar je bilo le malo odgovora, ko pa je stopil minister iz kolodvorskega poslopja, so mu je videlo, da je začudeno strmel mul — molčečnostjo občinstva. V «Musiksule> je bila nato mrzla večerja, pri kateri so celovške gospodične stregle gostom ter jim napivala Dobernig in Neuner. S tem je bila slavnosl končana. Celovec je bil v zastavah in, kar je zopet čudno, bilo je razen onih, ki jih jo magistrat razobesil, jako malo Irankfurlaric. Ljudem se menda zdi vsa vse-nemška hajlarija že preneumna. Nova železnica je precej skrajšala pot na Kranjsko, in tudi ceno so precej nižje, kakor so bile doslej. Od Celovca do Kranja stane vožnja K 2'ftO, do Ljubljane pa K 340. Nadejamo so torej, da se bo odslej razvilo živahno občevanje med kranjskimi in koroškimi Slovenci, od katerih smo bili dozdaj v resnici popolnoma ločeni. Da bi le bilo to občevanje v prid in blagor nam in njim, slovenski skupnosti. _ Mojstrska bolniška blagajna. Prejeli smo: Ustanovni občni zbor mojstrske bolniško blagajne deželne zveze kranjskih obrtnih za- ti jih priložim par krvavih. Deček ga začudeno in prestrašeno zija s svojimi velikimi sivimi očmi. — Ali boš, prokleti paglavec! Tu zagrabi deček urno svojo kričečo sestro za roko in oba tečeta kakor obsedenca nazaj po cesti proti razpotju. — Hudič! Preklinjajo se zvrne na hrbet in zija nepremično v nebo, ki se jame oblačili. Ne dopada mu več to njegovo obcestno ležišče; zato so trudoma spravi na nogo ter se vleče pol pripognjen po zločinski navadi v smrečje. Po neenakem terenu pride počasi na vrh holmca; dospevši tja, se zvali v travo. Iz njegovega polsna ga zbudi kmalu potem napol pritajeno šepetanje. No daleč od njega se je vlegel neki parček v malo globel. Fant in dekle sta prišla najbrže od nasprotne strani, ne da bi ga opazila ter sta se potuhnila. On jo napol mestno opravljen, ona kor-puletno, kmečko dekle. Fant drži glavo v njenem naročju in ona ga hoče prisiliti, naj bi mirno ležal, medtem ga pa ščegeta z dolgo travnato bilko v ušesa, nos in usta. Prične se zaljubljeno Ivronjo in poljubovanje. Izpod kratkega krila se vidijo njene močne, gole, mesnati: noge, kalorih sleherno drug v Ljubljani se je vršil v četrtek, dne 27. septembra t. I. v hotelu »Ilirija*. Z ustanovitvijo bolniške blagajne se je ustreglo žnlji iti potrebi obrtnikov, zlasti obrtnikov na deželi, ki dosedaj faktično niso imeli prilike se zavarovati za slučaj bolezni in ki so v slučaju bolezni ravno tako potrebni podpore kot v Ljubljani stanujoči. Ni potreba z mnogimi besedami navaja'i. kako je pri sedanjih razmerah obrtnemu stanu nujno potrebno biti za slučaj bolezni zavarovan, kakor je že dolžnost vsakega obrtnikj, da je preskrbljen zase in za svoji družino s tem, da v slučaju bolezni dobiva bolniško podporo. Znano je dovolj ža'ostnih slučajev, da je uničila dolgotrajna bolezen že marsikaterega obrtnika in spravila njegovo družino v največjo bedo. Znano je pa ludi dovolj slučajev, de je veliko obrtnikov mnenja: Kaj mi koristi bolniška blagajna? Plačevati moram redno mesečne prispevke, in če obolim, je pa podpora le tako majhna, da mi nič ne izda. To mnenje je pa popolnoma napačno. To si človek lahko predstavlja takrat, ko je zdrav in lahko dela, da si za vsakdanje potrebe zasluži. Ali v slučaju dolgotrajne bolezni, ko obrtnik hO more poprijeti za svoje orodje, ne more nadzirati niti svojih pomočnikov, je čisto gotovo, da se zaslužek začne krčiti in stroški pa naraščati. Zadnji prihranjeni denar je že pošel za zdravnika in zdravilu. Potrebuje Se boljše hrane, treba jo iti po nasvotu zdravnika v toplice ali, če se hoče pndob'ti zdravje, izpremeniti zrak i. t. d. A kaj potem, če ni vinarja pri hiši. Usno gospodarstvo, vzgoja otrok in drugi razri stroški so pa le kot poprej, ko je skrben obrtnik, soprog in oče vzdrževal s svojim dolom celo družino in gospodarstvo. Priznati mora tukaj vsak obrtnik, da v take n slučaju dobro pride vsaka podpora in če je še tako majhna. Z n /.i m m na to si dovoljujemo opozoriti vse samostojne obrtnike na Kranjskem na 1 ju lomilo napravo bolniške blagajne in priporočati vse te k pristopu ter v naslednjem podati nekaj odlomki v predpisov bolniške blagajne. Člani bolniške blagajne so redni in prostovoljni. Redni člani so vsi tisti obrtniki, ki pripadajo h kaki obrtni zadrugi, za katere je ta pri svojem občnem zboru storila sklep, da z vsemi svojimi člani obligatorično pristopi k bolniški blagajni. Tak sklep mora potrditi obrtna oblast. Vendar sme dotična zadruga premikanje on živahno zasleduje, braneč se njenih rok. Hipoma se vzdigne z gornjim životom ter jo vrže na tla. Njen pritajen vzklik uduSijo njegovi strastni poljubi... Tu prifrči beraška palica nizdol, da ga udari na sence; zgrudi se in omahne od silne boli. Istočasno pa zagrmi z neznansko močjo prvi strelni udar in nevihta jamo lomiti drevesa, Tudi onadva bežita, ne ozirajo se nazaj. — Berač se surovo in sarkastično nasmeje, popolnoma potemnelemu nebu pa sledi izzivajoča kletev. Nato odrine v lesovjo, da bi ušel orkanu, ki se podi semkaj od poljane... Pr. J, J. Zlljanska. Deč'va pojd', deč'va grefl, heiit' pa lustig, heut' pa feseh! Le hille, Mojca, pa piv Wein moje lub'ce, Musik pa fein. Deč'va, i lei Jank'r ausziagn, VVeschUa lei f6st umarlliag'n. Škoda, Mojca, Ha\n brennan, der Jure nix mehr tonz'n kOnnan. posamezne zadružne Člane oprostiti znvaro-valne dolžnosti: 1. če so ze prestopdi 60. leto in 2. Ce so že zavarovani pri kaki drugi bolniški blagajni. Prostovoljni člani so tisti obrtniki, ki ne pripadajo k nohtni obrtni za-diugi ali pa če ni storila sklep, da obligato-rično pristopi k blagBJni. Kot prostovoljni člani smejo tudi pristopiti k blagajni rodbinski člani samostojni!) obrtnikov, če so zdravi in za delo sposobni, če so že dopolnili 18. leto svojepn življenja in niso prestopili (10. leta. Prostovoljni člani so morajo pri zglasitvi izkazati z zdravniškim izpričevalom. Sprejem-nina (vpisnina) članov znaša cnkr.it za vselrj dve kroni, potem vsako leto. in sicer prvikrat z vpisnino vred, pozneje najkasneje v teku prvega četrtletja prispevek za upravno slnške. ki znaša za lete li)0(> 1 K. Za