Doleiijake Novice izhajajo vsul; fietrtelt ; uko : : je ta «Un prazuik, dan pojirej. : : Cena jim jc za ceio leto 8 K, za pol leta 4 K, NaroĚDiiia za NemËijo, ïioano in druge evropske dríĚave zuaŠa 8*50 h% za Ameriko 9'ňO K, List in «giiisi 8« pliiôiijejo iiapioj. Vse ilopÍKfl, iiiiročiiiiio in okiihiiíIh 8prejeitui tlakariia J. Krajec nasi. Cesarjev manifest. Mojim zvestim UTStrijskim uarodoiiil Odkar sem zasedel' pi'estol, strciiiiiii neoiiiajiio za tem, da bi vsem svojim narodom priboril zaži^ljoiii mir ter narodom Avstrije kaijal poti, po katerih bi brez zaprek in sporov blagovito razvili moč svoje narodnosti in jo mogli uspešno upoi'abljati za svojo (lugevno in gospodarsko blaginjo. Strašna borba svetovne vojske ja doslej ovirala mirovno delo. Jnnaštvo in zvestoba, požrtvovalno prenašanje nadlog in stisk, vse to je v tem hudem času zmagoslavno branilo domovino. Težke vojne žrtve so nam morale zagotoviti iastni mir, na iigar pragu, z liožjo pomočjo, stojimo danes. Sedaj so je treba nemudoma lotiti obnovitve domovine na njenih prirodnih in zategailel najzanesljivejših temeljih. Želje avstrijskih narodov je treba pii tem skrbno spraviti V sklad in jih izpolniti. Odločen sem, to delo ob svobodnem sodelovanju Svojih narodov izvesti v duhu onih naiel, ki so jih zvezni vladarji v svoji mirovni ponudbi sprejeli za svoje. Avstrija naj postane po volji svojih narodov zvezna država, v kateri tvori vsako narodno pleme na ozemlju, kjer je naseljeno, svojo lastno državnost V združitev poljskih ozemelj avstrijskih z neodvisno poljsko državo se s tem ni-Itakor ne posega. Tržaško mesto s svojim okolišem dobi po želji svojega prebivalstva posebno stanje. Ta nova uredba, ki se nikakor ne dotika celovitosti dežel ogrske svete krone, naj vsaki narodni posamezni državi zajamči njeno samostojnost. Uspešno pa bo tndi.šČitila skupne koristi in jih uveljavljala povsod oniii, kjer jo skupnost življenska potreba posameznih državnosti. Zlasti bo treba združitve vseh moříi, da se po pravičnosti in primernosti uspešno rešijo velike naloge, ki izviiajo iz vojnih posledic. Dokler ta preosnova tfe bo zakonito izvedena, ostanejo sedanje naprave za varstvo splošnihkoristi neizpremenjeno veljavne. Moji vladi je naročeno, da nemudoma pripravi vsa dela za obnovitev Avstrije. Do nai'odov, na katerih samoodločbi bo osnovana nova država, se obračam s pozivom, naj pri velikem delu sodelujejo z narodnimi sveti, ki naj — sestavljeni iz državnih poslancev vsakega naroda — uveljavljajo koristi narodov med seboj kakor tudi v občevanju z Mojo vlado. Tako naj naša domovina, utrjena po slogi narodov, ki jih oklepa, kot zveza svobodnih narodov izide iz vojnih viharjev. Vsemogočni naj biagoslovi nas trud, da bo veliko mirovno delo, ki ga gradimo, na srečo vsem Mojim narodom. Na Dunaju, dne 16. oktobra 1918. * Karo), s. r. Hussarek, s. r. Povelje armadi in iiioj iiarici. Po željah vseh narodov Avstrije se bodo ti strnili v narodne države, združene v eni zvezni ^drŽavi. Na ta način se bodo po eni strani odpravile ovire, ki so obstajale v skupnem življenju narodi)V, po drugi ati atii pa naj se v bodoče odpre enotnemu delovanju za blagor lastnega naroda in domovine neovirana in prosta pot. V tem pomembnem trenotku se obračam na armado in mornarico. V vaših vrstah sta zvestoba in edinost vedno neločljivo družili vse narode med seboj in z Menoj. Neomajno je Moje zaupanje, da bo duh zvestobe in edinosti, ki se je od nekdaj in tudi sedaj popolnoma izkazal, živel trdno dalje. Hočemo ga ohraniti iti bodi novim državam Avstrije najdragocenejša dedščina, njim in Meni v korist in blagor; v to pomozi Bog! Schonbrunn, dne 17. oktobra 1918. Karol, s. r. Hilson za popolno svobodo luooslovonov. Odgovor Avstriji. Dunaj, 