čin-novno knjigo je plačati 20 h. Član, ki oboli, dobiva bolniško podporo po naslednjih treh razredih: v I. razredu po 1 K f>0 h, v II. razredu 2 K in v III. razredu .'i K na dan. Ce član umrje, se izplača njegovim svojcem pogrebščina, ki znaša v I. razredu 60 K, v II. razredu 75 K in v III. rnzndu 100 K. V pokrivanja teh blagajničnih izplačil morajo člani vnapiej plačevati prispevke, ki znašajo na mesec za I. razred 1 K. za II. razred 1 K 40 h in za III. razred 2 K. Vsak član si sme prostovoljno izvolili kateregakoli zgniaj navedenih razredov ter ga mora pri vstopu k blagajnici naznaniti načelstvu. Do bolniške podpore imajo člani pravico šelo s dospelim rokom četrtega mesečnega prispevka, če pa član oboli* vsled nezgode, se mu mora plačevali podpore že pred tem rokom. Bolniška podpora se plačuje od prvega dne, ko oboli član, vendar le tedaj, če traja bolezen dalje nego tri dni in če vsled nje ne more bolni dan opravljati svojega poklica ali obrla. Bolniška podpora se plačuje, dokler traja bolezen, vendar najdalje 18 tednov po začetku dela in nadalje 18 tednov polovična. Članice dobivajo ob porodu po pravilih določeno bolniško podporo za 0 dni. Članice, ki niso zavezano pristopiti, imajo šele po preteku enoletnega članstva pravico do te podpore. Za vse bolezni, ki nastanejo vsled poroda se ne dovoljuje nikakršna podpora. Članom, ki niso plačali šest mesecev prispevkov, gro zopet bolniška podpora šele po šestih mesecih od tistega dne, ko so plačali zaostanke. Člani, ki so zavezani pristopiti, pa od njih ni moč iztirjati prispevkov, i?gube vso pravico do bolniške podpore. Članu, ki oboli, je dano na voljo, da si izbere zdravnika in si priskrbi zdravil in lečilnih pripomočkov ter mora sam plačati zdravnika, zdravila in lečilne pripomočke. Član, ki oboli, ima to takoj naznaniti načelstvu bolniške blagajne. Bolniška podpora se ne plačuje, če si jo član dokazano nalašč nakopal bolezen ali s pretepom ali s pijanostjo, če ga no zdravi zdravnik, čo ni svojo bolezen naznanil načelstvu, potem če se bolni Član zaloti pri opravilih ali pri delu, Če biva zunaj hišo ali Če se nahaja zunaj občin, v kateri elomujo in ima svoje obrtovališče. Blugajnično načelstvo je upravičeno, vsak čas nadzorovati svoje člane po svojih v to postavljenih osebah in članom, ki so si s simulacijo prizvijačili podporo, naložiti pluče> vanje dvojnih zavarovalnih prispevkov za toliko časa, dokler so ne poravna blagajnici storjena škoda. Da bo pa boln. blagajni mogočo uspešno delovali in svojim članom v resnici koristiti in si pridobi zadostno Število članov, je odvisno v prvi vrsti od obrtnih zadrug. Dolžnost načelstev obrtnih zadrug je to-tej, da opozore svoje člane na važnost in potrebo bolniške blagajne in da jih pridobe do tega, da se sklene obligatorični pristop k blagajni. Vsled tega apeliramo na vsukegn posameznega samostojnega obrtnika na Kranjskem, da s svojim pristopom k bolniški blagajni pripomore, da se ta Ijudnmila naprava, ki je velevažm ga pomena za vsakega samostojnega obrtnika in za ves obrtni stan, čimprej ures- niči in služi svojemu namenu. V slogi je moč in čim večje bo število obrtnikov pri bolniški blagajni, tem lažji bo njen obstanek. Opozoriti moramo le šc zadružna načel-stva, da se pri sklepu za pristop k bolniški blagajni ločno ravnajo po zadružnih pravilih in da sklep zn odobritev naznanijo pristojni obrtni oblasti tir da za vsakih 20 zadružnih članov izvolijo enega zastopnika k občnemu zboru. Bolniška blngnjnn jo začela svoje poslovanje s 1. oktobrom. Prometna reforma na avstrijskih železnicah jo stopila I. t. m. v viljnvo. Strokovnjaki jo hvalijo, daje dobro premišljena in da pomeni velik napredek na polju železniškega prometa. Izvedba te reforme nam zagotavlja tudi večjo varnost v prometu, kar je vsekakor dobro in lolnžilno za potujočo občinstvo. Reforme se tičejo izpopolnitve signalizacije, vpeljnve sa-motvorno zavore, obvorovalnih naprav na postajali, povečanja vozno hitrosti in pomno-ženja vlakov. «Belo» (bana ali luč) pomeni presta vožnja, »zeleno* počasi, »rdeče* stoji »Modro* luč rabijo odslej samo za ranžiranje, »belkasto* za označenje nnpujalcev. Tudi signale z električnim zvoncem so zelo omejili. Število vseh pii vsakem vlaku delujočih lokomotiv se je povišalo od .'1 na 4 ter se bode temu primerno zamoglo tudi povišati hitrost vlakov. Vsi brzo- 'n osebni vlaki morajo imeli vseskozi snmotvorno zavore. Veliko vnžnosli jo tudi ta reforma, da bodo sedaj smeli vozili vlaki samo v gutovi •prostorni oddaljenosti* med seboj in no samo v »Časni oddaljenosti*. To se pravi, da bode vsak vlak smel zapustili postajo lo ta čas, ko dobi od prejšnjega vlaka signal, dn jo ta že dospel v določeno »prosloino oddaljenost*. Tako se bodo znatno zmanjšalo število nesreč. Ce ni mogoče lelegraličnn ali teli Ibnično naznanili, da ima vlak zamudo, mora vendar vsak vlak ločno prispeti na križišča in ne sme dotične postaje zapustiti prej, dokler ne dobi sigurno vesli, kjo je nnsprotni vlak. Tako se bode preprečilo premnogo trčenje vlakov in obvarovalo premnogo človeško življenje, Jeseniške novice. - Kolodvorsko restavracijo na Jesenicah bodo razširili za eno kuhinjo. Pač malenkostno za tak promet! — V nemško šolo na Savi so jo vpisalo okrog 100 otrok Zidanje slovenske šole se pa zavlačuje. Zakaj? Skrajni Čas jo, da se razpišejo dela. Tržiške novice. — Dvojna mera. Knko favorizira naša vlada Nemce in neinškularčke povsod, daje najlepši vzgled naš trg. V občinskem redu so nahaja paragraf, v katerem je doslovno povedano, da smo poslujoči občinski odbor zavlačevati volitve novega odbora najdalje tri mesece. Po proteku lega časa pa mora okrajno glavarstvo ali županstvo prisiliti, da razpiše novo volitve, ali jih nnra razpisali samo, ali pa nemudoma vseli upravo samo v roke. Poslednje se je tudi že zgodilo. Še nam jo v spominu, kako hitro se jo vlada vdala pritisku zdiužcnih Nemcev in klerikalcev na .ledenicah, kjer jo bilo županstvo glede razpisa volitev nedolžno. Kako hitro je poslalo radovljiško glavarstvo vladnega upravitelja na Jesenice! Ali, kar volja proti Slovencom, no velja proti Nemcem, Pri nos je potekel rok za nove volitve žo februarja meseca, torej pred osmimi meseci, a za volitve se še sedaj no zmeni živa duša. Ali jo za Tržič druga postava? Tono! Pač pa bo treba dati težak odgovor občinstvu radi računov. Kajti kakor su sedaj gospodari z občinskim premoženjem, jo naravnost škandal. No oziraje se na biezpotrebno imenovanje častnih občanov, katerih diplome so požrle lepo svoto, jo gospodarenje z občinskim denarjem pod vsako kritiko. Naj navedemo samo en slučaj? V ljudski šoli so bile prči v Inko slabem stanju, da se je bilo res treba bati, dn so otroci no poduse. Krajni šolski svet je tudi razpisal delo, a ker sede v tem s\etu večinoma možje, ki znajo korenito kimali, pametni in pošteni ljudje pa ne pridi jo do \eljnve. smo si takoj mislili, da bo padel s to strani zopet en kozel. In zgodilo se je. Med ponudniki sta bila dva: eden Slovenec, ki je nnstavil najnižjo ponudbo; drugi Nemec in zastopnik slovenskega viri-lista v občinskem odboru; prvi zidar-veščak, drugi špekulant, ki o zidarstvu nili pojmu nimnl Vsak razsoden človek bi mislil, da su oddajo peči prvemu v popravo. A še bolj »kunšten* je naš občinski odbor, Ko so je v seji obravnavalo o loj zadevi in so so vse vložene ponudbe prebrale, odobrila se je ponudba prvega — zidarja. Oglasi se pa k besedi še dobroznuni petelinček, tovnrnar Goeken in zine zgodovinske besede: «Warum den? Znhlen wir lieber ct\vas d'rauf und goben vvir unsercn Leutcn ZU verdienen,* — s temi besedami jo mislil drugogu — špekulanta. In, kar bi bilo povsod nemogoče, zgodilo sj jo v Tržiču: odbor jo oddal popra vila mnogo dražjemu ponudniku samo zato, da zadovolji strastnemu sovraštvu pojedinoga zngiizenca. A to šo ni vse, Gospod namestnik virilista je pruvzel in tudi dokončal tlela. Bil je ko-rnisijonalni ogled in komisija so je povoljno izrekla o popravilih. Ko pn jo šolski sluga hotel prvikrat zakurili v peč, bila je naenkrat vsa lisa polna dima: podjetnik, oziroma njegovi delavci so pozabili na kamin in na — dimnik. Hiša brez dimnika! Dolo je bilo so-veda zastonj, a kaj to mar našemu slavnemu obč nsketnu -.nstopu, če vržo nekaj kronic proč, snj jih plučajo manjvredni Slovenci. Da bi se pa vondar ne blamirali še enkrat, dobil je polom popravilo izučon zidar. Upravičeno vprašamo i koliko časa bo trpela slovensku zaspanost še tako gospodarenja od strani vsiljivih privandrnncev? Na nogo, prebudilo so, in ponudile korenito tujce iz našega občinskega odboru! Domačinu dobro zastopati moro samo domnčin. — Nemška kultura — nemško junaštvo. Kjerkoli so prigodi kaka mala rubuka mud Nemci in Slovenci, vedno vpijejo nemški časopisi o slovenski surovosti, podivjanosti, ponosno se trkajoč ob prsi, češ, mi smo »Kulturvolk-Kdelvolk*. Kako pa razumejo to »kulturo* Nemci sami — evo vam prigodbice. Pretočeni teden je zašel noki vi-sokošolec v spremstvu svojo matere v eno tukajšnjih nemških gostiln. • Ilajl*-bratje so bili žo zbrani in se nahajali že precej v tistem položaju, ki je poseben privilegij »Kullurvolka*. Ko je dijak pozdravil družbo, vsedol se jo z materjo k drugi mizi ter si naročil pivo. Pri drugi mizi so je takoj po njegovem vstopu pričelo šepetanju in pridušeno, zasmehujoče smejanje, tako da je bilo vsaki trenotok pričakovati katastrofe. Vondar pa so zmernejši v družbi imeli še toliko vpliva na ostale, da vsaj takoj v začetku ni prišlo do resnega sprijemo. Ko pa je dijak odhajajoč zopet po-zdruvil s l o v o n s k i, padla jo prva glasnu zubavljica, na kntero je dijnk v svesti si svojo nedolžnosti ruagiral tnkoj s tem, dn jo pristopil k mizi ter \prašni, čo se gn hoče zasmehovati ali žaliti, Tu »brezmejna* predrznost jo bila vrednim zastopnikom »Kdelvolkn* že preveč. Nnkral skočijo trijo od pijano dru-hali k njemu, eden gn prime od zadaj, drugi objnme roki, tretji pa gn prične davati za vrat. Vsi ostali pu so bili pripravljeni skočiti prvim trem na pomoč, čo bi se jim slučajno slabo godilo. O ti junaki! Dosct na enega, dn to so žo lahko poskusi, sicer pa pogum v hlače in — hojd, dn jih no dobiš! Selo, ko je prišla mati napadenega dijaka, katero so tnkoj v začetku junaškega čina potisnili v vožo in zaprli vruta za njo, skozi kuhinjo v solm, so izpustili slavni junaki na- I>,hlrnra, ki jc imel še drugi dnn vel vrat zatekel. Neliote se bode kdo vprašal, ali nimajo v Tržiču nič policije? Uda, imamo jo. imamo, in Se kakšno! Glavni policaj je neki Majcen, o katerem bi zlasti Kranjskagora mogla povedati kako zgodbico. Ta policaj j" stol vc8 čas, kar se jo vršilo lopovstvo v sobi, na trgu. in dasi je sliSal krik iz hišo, se mu ni zdelo, da bi pogledal po vzrokih. Kako hitro pa je bil potem pri napadenem dijaku, ki si jo upal Bo celo na trgu dati izraza svojemu ogorčenju! Kakor bi ga izkopal iz zemljo, jo stal pred imenovanim ter mu grozil z aretacijo, čo ne bo miren. Dn, da, dober policaj jo to in Tržič si lahko patent vzame nanj. Pri nas je vpeljana policijska ura, ki jo jako strogo kontrolira ta vzor vseh policajev, a le po tistih gostilnah, katerih po sestniki so tako neumni, da mu ne dajo nič zastonj nli na «puf». Ti gostilničarji zapreti morajo svoje gostilne točno ob 11. uri in gorje, če bi dobil policaj gostilno še odprto samo pet minut pozneje. Ne samo, da mora dotični krčmar plačati občutno kazen, nioži-celj-polienj je So surov. Drugače pa je v gostilnah, v katerih so »gospod* Majcen lahko napije do nezavesti. Vumo slučaje, da so bile lake gostilne odprto do treh, do Štirih zjutraj, prepevalo in razgrajalo se je, a nočni mir se ni kalil, se ni mogel kaliti, ker se je vso godilo pod varstvom mogočnesra »gospoda* policaja Majcena, ki je sedel zadovoljno smehljajočega so obraza v gostilniški kuhinji ter praznil merico za merico »gratis-bier»-n. Mislimo, da nam ni treba povdarjab, da so bili gostje vedno in brez izjeme nemški pisarčki raznih tukajšnjih lovaren, katerim, če jo bilo dosti pijače zastonj, tudi dovoli, da rnzgrajajo in tulijo po trgu. Nog ne daj pa, da bi se domači fantje samo glasneje zgovarjali po trgu 1 Tnkoj jih naznani na glavarstvo ter spravi v luknjo. Misli si pač: »Cfl som jaz jedel ričet. zakaj bi ga pa drugi