20. oktobra. (K. u.) Besedilo odgovora Združenih držav na avstrijsko-ogrsko noto 4. t. m., ki jo je poslal državni departement potom švedskega poslanika v Washingtonu švedskemu zunanjemu ministru, slovo: Državni departement, dne 18. oktobra 1918. — Gospod! Čast mi je, potrditi prejem Vaše note z dne 7. oktobra, v kateri pošiljate predsedniku naznanilo avstrijske-ogrske vlade. Sedaj mi je predsednik dal nalog, naj Vas Jiaprosim za prijaznost, da pošljete potom svoje vlade c. in kr. vladi naslednji odgovor: Predseilnik smatra za svojo dolžnost, da avstrijski-ogrsko vladi naznani, da se s predloženim predlogom te vlade ne more pečati, ker so so po njegovi poslanici z dne 6. januarja izvršili dogodki velike važnosti, ki so kompetenco in odgovornost vlade Združenih držav nujno izpremenili. Med 14 pogoji, ki jih je takrat formuliral predsednik, je bilo tudi naslednje: Narodi Avstrije-Ogrske, katerim Želimo, da bodi njihovo mesto med narodi varno in za-gotov^jeno, naj dobe najsvohodnejšo možnost za avtonomen razvoj. Odkar je bil ta stavek zapisan in izgovorjen pred kongresom Združenih držav, je vlada Združenih držav priznala, da med Čeho-Slovaki in nemško in avstrijsko - ogrsko državo obstoja vojno stanje in da je češko-slovaški Narodni svet do facto vojtijoča se vlada, ki ima primerno avtoriteto, da vodi vojaške in politične zadeve Ćeho-Slovakov. Vlada Združenih držav je tudi na najdalekosežnejši način pi iznala pravičnost narodnih stremljenj Jugoslovanov po svobodi. Predsednik tedaj ne more več pri- znati samo avtonomije teh narodov kot temelj miru in je prisilen, vstrajati na tem, da naj bodo oni in ne on sodniki o tem, katera akcija avsti'ijske-ogrske vlade bo zadovoljila težnje in pojmovanja narodov o njihovih pravicah in določbi kot članov družino narodov. Sprejmite, gospod, ponovno zagotovilo mojega največjega spoštovaiqa. Robert Lansing. Proglas na Jugoslovanski nopod. Za popolno ujedinjenje SHS. Jugoslovanski zastopniki pojdejo V Švico k pogajanjem. Narodno Veče SHS. naznanja iz svoje seje, ki se je vršila 17., 18. in 19. oktobra tega leta narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov, da prevzame od tega časa naprej, pooblaščeno od vseh narodnih strank in skupin, v svoje roke vodstvo narodne politike. Od sedaj naprej v splošnih narodnih vprašanjih nobena stranka, nobena politična in parlamentarna skupina ne bo veČ vodila nikake posebne politike niti ne bo stopila zasebno v pogajanja s faktorji izven naroda, marveč bo v vseh teh vprašanjih v bodoče edini predstavitelj in odločilni činitelj Narodno Veče. Zahtevamo ujeditijenje celokupnega našega imroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem etnografskem teritoriju, kjer naš narod danes Živi, brez ozira na katerekoli pokrajinske in državne meje, v eno samo edinstveno, popolnoma suvereno državo, urejeno po načeiili politične in ekonomske demokracije, ki vsebuje v sebi odpravo vseh socijalnih in gospodarskih krivic in neenakosti. Zahtevamo, da bo na bodoči mednarodni mirovni konferenci zastopan naš narod enotno po svojih posebnih odposlancih. Vsletl tega odklanja Narodno Veče načrt rešitve narodnega vprašanja, kakršen Iz dnevniho slovenshiigfl îastniha v svetovni vojni. Po dnevnmu t Jnntia Muha. (17-) Stotnik je takoj napovedal odhod ob dveh zjutraj, a Že o polu ene je došla vesela novica: „Skupina Temnica ostane v taborišču!'' Zavladalo je nepopisno veselje; po vseh barakah je zagrmelo petje in vriskanje. Pet dni pozneje pa mi je polkovni adjutant nadporočník Mahr-sporočtl, da se preselimo v sprednje postojanke, kjer smo bili pred enim mesecem. Splošna popar-jenost... Zvečer amo se v verandi zabavali ter se poslavljali od lepe doline in od svoje koče. Di ugi dan je burja briUi, da je bilo groza. To je bil pravi ples čarovnic, kakršnega še nisem videl poprej. Ob štii'ih popoldne smo zapustili prijazno taborišče in odrinili v postojanke. Kakor pijani smo tavali po cesti, kajti grozovita burja se je igrala z naun", kakor otrok z Žogo. Nekaj zelo neprijetnega, pa tudi zabavjiega. Pošteno smo se nasmejali. No, zopet sem na gorkem in na varnem v svoji nekdanji votlini. Kaverna se je precej izpremeniia, naši predniki so jo okusno uredili. Celica bataljonskega poveljstva je sredi kaverne, toi'ej na varnejšem prostoru. Majhna je ta sobica, a lična. Stene so prevlečejie z vrečami, kar ni le lepo, ampak tudi koristno. Dasi ni peči je v celici vendar toplo, da aedim golojok pri mizi. Postelji sta dniga vj'hii druge; na spodnji spim jaz, na gorenji ])a stotnik. Zunaj brije mrzla bora in naletava sneg, tu v kaverni pa ni niti najmanjšega vetriča. Le kadar zavrtijo ventilator, zapiha po sobici pi-ijetna sapica in prežene dušečo soparo. Ventilator je izborna naprava v podzetnskih jamah, za zdravje nepiecenljive vrednosti. Življenje v kaverni je konečnc zanimivo, Posebno na glavnen; trgu — to je pred našo celico — je večen kraval. Dovo\j je, ako omenim, da stanujejo tukaj * častniški sluge, ordonanci, artileristi, telefonisti. Kajne, lepa mešanica! Kar tri telefonske postaje so v tem koncu in mirno ni niti dve minuti. Želim si v kraj, kjer bi mogel vsaj nekaj časa v niiru zaspati. Ivan polagoma prinaša dobre daiove z Dolenjskega, kjer je bil na dopustu. Premeten pa je; ni hotel vsega naenkrat predložiti, ampak počast nosi na svetlo: krvavice, ocvirke, jabolka in (lomači kruhek. Ko človek gleda in uživa te darove, se nm nehote obude želje po lepem Dolenjskem. Sovi'aŽna artilerija je nas po stai'i navadi vsak dan oblajala, a smo bili kmalu rešeni, kajti že 5. febi'uarja smo se preselili v taborišče pod „Stolom", severno od Sv. Ambi'oža. Tako lepo je tu, da v tivolskem gozdiču pri Ljubljani ne more biti lepše. Gladke stezice se križajo, kakor v parku, ob njih pa stoji cela vrsta barak. Tu se mi Z(]ii še lepše nego v temniški dolini. O prostem Času sem jo mahnil na izprehod. AIi, ta sveži Jutianji zrak, ta opojni vonj v borovem gozdiču! Dospel sem na vrh sedla, in odprl se mi je krasen pogled v Vipavsko dolino. Lepi so ti kraji od daleč, čfe pa jih človek natančneje ogleda z daljnogledom, so žalostne razvaline. Gori v kotu na severozahodu se leskeče mesto Corica. Tako lepo, kakor od tukaj, je še nisem opazoval. KazloČeval setii posamezne cerkve, palače in biše. Zlato mesto! Kadar te človek zre, se nui vzbuja v srcu pomilovanje in srd. V Čudni škodoželjnosti si želim, da bi te naši topovi zdrobili v prah in pepel. Želim, da bi te sesuli tako, da bi ne ostal kamen na kamnu, samo zato, da bi se ne šopiril za tvojim zidovjem pohlepni Italijan. In zopet se mi zasmiliš v dno srca. Bilo si naša dîka, naše dete, naš ponos. Óuvali smo te in branili, potoke krvi so hrabri branilci prelili zate. Toda pridrl je od zahoda krvoločni sovražnik in te je iztrgal iz našega naročja. Bog te čuvaj! V naših srcih jc ena misel, ena želja, en cilj: da to zopet iztigamo iz krempljev nezvestega zaveznika. je potlun v avati'ijskeni cesarskem niiuiÎÎestu z dne 16. oktohra, kakor tudi vsak bodoči predlog, ki bi imel namen rešiti naše narodno vprašanje samo deloma ter iiin odvzeti njegov mednarodni značaj. Narodno VeÊe smatra, da more samo s sprejetjem teb njičel zajamCiti trajni mir med narodi, združenimi v svobodniti državah, in s tem omogočiti zvezo narodov in sjilošno razoi'oženje. Narodno Veče izjavlja, da se bo po občili načelili demokracije vsem drugorod-iiim manjšinam v državi Slovencov, Hrvatov in Srbov zagotovil svobodni razvoj, sosednjim državam v zaledju pa omogočil in