ne?i Saj se razumemo, ljubi Mujcon? Sicer pa so bomo odslej malo bolj brigali za tega v,.or-pollcajo in poskrbeli bomo, da gn začne prav kmalu glava boleli tako, da jo ho moral popihati iz Tržiča. — Kako so Nemci maščujejo. Da so Nemci, posebno naSi, res vseskozi kulturen narod, povemo So to dogodbico, da vzamemo čitateljem vsak dvom v resničnost te trditve. Napadeni dijak jo suvedu vložil proti nemSkim kiilliironoscein tožbo, ker je drugo zadoščenje iskal zaman, hi kaj stori tn privundrann d nihal? Dijaku niso mogli do živega. To jih pn ni čisto nič oviralo, dn bi se vendarle ne maščevali. Zatekli so so k drugi lastnosti, ki je tudi privilegij tega res «Kdelvolka» — k denunciranju. Slučnjno je sestra žo opetovano imenovanoga dijnkn v Tržiču postno upraviteljica, in spravili so se na to. Prvi je bil nek inženir tvrdku Madile A- Co., od katerega je zahteval dijak kot edinega akademično izobraženega udeležencu zadoščenju. Seveda JO iluel lllOŽ loliko poguma, da jo tekel na poŠto, ko je dobil neko ekspresno pismo, razsajal tam in grozil z »Anzeige*, čel, da su loco ne ndpuSiljnjo ekspresna pisma, in da jo gospodična upraviteljica odposlala pismo snmo rudi tega, ker se je tikalo njenega brata. O ti ljubu nedolžnost! Kdo pa naj hi bil povedal gospodični, kuj je v pismu? Kolikor nam je znano, jo pismo prinesel nu poŠto drug gospod, vsebina pa je bila taka, da se o hm ne govori z drugimi osebami. Vsaj pri nas jo lako, če je pri Nemcih drugače ne vemo. liospod inženir naj bi se bil raje odzval na pismo in vsaj p čat denuncijanta ne hi bil obvliel na njem. Drugi so se vigli na ubogo žitov »vol-možni gospod« Sieheueichler, po stanu pisač pri g. Mallvju, po značaju izvrsten ftpijon, Ta mož jo prinesel cel kup raznih listin na pošto z motivacijo, da so nerazločno pisana. Torej In lola je gospodična že v Tržiču in ves ca. ni bilo nobeno pritožim, vse ju bilo d. lun in rn/ločiio pismo. Sedaj pa »e je gospodični iiakral pisava tako spnčiln, da se je niti citati ue da. Dn, da, fantazija in so- vraštvo! No. gosp:>d oikrbmk. kot trezen in pnmoten mož se ni oziral ms le »grozne* grehe1, in gospodki so dobili dolgo nosove. 1'leuieniiost pa taka! — Velikodušen d n r. Pretečeni leden se je poslovil iz Tržič i naš v Ameriki bivajoči rojak gospod Ferdinand Pollak ter daroval raz um narodnim društvom znatne vsote. T*ko je dobil «Sokol» f>0 kron. društvo »Nnrodni .) v Kamniku; na sv. Luka dan (18.) v Kranju (konjski), v Poljanah, v Sorici in na Bohinjski bistrici (za živino). Novičar. Premeščenja. Davčni pristav, gospod R. M 1 e j n i k v Radovljici je premoščon v Kamnik. Na njegovo mesto prido davčni pristav, gospod T. Tavčar iz Mokronoga, kamor jo prestavljen gosp. pristav 1. Ma/gon iz Kamnika. Shod zaupnikov narodno - napredne Stranke, ki je bil sprva določen na dan 11. t. m., sejeodložil na dan 15, novembra t. L, ker so to zaupniki zlasti na deželi izrecno želeli in ker bi se sicer norodno-iiaprediii poslanci, ki so sedaj zapo-leni na Dunaju, ne mogli shodu udeležili. Dopolnilna deielnozborska volitev iz Veleposeitva nameslo umrlega poslanca Ka-rela Lukinana in odstopivSega poslancu Antona Idma je razpisana na dun 10. novembra t. I. ob desetih dopoldne Volilni imenik ob-s' ga 85 volilcuv. Leta 1806 je bilo v vele-posestvu 103, leta 1807 - 06, leta 1000 -00 volileov. Katoliškega imeni se sramujejo. Za katoliško- nnrodno stranko, katero so naši brumni klerikalci prekrstili v »slovensko ljudsko stranko*, jo prišel na vrsto «Katoliški Obzornik". Tomu su odslej dali ime »Čas*. Katoličanstvo ni več moderno. Razpis gradbe železnice Kranj-Tržič. C, kr. železu ško stavbeno ravnateljstvo v imenu koncesijonarjov lokalne železnice Kranj-Tržič na Dunaju naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so bo oddala izvršitev stavbe železnice Kranj-Tržič in industrijskega tira v predilno tovarno tvrdke K. tilanzmann in A. Gassncr. Ponudbeni vzorci in drugi pripomočki za ponudbe se dobe prt c. kr. železniškem stavbenem ravnateljstvu na I)unnju(VI.Gumpendorferstras8o 10). Ponudbo jo najkasneje do f>, novembra t. I. 12. ure opoldne vložiti v vložni zapisnik navedenega ravnateljstva. Gradbeni razpis jo v pisarni trgovinsko in obrlmško zbornice v Ljubljani na vpogled. Za zgradbo savskega mosta v Kranja je v državnem proračunu za I. 1007 določen znatni znesek 200,000 K (4. obrok). Upanje je sedaj, da so s to propolrehno gradbo prične v kratkem, Dosednj jo določenih 200.1)1)0 K. Državni proračun za 1. 1007 izkazuje za Gorenjsko šo naslednjo: za gradbo mosta čez Bistrico v Podbrezju -10.000 kron (2. obrok), državni prispevek /,a gradbo ceste od Pod- priloja »Gorenjcu" St. 41 k 1.1906. borSta do primorske meje ter zn popravo že narejene med Podborštom in Zalim logom 40.000 K {5. obrok) in za regulacijo Save 80.000 K. Posetnikom Koroške bi bil') nujno priporočati, dn zahtevajo nn kolodvorih in v gostilnah vse le vslovenskem jeziku. Le s tem do?ožemo, da železniška uprava in podjetniki naslavljajo na slovenski zemlji jezika zmožno uslužbence. Na drugi strani naj se pa povsod pazi, da si; nn nepotrebni način ne provzročnjo kakšne nemško provokacije, ker le z mirnostjo in (inim nastopom si pridobimo ugled med rojaki onstran Karavank. Seveda, če bomo izzivani s silo. tedajse molčali nos mol P o d -pirajmo le slovenske tvrdke! V Celovcu živeči slovenski rodoljub nam v tem oziru piše: Z otvoritvijo nove Železnice se je pokazalo, da bodo Gorenjci odslej nnprej si nakupovali svoje potrebščine večinoma v delavcu, ker vidimo, da prihajajo od vsdi strani kar Irumoma. — Blagovolite torej svojo rojake v cenjenih svojih lislib kn-legorično opozoriti na to. da nuj se povsod, v vs< h prodajalni*ah, poslužujejo izključivo le samo slovenskega jezika in kdor bi jih ne mogel nli celo ne hotel postreči v lem jeziku, naj zapustijo tako prodajalnieo. Na tak način bodo nnši nasprotni trgovci prisiljeni, oskrbeti se s slovenskimi, uslužbenci, kur bode za našo nnrodno gibanje le koristno Sploh pn naj kupujejo v prvi vrsti pri domačinih-Slovencih S to akcijo se mora pričeti po vseh slovenskih listih, da so bodo naši ljudje spametovali