zagotovil trgovsko-prometni doliod na morje, toda brez poseganja v našo teritoi'ijalno celokuimost in državno suverenost. Narodno Veče poživlja celokupni nas narod ene krvi in jezika, eno duše in enega srca, da se zastavi za nresničenje teli zahtev in načel z ono udanostjo in samozatajevanjem, ki jih zahteva sedanjEt, usoilepolna doba. Zdnižimo se torej vsi v eno veliko, nerazdrnžljivo nai'odno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega njedinjenja, svobode in neodvisnosti, da so 8 tem pokažemo vredne velike dobe, v kateri Živimo in velikih nalog, katere smo prevzeli. — V Zagrebu, dne 19. oktobra 1918. — Dr. Anton Korošec, predsednik. Dr. Ante Pavelić, Svetozar Pribičevič, podpredsednika. Kaj jc Jorodno Veče"? Kakor imamo samo za Slovence v Ljubljani Narodni svet, ki so bori za čim večjo narodno, politično in gospodarsko osvoboditev vseh Slovencev, tako imamo v Zagrebu vsi avstro - ogrski Jugoslovani Narodno Veče, v katei'em so sorazmerno zastopani Slovenci, Hrvati in Srbi. To Narodno VeČe ima v prvi vrsti namen, da bodo vsi Jugoslovani v narodni in gospodarski politiki na zunaj in na znoti'aj nastopali po enotnem nači'tu. Narodno veče jo naše najvišje narodno zastopstvo in edino Narodno Veče je upravičeno v imenu celega jugoslovanskega naroda podajati izjave. S tem pa je tudi dan odgovor, kdo bo zastopal naš jugoslovanski narod pri mirovnih razgovorili. Našega narodnega zastopnika v Bruselj ne bo pošiljala niti avstrijska, in'ti ' ogrska vlada, pa tudi avsti ijski zunanji minister ne, temveč edino le Narodno Veče, seveda v popolnetii sporazumu z vsemi narodnostmi, ki so zastopani v Narodnem Veču. Slovenci pa se lahko zanesemo, da bodo naši zastopniki v Narodnem Veču tudi v tem oziru znali varovati naše kojisti. Pošljite darove za slepe vojake! Razglos Jorodnego Veča". Zagreb, 21. oktobra. Osrednji odbor, izbran dne 5. oktobra od Narodnega Veča SHS na skupščini odposlancev vseh narodnih sti'ank in Hrvaške, Slavonije ter Reke, Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Istre, Trsta, liranjske, Goriške, Štajerske in Koroške ter Bačke, Banata, Baranje, Prek-murja, Mednuirja, sešel se je dne 17. in 18. oktobra v Zagrebu ter je na tem sestanku izvolil svoje preilsedsLvo takole: Za predsednika dr. Antona Korošca, za podpredsednika dr. Ante Pavelića in Svetozarja Pj'ibiČevića, za tajnike dr. M. Drinkovića, dr. Lorkovića in dr. Budisavljevića. Nadalje je izdal razglas Narodnega Veča SHS, s katerim se odločuje o rešitvi našega narodnega vprašanja. S tem je sprejel sledeče predloge: 1.) Glede dela v saborih; 2.) da se dobe potni listi za Švico članom osrednjega odbora; 3.) da se osrednji odbor proglasi za pertnanentnega. Oilposlali so se nadalje brzojavni pozdravi Narodnim svetom Čeho-SIovakov in Poljakov. Zagreb, 22. oktobi'a, Osrednji odboi' Narodnega Veča je imel včeraj sejo oil 5. ure do pozne noči, na kateri se je obširno bavil z Wilsonovo noto in položajem. Izdan je bil sledeči komunike: Narodno Veče pozdravlja z največjim veseljem stališče, ki ga je zavzel predsednik Združenih držav Amerike v svojem odgovoru na avstrijsko-ogrsko noto z dne 4. oktobra 1.1. pod datumom : Državni de-paitenient, 19. oktobra 1918, ki odgovarja izjavi naroda SHS. in stališču, ki ga je zavzel v objavi Narodnega Veča 20. okt. t. 1. glede rasitve svojega narodnega vprašanja in misli popolne narodne samoodločbe. Ponovno izjavlja, da smati'a mednarodni mirovjii kongres za edini kompetentni forum za rešitev jugoslovanskega vprašanja. Sklenjeno je, da se podvzame korak za oživotvoritev ustavnih pravic, posebno glede svobode tiska in se.'itajanja. Končno se prosi ves narod, naj bo v svojih manifestacijah dostojen in naj se izogne vsemn, kar bi škodilo imetju in ga uničilo, ker bi se s tem uničila posest, ki se smatra za last bodoče države SHS. Pravilnih „Harodnega Veča". 1. „Narodno Veče" za narod SHS v Zagrebu je politično predstavništvo vseh Slovencev, Hi'vatov in Srbov, ki žive v Hrvatski-SlavoTiiji z Reko, v Dalmaciji, Bosni-Hercegovini, Istri, Trstu, na Kranjskem, na Goriškem, Štajerskem in Koroškem, T Bački, Banatu, Baraniji, Medži-ninrjn in v ostalih krajih jugozapadne Ogrske. 2. Skupni temeljni program Narodnega Veča je: Ujedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v narodno, svobodno in neodvisno državo Slovencev, Ili vatov in Srbov, nrejeno na demokratskih načelih. Vsa vprašanja, ki so v zvezi s temi temeljnimi načeli, se smatrajo za nespoi'no skuinia vprašanja Narodnega VeČa. Poleg tega odloča Nai'odno Veče o vseh vprašanjih, ki jih priznavajo v Narodnem VeČu zastopani odposlanci za skupna. 3. Organizacija Narodnega Veča temelji na teritorijalnem principu, to je: vsaka izmed naših pokrajin pošlje v Narodno Veče 1)0 enega odposlanca na okroglo vsakih 100 tisoč prebivalcev. Kranjski, slovenskim delom Štajerske, Goiiške in Koroške ter Trstu prij^ia skupaj 14 odposlancev, Istra dobi 3, Dalmacija 7, Hrvatska-Slavonija z Reko 28, Bosna-Hercogoviiia 18, Jugoslovani na Ogrskem 10 odposlancev. Vsi izvoljeni Člani hrvatskega sabora v Zagrebu, bosanskegaj^aboi'a v Sarajevu, državnega zbora na líunajn ter vseh deželnih zboi'ov prej navedenih dežel, ki sprejemajo načela tega pravilnika, imajo se, kolikor že itak niso izvoljeni Člani Narodnega Veča, pravico udeleževati se plenarnih sej veča. Vrh tega pa imajo Člani hrvatskega sabora v Zagrebu, bosanskega sabora v Sarajevu in državnega zbora na Dunaju pri plenarnih sejah skupaj po pet glasov, odnosno po pet odposlancev z aktivno in pasivno pravico. 4. Organizacije, ki pristopajo Nai'od-nemu VeČu in ki zastopajo razne narodne stranke in politične skupine v poedinih poki ajinab, so dolžne, prepustiti sorazmerno število odposlancev tudi onim narodnim strankam, ki sedaj eventuelno ne pristopijo Narodnemu Veču, a prosijo naknadno za sprejem. Naravno, da nioje tu iti samo za stranke, ki stoje na stališču narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov in neizpodbitne pravice samoodločbe našega naroda, kakor je to označeno v zagrebški . resoluciji z dne 3, maica 1918. leta. — O sprejemu sklepa „Osrednji odbor Narodnega Veča. 5. Narodno Veče deluje: a) v skupnih sejah, ki se sestajajo 1'edno vsake 3 mesece, ter na poziv „osrednjega odbora" po potrebi, ali pa na predlog najmanj 15 članov Narodnega Veča. V tem poslednjem slučaju se moi'a sestati seja najkasneje 14 dni pozneje, ko je predsedništvo dobilo obvestilo. Plenum voli „osrednji odbor" (člane in namestnike) ter niu določa smer dela. b) „Osrednji odbor" šteje največ 30 izvoljenih članov. Z dvema tretjinama glasov more „osrednji odbor" kooptirati največ še 10 članov z istimi pravicami. „0.srednji odbor" sklicuje plenarne seje Narodnega Veča, vodi poslovanje Narod- nega Veča, predstavlja ga na zunaj, določa poslovnik in pododbore Narodnega Veča, spi'ejema njih poročila in se posvetuje o njih, imenuje poverjenike, rešuje spore med raznimi pokrajinskimi oj'ganizacijatiii in skupinatni, daje v skladu za zastopniki odnosnih zastopov smer postopanju parla-mentarnili skupin v splošno narodnih vpi'a-šanjih, nabira denarna sredstva in jih tudi upravlja ter izključuje posamezne Člane, ki pa imajo pravico iiriziva na Naiodno Veče, toda brez odgodîlne moči. Po izvolitvi se'„osrednji odbor" konstituira in izvoli pi'edsedništvo, ki vodi posle „osrednjega odbora". Predsedništvo „osrednjega odbora" je zaeno tudi predsedništvo Narodnega Veča. 6. V plenarnih sejah Nai'odnega Veča in „osrednjega odboi'a" se sklepa z dve-tretjinsko večino glasov navzočih članov. Za „osrednji odbor" je potrebno, da je navzoča nadpoloviČna večina članov ali njihovih namestnikov. Za plenarno sejo Nai'odnega Veča zadostuje, da je navzoča tretjina članov s pi'avico glasovanja, treba pa je, da so ti člani pravočasno povabljeni. V postopanju na priziv proti izkljuČenju posameznega člana „osrednjega odbora" ne glasujejo oni člani „osrednjega odbora", ki so se udeležili glasovanja o izključenju. 