in da se jim ne bodo treba mučili z nemščino, ko bodo kupovali svojo potrebščine, Kaplanu Brejcu plačilo za deminciinujr. Kakor Čujomo, je krajni šolski svet v Sori z večino glasov sklenil Biajcu nezaupnico in enoglasno, naj so ga odstavi kot predsednika krojnega šolskegn sveta. Lepo plačilo) Prijatelj izobrazbo je znani Pomaranč« v Preski. V šoli je navdahnil otrokom ve selje do učenja s temi besednim: Ju, le učilo se, otroci, le učilo se, jo treba znali, veste, je treba znati, veste, krščanski nauk jo treba znuti, to je najpotrebnejšo, to moralo znati, brati in pisnti ni tako potreba, veste, otroci, krščanski n.mk morate najbolj znali, da bo-dete srečni. Pomarančar že ve lo. Njemu že nese to, če zna krščanski nauk, tudi molitev mu nese lepo kronice, vendar pa bi tn čudoviti svetnik ne mogel biti danos proški fajmošter, če bi se učil sumo krščanskega nauku, Potem bi tudi ne bil tuko srečen, kakor* pripovedujo otrokom. Ali je čudno, če se ljudstvo brani šol, učiteljev in izobrazbe, ko taki krivi preroki vladajo ljudstvo, Kakšno stališče ima polom v šoli učitelj, ko župnik, ki je tudi predsednik kmjnogn šolskega sveta, tako »navdušuje* otroke k učonju. Kam bode -zaplaval čolnič ljudske prosvoto, če bodo potom lake ljudi še poslušalo razne oblasti, ki bi imele nastopiti proti takim rnzdiratoljem splošne ljudske omike I? Tomboli s šaljivo pošto in plesom so prirodi v korist ustanovnemu skladu bloj-jskega »Sokola*, dne 14. oktobru 1906 v restavraciji F. Sekovaniča na Bledu. Začetek ob 0. uri zvečer. Darila sprejema iz prijaznosti g. F. Sekovamč. Odbor. Železniško ministrstvo jo sklicalo na četrtek 11. t, m. sejo zastopnikov ileželnib zvez za tujski promol. Dežrlnn zvezn zn Kranjsko jo na tej seji bila zastopana po svojem tajniku. Orožne vaje domobrancev leta 1907. Z ozirom na razpis domobrnnskega ministrstva š\ 04iJ/II z dne BO. junija letos imajo prihodnje leto sledeči domobranci svoje orožno vajo: 1. Domobranci, ki so dve Mi dejanski služili iz nabornega letnika 1004, pridejo nn prvo, iz leta 1002 na drugo, iz leta 1000 na tretjo, iz letn 1808 na četrto in konečno izleta 1896 na peto orožno vajo. 2. Domobranci, ki so tri leta dejanski služili, imnjo i', nabornega letnika 100)1 prvo, iz 1901 drugo, iz 1800 tretjo in iz 1807 četrto orožno vajo. Nadomestni rozervniki iz nabornega letnika 10011 imajo pivo, in 1003 drugo in iz 1000 tretjo orožno vnjo. Daljo imajo drugo leto vajo vsi oni domobranci, ki so s kako orožno vajo zaoslnli. Pozivni dnevi so vrše takole: 16, marec, ir>. april, 15; maj, In. junij in li>, julij. Končno in moneversko vaje se vrše sredi meseca avgusta. Vsak domobranec, ki ima drugo leto orožno vnjo, si lahko izbire in sam določi ča3, kdnj nnjložje pride nn vnjo. Z ozirom nn lo olajšavo ni v prihodnjo vlagati nikakih prošenj za oprostitev od orožno vaje. Ono moštvo, ki bi so sploh no ali prepozno oglasilo zn kako vajo, se pozove na končno, to je maneversko vnjo. Zadnji rok za prigla-šanjo. kdaj je komu prikladna orožna vnjn, poteče 1. februarja Družbe bv. Cirila in Metoda v Ljubljani 175. vodstvena seja s>i je vršln v društvenih prostorih »Narodnega doma*. Začetek ob 3, uri popoldne dne 20. septembra 1000. Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Kaiol vitez Blciveis-Trstenitki. Fran Crnagoj. Aleksander Hudovernik (blagajnik), dr. Ivan Merhur, Luka Svclec (namestni prvrmc*lnik). Anton Svetck. eir. Ivnn Svetinu, Ivnn Šnbic. Dr. Pavel Turner ter Ivan Vrhovnik. Izmed njcfzorništvn je bil navzoč dr. Fran llešič. V smislu § 18 družbenih pravil sta so udeležila seje tudi zastopnika moške podružnice nn Gr>li pri Trslu: Fran Godnik in Josip Kntelnn. Prvomestnik je otvoril sejo ter pozdravil prav posebno šo v prvo navzočo izvoljence in povdnrjal, du še ni bilo toliko udeležbo dosodaj ua vodstvenih šojah, želnč. dn jo ta vzgledna vnema za našo dobro stvar trajna za vselej, (lestitul ji imenom vesoljne družbe nnmestnomu prvo mestniku Luka Svetcu na njega 80. rojstnem dnevu, ki bodo rožnovenski pondcljek, 8. ok tobru I. I. Polom, ko so se obširno raz pravljale razmero na rojnnskom družbinem otroškem vrtcu v Trslu, se jo imcnovaln do sedanja tržiška otroška vrlnnricn gdč. Agneza Stai alova zn otro-ko vrlnnrico v Hojami in dosedanja rojanska otroška vrtnarica gdč. Marica Crnigojova za otroško vrlnnrico v Tržiču Ravnateljem vodstvene pisarno je bil iZ' voljen dr. Ivnn Svetina, ki jo obenem sprejol začasno vesoljno tnjnikovanjo. V ožji odbor v smislu § 18 družbenih pravil so bili iz voljeni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Karel viloz Bleiveis-Trsteniški, Alcksunder Hudovernik (dennrničnr), Luka Svclec (namestni prvomestnik) Dr, Ivan Svetinu (ki že vrsto let nnmestujc v tom odboru glavnega loj nikn) in Ivan Šnbic. Vodstveni svetovalci v smislu g 18 al, .'I so bili izvoljeni cea, svetnik Ivnn M umik. stolni dekan Andrej Zamojic, hišni posestnik Oroslnv Dolenc, odvetnik dr, Frnn Miiudn ter c. kr. profesor v pokoju MaU> Ploleršnik, Zahvala so jo izrekla iz slnpivšimu vodstvenima udoma županu stol nega mistn Ljubljano Ivanu Hribarju, ki imn bistveno zaslugo zn Volikovško šolo ter kanoniku Anionu £lngnr,u, ki je družbi Inj nikovnl od njenega začetka do letošnjo veliko skupščino. Potem, ko sejo rušilo več notranjih družbenih upravnih zudov, jo zn-kljnčil prvomestnik ob '/»". uri zvečer sejo Vodstvo. Pečat gasilnega društva v Koroški Beli. Z ozirom na notico med (jeseniškimi novi cami* v sobotni številki, kjer jo rečeno, da ima gnsilno društvo v Koroški Boli nemški počet, sporoča vodstvo tega društva, da jo pred letom nadomestilo dvojezični pečat s sum os I o venskim. Umrl je g. Štefan Lnznr, uradnik industrijske družbe nn S.rvi, doma iz Krope. N. v m. p.! Ogenj. V (Zapričah) Kamniku so zažgali otroci, ki so se igrali z užigalicami, skedenj po-sestnice Agate Ferjan, du je s slamo, senom in drvmi pogorel do Inl. Škode je 1040 K, zavarovalnina je majhna. Nevnrnosl je bila za vso vas velika, ker je skedenj stal sredi med hišami, ki so krite s slamo in deskami. Drobne novice. Izginila jo prep kakimi desetimi dnevi Mnrija Okorn, žena Ivana