7. Ta pi'avilnik se more izpreîiieniti samo v plenarni seji Narodnega Veča v navzočnosti vsaj polovice članov. Zagreb, G. oktobra 1918. Overovljeno od poslovnega odbora Narodnega Veča. Zagreb, 8. oktobra 1918. Dr. Angjelinovič, I. r. zapisnikar za SHS v Zagrebu, dr. Ante Pavelié, I. r., Bukšek, 1. r.i dr. Lorkovič, 1. i., dr. M. Drinkovič, 1. r. Štrajh in demonstracija za mir v Berlinu. Berlin, IG. oktobra. Danes dopoldne so pričeli v Berlliui štrajkati delavci vseh municijskih tvornic. Delavci so šli Unter die Linden in na druge najelegantnejše ceste, kjer so demoustrii'ali za nov mir in proti oblegovalnem stanju. Opoldne so se demonstranti spopadli z močnimi oddelki policije. Berlin, 17. oktobra. „Vorwarts" poroča: Popoldne je poskušala nuiožica, ki jo štela približno 150.000 oseb, korakati iz „Tiergartna" pred državni zbor, a jo je policija potisnila od tam proti Branden-burškim viatam. Demonstranti, ki so pristaši neodvisnih socialistov, so korakali s „Hoch!"-klici miru po najelegantnejši berlinski cesti Unter den Linden. Pred palačo ruskega veleposlaništva se je množica strnila in je klicala „Hoebl" Ko se Nedeljsko popoldne je. V taboi'iŠča vlada veselo razpoložeiije. Nedeljski počitek znaja naši fani-je res lepo izkoristiti. Veliko se jih je spravilo tja na solnčni hreg zunaj gozdiča, kjei' se napol nagi solnčijo in obirajo domače Živalice. Djugi zopet leže zlekiqeni na solnčnih prostorih sredi gozda in se razgovarjajo o preteklih dneh, o zlatih časih, prerokujejo bodočnost. Nekateri so zopet zailovoljni, da se smejo iztegniti v baraki, da smejo brez skrbi za-, spati. Tam na drugem koncu se razlega po baraki glas harmonike, kakor v kmečki gostilni. Povsod nedeljsko razpoloženje. Tudi v naši hišici se je iioznalo, da je nedelja. Vsi smo sladko spali. Ob de-lavnikiii pa seni iaiel obilo posla z opisom bojev pi i Hudem Logu. To nalogo so dobila vsa bataljonska poveljstva s posebnim na-jočilom, naj se stvar temeljito izvrši, ker nameravajo snov u])orabiti v ^judskošolskih čitankaii. Samo osem dni smo preživeli v tem pi'ijazneui taborišču kot divizijska rezerva v popolnem Jiiiiu, ne da bi nas sovražnik nadlegoval. Od tu smo se preselili v taborišče pri Srediiji Giiži. Posamezni oddelki našega bataljona so se nastanili po kotanjah, ki leže druga poleg druge. Koča bataljonskega poveljstva jc podobna železniškenui vozu. Nizka je tako, da človek komaj stoji v njej. Strop jc narejen iz vzbočene pločevine. V sobici sta postelji za poveljnika in adjutanta, mizica in pečica; telefon je pri adju-tantovi postelji. Ko sem pogledal po dolinici, sem se spomnil one nesrečne doline pri Hudem Logu, kjer sem petnajst dni visel med življenjem in smi'tjo. Ta ji je pi'av podobna, le Timujša je od one. Hišice so prav dobro maskirane. Zasute so na debelo s kamenjem, tako da letalec ne juorc slutiti, da bivajo tu ljudje, in vendar bije v teli skrivališčih nekaj sto človeških src. Tako veselo razpoloženje, kakor v prejšnjem kraju, tukaj sicer ni vladalo, a vendar ne morem tožiti, da se naiii je slabo godilo. Kakih osem dni Italijani nas niso čisto nič vznemirjali, konečno pa je v 2. stotnijo zadela 10 cm granata, ki je med ljudmi, ki so delali pri barakah, pri-zailela precejšnje izgube. Žalost se je naselila v našem taborišču. Iz dolinice so nesli po bregu 1 inrliča in 4 težko ranjene, 5 nmž pa je odhajalo peš z obvezanitni glavami, rokami in nogami. Ta nezgoda je povzročila med ljudmi pi'ecejšnjo zmešnjavo. Vse je bežalo iz barak v kaverno. V iisičinali. Še pi'ed prihodom k Srednji Griži je odšel naš polkovnik MaretiČ bolan z bojišča, a polkovno poveljstvo je bilo izročeno podpolkovniku grofu Montjoye. Našemu bataljonu je začasno poveljeval stotnik Orehek. Že tri tedne pozneje je prevzel polk podpolkovnik Zaleský, Montjoye pa se je vrnil k našemu bataljonu. Pod trjegovim vodstvom je 6. mai ea bataljon odrinil v postojanke na točki 378. Imeli smo si'ečo. Korakali smo pi'eko najnevarnejših ^krajev, ne da bi nas kdo obstreljeval. Ko smo bili že blizu bataljonske kaverne, pa je sovražna artilerija vendar hitela obmetavati jarke in pota, po katerih smo se pravkar plazili, a škode nam le ni prizadela. Kaverna nas je razočarala. Lična votlina ima pi'ostora za 8 mož in je primeroma dobro opremljena. Leži le kakih sto korakov za prvo postojanko. Od juga ima sovražnik lep pogled prav pred vhod. Vedeti pač mora zanjo, saj vodijo k vhodu od vseh strani visoko obzidani jarki, kakor ceste v glavno mesto. Nekaj dni po pribodu v postojanke sem bil ob polu petih zjutraj klican k telefonu ladi kravala, ki se je pravkai' odigraval. Čulo se je prav dobro delovanje artilcrije. pQ poročilih kompanijskih poveljnikov sem mogel javiti polku, da se vsa stvar vrši nekje doli pri Kostanjevici. Polkovno i)oveljstvo je pojasnilo, da vadi naše topništvo zapiralni ogenj. Artilerija torej ni imela „zlobnega', namena. Če jo je pri tem podjetju kdo izmed Italijanov le iztaknil, nič zato; pa imj bi se bil umaknil. Vendar ne bomo povsod obešali mdic s svarilnim napisom: Radi strelne vaje prehod prepovedani je sprevod pomikal dalje, je proti njemu Viastopila policija, ki je potegnila sablje, vslcd česar so se veikrat spopadli iii je ve5 oseb raiijoiiili. Zaprli so veČ vojakov in civilistov. BeiHri, 17. «kt. Policija Je nastopila proti dejnoiistrantoiii % največjo brezobzirnostjo. Nastopila je s sabljami. Veliko oseb je ranjeiiib, veliko so jib zapili : civiliste in vojake, ki so stali med demonstranti, Radi nastopa policije je nevolja velika. V pozno noč so trajale demon-stiacije proti policiji. „Vorwarts" piše: Pomisliti moramo, da je policija nastopala popolnoma dragaČe proti demonstrantom, ko je šlo Ka znano demonstracijo vele-nemcev pred Železnim Hindenburgom. Dogodki preteklega tedna. Dne 12. oktobra 1.1. je Nemfiija odgovorila predsedniki! Wilsonn, da v polnem obsega sprejema njegove znane mirovne točke kot podlago za mir, da je pripravljena izprazTiiti zasedena ozetnlja pred pretiiiijem in da govori državni kancler v imenu nemSke vlade in nemškega nai'ođa. Dne 14. oktobra je doSel Wilsonov odgovor, ki zahteva nadalje: jamstva, da ostanejo zavezniki na fronti v premoči, opnstitev plenitve in požiganja v izpraztrjenih ozemljili ter pomorske vojne, iinićenje ali vsaj popolno ponižanje samodržnib sil, ki morejo iz lastne volje motiti mir. Avstriji-Ogrski odgovori predsednik v posebni noti. — Pod vtisom Wilsonovega odgovora so v Nemčiji iz-premenili Člen 11. državne ustave, ki je dajal cesarju izključno pi'avico, odločati o vojni in miru; poslej naj soodločuje državni zbor. Odgovora Wilsonu NemCija še ni odposlala. V Berlinu se vrši med delavstvom veliko gibanje za mir. — V avstrijski-ogrski monarhiji se je izvršil pod vtisom Wilsonove neizprosnosti velik notranji preobrat. Predvsem sta Hiissaiekova in We-kerlejeva vlada podali ostavko; ker pa ni bilo dobiti primernih naslednikov, sta obe vladi ostali. Pri cesarju in Hussareku so se vršila posvetovanja z voditelji parlamentarnih strank, katerim so naznanili, da mislijo