Okorna, pekovskega mojstra iz Domžal. Ženska jo prišla pred kratkim iz blaznice. Vse poizvedbo po njej so doslej ostale brezuspešne. — Oddomajeodšla pred n» kaj dnevi 40letna slaboumna posestnikova žena Marijana Koroščeva iz Kranja. Navederika jo vzela seboj tri hranilnične knjižice in neknj denarja in se še sedaj ne ve, kje je. Pngrešanka je srednje postave, je škilasta, nosi modro obleko in imn nu glavi bel robec, - Oko jo i i -bila krnvn petletnemu Ivanu Stefotu v Vo-klem pri Kranju, ko jo je hotel spoditi iz zelnika. Dečka so pripeljali v deželno bolnico. — V Savije utonil 21letni Franc Mrak iz Hrnstja pri Kranju. Mraka jo njegov oče pripeljal in ljubljanske bluznico, a jo takoj zvečer izginil in so ga drugi dan našli ut opljo-nega, Shod kranjskih industrijalcev. Minulo nedeljo se je vršil v Ljubljani ustanovni bhod gorenjske sekcije »Avstrijske industrijske zveze*. Navzoč je bil I udi dež. predsednik, Schvvarz, in zastopnik dež. odbora, dr. Zamida. Izmod slov. industrijalcev so bili navzoči lo trije: gg, Hribar, Matihian in Pollak ml. Govorili so: zvezni ravnatelj Pastro, dež. predsednik Schvvarz in zastopnik dož. odbora dr. Zamida. Nuto so voli odbor: načelnik Gassner, prvi nač. namestnik Bumngartncr, drugi nnč. načelnika namestnik Tinppen z Jesenic, tajnik dr. Ambrositsch, blagajnik Kger, odborniki: baron Boru, LadstA tor, Samassa, Tonnies, Berger iz Bolepeči, Gock-in, Moline in Zublin iz Lilijo. Po vobtvi poroča R;eger o zadnjih dogodkih, ki so znatno vplivali na razvoj kranjske industrijo; glavni tajnik zvezin, dr. Auspitzc r o pomenu novo železnice za kranjsko industrijo in o splošnem socialnem vprašanju, ki posegu v vitalno interese delodajalcev in delavcev. Zastopnik koroške sekcije industrijcev poživlja kranjsko sekcijo, naj kmalu oživotvori idojo dolodajulske zveze. Nemčl. V četrtek zvečer jo zamudil davčni praktikant Ivan Cerkovnik iz Kranja na kolodvoru gorenjski vlak in tekel potem zn vlakom v nadi. da ga še doide. Na državnem kolodvoru jo pa padel v jamo za pepol in si pri padcu zlomil levo nogo v kolenu. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v duželno bolnišnico. Ljubljana dobi kavalorijo. Graški listi poročajo, da bo iz Ljubljane promoščen celi 11 ram I lovski polk štev. 27. na goriško mejo. V Ljubljano pa prido en bataljon lovcev in In polk konjenikov. Domobranski vojnsuica v Ljubljani brez napisa. Vojna uprava noče na ljubljanski domobranski vojašnici napraviti nu prvem mestu slovenskega napisa in nn drugom nemškega; za to sploh ne bo nobenega napisa. * * * Sost milijonov kron n protlilkohollste. John Croulo v Londonu jo zapustil šest milijonov kron društvu temperenclerjev (zmernih ljudi). Zapustnik žoli, da bi se nastavili in od obresti tega volila plačevali trije popotni učitelji, ki bi potovali po colem kraljestvu in govorili proti pitju alkoholičnih pijač, Glavnomu govorniku naj bi so dnla plača letnih 1K tisoč kron in drugima dvema po 12 tisoč vsakemu; 12 tisoč kron na leto naj se potrosi zn to, dn so zapreči točenje takih pijač v gledališčih in zabaviščih, in 24 tisoč zn predavanje v raznih učilnicah. Turški sultan ima, knkor listi za trdno poročajo, raku na ledvicah ter ho vtegnil šo jedva šest mosecov živeti. - Kako se maki revolucionarji branijo pred sodnijo. Nedavno Je usmrtila mlada rovolucijonarka Sinajidn Konopljnnikova krvoloka generala Mina, ki je bil poveljnik Inko-zvanih kazenskih ekspedicij po baltiških pokrajinah ter je pri tem postopal kot pravi tiran in divjak. Konopljnnikova je bila klicana pred sodnijo tor obsojena na smrt. Tam je govorila tako-le: »Vprašali sle me, kdo je meni dal pravico za uboj. Kot član socialno-revolucionarne stranke odgovarjam tako, kakor so odgovarjali tudi moji sodrugi: stranka je določila, da se mora beli nli krvavi teror spoprijeti z rdečim terorom. Teror stranke je izzvan od terora vlado, Kot dete prostega naroda — moj očo je bil vojak, moja mali kmetica — vprašam vas v enostavnem jeziku ljudstva: ali kdo je vam dal pravico, danas držite skozi stoletja v nevednosti in siromaštvu, da nas pošiljate v zapori!, v pregnanstvo, v rudokope, da nas streljate iu obešate ter ubijate na stotinejj Vi ste si sami prisvojili to pravico,ker slo močnejši; vi ste sonk-cijonirali lo pravico s pomočjo od vas izmišljenih postnv, popje pa so vam k temu dali svoj blagoslov. Toda prihaja novn doba. prnvicn naroda, katera je brez dvonin mnogo pravičnejša od vaš, ga nečloveštvn. Vi ste tej prodirajoči pravici napovedali boj nn življenje in smrt. Vi veste jako dobro, da kakor hitro izgine vaše nečloveško pravo, s katerim ste so hranili, kakor se šaj in krompir po K PH0. Trgatev na Dolenjskem. Ta teden se jo trgatev na Dolenjskem splošno pričela. V Trški gori pri Novem mestu je letošnja trla kljub vsem nezgodam v splošnem jako dobro uspela, grozdje kakor »nebeško jagode* in mošt bo tak, du ga bo w ^011 6*» 9*1 29 Dovje..... Hrulica..... 9«6 209 6*8 \w 104 9*0 218 f,5* 941 »6 931 164 616 951 1251 9»s m 65T !)4H 8» Jesenioe prih. . 9 »8 168 655 930 1215 U«5 700 IOŠ 47 Žirovnica .... 901 118 f,4« 9» 1200 5«« <)55 258 7TŠ lOiu 52 Lesce-Med . . . 8*» 108 6»o 911 115« 65» IO« ao« 7*o l()i« 64 Kadovljica .... 8«» 125« 6»8 <|o:t 11«» 601 1009 81» 7Š0 tofl 61 8»o 1253 615 850 113« 608 IO« 8nn 7»? 103» 64 Pndnart-Kropa . . 8'3 l'/38 610 8«5 1131 618 m 830 747 10«* 72 Sv. JoH..... 808 12»» 468 831 HIB 6*« 810 767 10« 74 803 12»o 461 8»e 1118 fis« 85« 811 110» 88 Škofja lioka , ',48 120« 438 8»» lioo 6«' 105« 408 8" l|i» 91 Medvode . . . '. 7j5 1153 415 76» IO*« 650 HOJ 416 831 11« 97 Vižmarje .... Ljubljana, drž. kol. . ' Ljubljana, južni kol. * 71» 114« 416 749 10»« 70« 709 111» 1115 4« 430 m 8« U31 113* 102 108 \ • 711 710 11»« liso 400 400 7*» 755 11IX* 10« j 1 A j V A J V A V k. / A Gorica ® Svoji k svojim! ® Gorica Jtotct „pri zlatem jdenu" V sredini mesta. — Narodno podjetje. — Krasna lega. — Nad 30 sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. — Veliki in mali vrt za restavracijo, obsežna veranda. — Solidna postrežba. Naša železnica vas vodi v Gorico! Podpirajte svoje rojake, ki se bore za gospo iarsko 03Vobojo od ■ tujcev, -—-—-—■-i— 174 15-7 Najcenejša in najhitrejša vožnja je s parnlkl © ,Severnonemškega Lloyda' iz Bremena v Jtew-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilholm II., Kronprinss Wilholm, Kaiser Wilholm der Orosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za pamike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it 35 nasproti občeznane gostilne Fluid"; I malih ali Iti udikih Hleklenlc slune finnln S K, 24 malih iill 12 velikih franko 8 K 60 v. in H Sknlljir franko 4 krone pri itdelovalelju E. V. Fellcrju, leknr li.h ju V OtilUlOlp Elzin Irg Al. 202. Hrvatsko. — Priporočati je dn se nnrnče PelltrjaVS odvnjajoče rabarbnrn ■ kirgljieo x znnti.kn „Elsa-Pillen" skupno z Fluidom škat-Ijin za h K; isle vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, i-lahosli, zaprtosti itd, — Pravega balzama je uohltl ne 1. ampak 2 dur*ta in S K franko. ■ Zagorski prsni in lirup za kašelj 2 steklenici 5 kron. — Prave švedske želodčne kapljice S K franko. 48/h 10 8 Loterijska srečka dne 6. oktobra 1.1. Gradec: 58 Hli 21 14 61 pelerine in jope za dame ln gospode, deklico in dečke kakor tudi vao drugo obleko imam v veliki izberi v zalogi. 20f> «-2 Blago modno in sveže, oene nizke. Se uljudno priporočam Rebolj Kranj, Glavni trg Išče se dobro lzvežbana kuharica katera je vajena za več ljudi dobro in varčno kuhati. i m 8-2 Kje? pove upravništvo „Gorenjca". as as ID Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in kole* tudi veliko izgotovljenih oblek za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka »9-19 v veliki izberi. Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova od 65 tjld. naprej, šivalni stroji pa že od 45 gld. naprej. Velike važnosti je tudi stroj za pletenje nogovic, spodnjih jopic i. t, d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu nuplete 6—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk preskrbim vsakemu cenj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nau^i v teku 4—G dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor „Adler", ,Bobbin", „Ringdif" i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdkc. Vrhutega so pa moji stroji še 20 °/i cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni. Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična. Covrenc Rebolj v pranju, jiavoi trg m. 189. Požjor! Najceneje in najbolje se kupuje sukneno, modno, platneno in manufakturno blago v novi trgovini 188 10-4 pri v Kranju „pri Besenčanu" ker ima veliko zalogo le najnovejše mode, samo dobrega in frišnega blaga, istotam je tudi velika zaloga potrebščin za Krojače in Wilj«po Martinih cenah. tf^0^tf0f j^aj#*af<^w*^*^1^^*^«*'*^'^***** 9—lOVu olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju, dalje katero je mrzlo stiskano, nima v sebi i nikakega albumina in je ravno radi tega m^^'^mv^^mv'vm^m^mmU^ najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). 208 12-1 sladko laneno olje, Rezervna zaklada: K 66.277. Denarni promet v 1.1905: K 3,216.600. Posojilnica v Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po WW * 12 10 ^* brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po BV*%| na menico pa po 6°/». — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do G. uro popoldne, izvzemši nedeljo in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 161-11 11 z dobrimi spričevali sprejme M. Glavnik, urnr v Kranju. 1W 8-8 (eno triko posteljno ptrje ;'»l>i' novefra «kubijenejta K 9 60, bolj' Aetfil K 12—, lielep, jako mehkega, »kiibljenc(fii 1H'- , K 24' -; (meimi-beleči, mehkega, nkilhljenep ,'in K, 86 K, IVilj.i se franko »roti povzetju. 1'uili ho za' menja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih utroAkov, Benedikt Sacbsel, Lobes št. 371 p. Plzon na ĆeAkem. 182 (5 6 J. Spruitzorjev naslednik LJUBLJANA, NIoiiinUovo Ulice Sil .-1. Stavbeno - ameliio m kooslrukriisko kllaCavnlCarslva. Žično omreije na stroj, ograje na miro dvoru, obmejno omrožjo, vozna vrata, bal' konl, verande, atol pno kriie, štedilnike itd. Specijaliteta: 74-1» valjični zastori (Rollhalken). Večkrat premirano I Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakoi tudi kipe, vaze ln druge glinaste h delke t vseh barvah, trpežne ln cent priporoča m 20 Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinaatih izdelkov - v LJubljani. - MlHBUt M OU«Y HOMJ CONCOUM' ZotO- tchaKal lt(lj( Oton Jcydl pri g. dr. E.Olobočnikv v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne ploSče, iz kavfiuki kakor tudi zlata, dalje vravnalnice ir obturatorji se izvršujejo po najnovejitl um 1 metodah. Plombe v alatu, porcelanu, amalgame in oomentu kakor tudi vse loboidrav niike oporaoijo izvršuje tu speoljallit Odprto vsako nedeljo od 8. do 8. nrt ir.s h prodaja najceneje trgovina z mešanim blagom Peter Majdič „MERKUR" v Kranju. 0V1 ?Walni stroji so najboljši za družinsko rabo. Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedosežnl za obrtne svrhe. - Šivajo naprej ln nazaj. — iaf Teko na krogljlcahl ~w Ulavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana mestni trg 11). I»l—14 Kočevje na gradu. piVoVarna G. Hicr-jcf ik dedičev V Mani * priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno mamo in na baVarslji način Varjeno pitfo 21 DVa parna stroja po 10 oziroma 18 konjskih sil, brez napake. ?c sedaj v obratu, večji z lastnim stojalom na kolesih (lokomobil) in posestvo obstoječe iz prostorne hiše, 0 sob, gospodarskega poslopja, rodovitno polje, senožeti itd., se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je posebno pripravna za vsako obrt, lastni vodovod, reka v bližini, železniška postaja. Ponudbe na lastniki 210 8-1 I. Dernič, tovarnar v Radovljici, (Gorenjsko.) Gričar & Mejač Ljubljana Prešernove ulice št. 9. Velika zaloga izgotoVljenih obiti; za gospode, dečke ln otroke. Konfekcija za dame. Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 194 G-4 Ludovik Borovnik puakar t Borovljah (Ferlach na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušk za lovce in strelce po najnovejših sistemih p ul popolnim jamstvom. Tudi predeluje stnre samokresnice, vspre-jenia vsakovrstna ^opravila, ter jih točno in dobro izvikuje, Vse puške so na c, kr, prcizkuševalnici in od mene preizkušene. 204 62-2 ■ iiiNiri)\-intl oonlUl acciMtotiJ* mm ap Kaj je Priznano najboljša, po najnovejših IzkuSnjali hlgenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. KraSovIcu, A.Trevnu ter gospe] Jerici Mor«. Izdelovalec: O. Seydl, LJubljani, Špi- talske ulice 7. 76-61 1 North British and Merkantile' Zavarovalna družba proti ognju. \ Ustanovljena leta 1809. Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaSa 201 milijon kron v zlatu. Ta zavarovalna družba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najviše kon:esl-jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji i škoda, povzročena po ognja in streli na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahko trn vn i-ški In poijski pridelki, dalje relo tivina, ki je monh na paši od .it r o le zadeta. Zavarovalnina je laka, da z ozirom na nizko ceno no zaostaja za nobeno ie tako solidno zavarovalnico. Nastala škoda se. hitro pregleda in takoj izplača. Hnzna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred Snem pa generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica fit. 6. 218-43 Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka. Razpošiljanje švioarskih ur na vse kraje svetal Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih nr, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrnine, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi nrarje ln zlatarje glavnik mest. remontoar-Roskopf, trpežno Ravn0 je naJBOVOJŠl VOliU COnlk, f^remontoar trpežno to-kolesje, gld. 246, enaka iz , 1 -.. 1 Iti Ml in močni pokrovi, gld. pravega srebra gld. 396, Kateri SO pOSljO ZaSlOIlj lil pOSuHUe 485, ista z dobrim anker- 5t. 50ii. Ni kel nasla ar. ker- St. 605. Prava srebna ciluv ista z dvojnatlm tršim sre-bnim močnim pokrovom ... . gi.660 ln naprej. Moške ure, 2 tretjim naravne velikosti. prosto. kolesjem gld. S'96 in naprej. 188-14 \1B wy£uau v Spodnji Šiški pri Ljubljani ob glavni oeiti naiproti ljudski Soli. L se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarftno pivo. Gorka in mrila jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večjo družbe je na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro. 126-16 Za tujco novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K. Jako ugodna prilika za leto- viSčarje, za katere se cena primerno zniža. Na razpolago so vsi domaČi listi. par cwmMe! Toda postrežnt! Z odlič. spoštovanjem ANTON MAVER, lastnik. Gorenjci I SJo)! K sVojlml Kadar pridete v Ljubljano, obiščite kavarno JLEON t Ljubljani, Stari trg št. 31. Ondi dobite vsak čas najboljšo in najcenejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno vino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se naliajajočcm Polvphon-Ochestron. 136-14 Leon Pogačnik. Gorenjci? goli K svojimi dosežejo s tem trgovci in prekupovalci, ako naroče 75 kosov finega peciva po 2 vin. za K 1'— 38 » » » » 4 » » » 1 — Razpošilja ▼ najlopših kartonih E. BRANDT ^ tovarna finega peciva v Kranju HOTEL „ILIRIJA" 69 m 'Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene niika. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Frlc Novak. M. Podkrajšek frizer za dame in Ljubljana, Sv, Petra cesta 36. Filijalka umit naBproti hotela „Union" priporoča tyttm hit« za gojitev las in za umivanje i'I ve svoj zdravniško priporočeni gorko Id mulo tračni sušilni aparat. Suši brez nad-leine vročine. No provzročuje skrčenju Ins. Vpliva dobro on pospeševanje rasti Ins. /Uma vsaknvrsrnh vpieiK sirlltiih m zmeianib las Oddelek za dami1 h isparatnitn vhodom. Pod to znamko je spoznati prodajalne, v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji Smger Go., akc. druž. asa šivalne stroje aa-a.-i Kranj, glavni irg 192. Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo driiiii lr(rovci pod imenom »izvirne Singerce«. Ktr mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, ohsl>je taki -izvinu .Singerjevi stroji> kvečjemu Iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti takega poroštva, niti d"pMlatl . posnmnih delov. , 69-17 Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žago in vse stroje za obdelovanje lega, Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generator s ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji it, koles < Tovarniška zaloga 71- BO Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa .cinki sedopušljejo na zahtevanje zastonj. Najbolje za zobe OobiVd se v lekarni Q, K, Savnlka v Kranju Bolnemu zdravje I Pozor! Čitaj I Slabemu moči Pozor! Čitaj I 1 i Pakraftc želodčne Kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih In flfi vesnlh ho-leznih ter odstranjujejo krče, holeill iz želodcu, vrhove in čistijo kri, pospešigejo prebavo, zganjajo malo in velike gliste, odslrnnjajo mrzlico in vie druge bolezni, ki nastpjajo vsled mrzlice. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najbolji« sredstvo proti bolesti maternice in madron; zalo ne smejo manjkati v nobeni meščnnski in kmečki hiši, 201 90—8 Naj vsakdo naroči in naslovi: peter Jirijlf, Icftarnar V paHracu 1159. SM01II1. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena ju sledeča (franko na vsako pošto): 12 stoklonlčio (1 ducat) 5 K, 24 stekle-ničlo (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničlc (3 ducati) 12 E 40 v. Slovanska zel se rabi i uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, teikemu dihanju, nstmi, proti hodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter doluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših pranih in pljučnih bolečinah. Moja zdravila Pakratke želodčne kapljioe in Slovansko ael priporočajo imin'i najboljši zdravniki. Cenn je sledeča (franko na vsako po*to)i 2 originalni steklenici 8 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se no razpošilja. Prosim, da se naroča naravnost od mene pod na«lovom i Peter JiirlM, lekarnar V PaHracu HI. 59, Slavonija. Čitaj! Naročil Ne bo TI kali \nU\it kuuMitoij »Gorenjca., Odgovorni urednik Iv, l'r. I.amprel. Ualnina in tiiok lv. l'r. Lampreta v Kranju. 0931