izvesti federalizacijo Avstrije. Jugoslovani, Čehi in Poljaki so izjavili, da vztrajajo na svojem stališču, da spada vprašanje o ustanovitvi njihovih drŽav pred mirovno konferenco. Kljub temu je 16. okt. izšel cesarjev manifest, ki napoveduje pre-osnovo Avsti'ije v zvezno državo. Ta ma-^ nifest so sprejeli samo Nemci in Ukrajinci. — Poljaki ustanavljajo vlado za vse poljske zemlje — ne izvzemši Galicije in Poznanja — v Varšavi. — Čehi so dne 14. oktobra proglasili ieško-slovaško republiko. — Jugoslovani so se 17. oktobra v Zagrebu konstituirali v „Narodnem veČu", za čigar predsednika so izvolili dr, Antona Korošca in sklenili manifest na troediiii narod SHS. — Avstrijski Ilumuni »o konstituirali narodni zbor in zahtevajo združitev vseh rumunskib ozcme\] v lastno državo. — V ogrskem državnem zboru je ministrski predsednik 16. t. m. proglasil personalno uiiijozAvstrijo in nedotakljivost državnega ozemlja in celovitosti Ogrske s Hrvatsko vred, ki ji pa hočejo dati prostora za narodni razvoj. Hrvatskih poslancev ni bilo naseji. Delegacije zborujejo na Dunaja dalje. Dr. Korošec in tovariši so vložili dve interpelaciji: v prvi zahtevajo, naj se končno odpre pot miru a tem, da se poslanci konstituirajo v narodnih vladah, ki naj izvedejo pogajanja o preiûiiju in mirn ; jugoslovanski polki naj se takoj odpuste v svojo domovino. V drugi ugovarjajo, da bi se povodom pričakovane izpraznitve zasedenega italijanskega ozemlja preložili ft onla in etapa na jugoslovanska tla. — Vojni stioŠki Avstrije-Ogrske so znašali do konca julija 1918 61 miljard kron. — S. L. S. je v seji načelstva 14. t. m, pozdravila novoustanovljeno „Narodno veče" v Zagrebu kot predstavitelja jugoslovanskega naroda v mejah monarhije. — Srbska skupščina in vlada sta sprejeli program jugoslovanskega-odbora v inozemstvu za ustanovitev enotne države Hrvatov, Srbov in Slovencev. Srbija bo poslala svoje zastopnike na mirovno konferenco skupno z zastopniki jugoslovanskega odboi'a. — Bolgarija in Řu-munijase pogajata radi Dobrudže; Bolgarija je Ruiiiunom priznala pravico do neposrednega izhoda na morje. — Turčija je prosila Wilsona za poseben mir. — Na italijanskem bojišču nobenib velikih dogodkov. Na Balkanu se umikamo brez večjih bojev; Drač so zasedli Italijani; vzhodno Mace-donijo Grki, Srbi Mttrovico in Niš s črto: zapadna Morava-Krnševac-Aleksandrinac. Francozi so zasedli Kiistendil. — Na zapadnem bojišču se Nemci pod pritiskom zavezniških armad umikajo na celi črti. Gospodarstvo. Iz koledarja za pokončevanje škodljivcev na sadnem drevju za mesec november in december: 1.) Izkopavanje in sežiganje vsega vsled krvave uši popolnoma oslabelega drevja. 2.) Rezairje in sežiganje goseničjih gnezd, da zataremo glogovega belina in zlatoritko. 3.) Od-pi'avljanje prstenčarjevih jajčjih kolobarjev, kadar snažimo di'evje. 4.) Nadaljevanje opravil, ki so našteta za mesec vinotok. — Nadaljevanje in dovršitev opravil naštetih za mesec oktober in november. J. Klemenčič - Umno Sadjarstvo. Zoper novo bolezen priporočujejo listi čaj od kamleic, kolikor mogoč vroČ, večkrat čez dan in eno malo skodelico še zvečer v postelji. Zvečer naloži kanielice, kolikor mogoče vroče in zavite v ruto, črez pas, da se preldajeni deli droba segrejejo. — K temu pi'ipomnimo iz lastne skušnje še sledeče: Najpoglavitnejša stvar je, da se bolnik takoj vleže, ko čuti slabosti: glavobol, tiganje po udih, neprijetnosti v Črevah itd-, ter da vzame aspirin ali sploh kakršenkoli čaj, po katerem se mora bolnik potiti. Potenje je edini in najzatieslivejši pripomoček, to nevarno bolezen odgnati. Pred vsem je paziti, da se pri večkratni menjavi obleke bolnik ne pi'ehladi. Óe se tako bolnik poti do Šest dni in ne kašlja in ne Čuti bodenja v pljučah, v katerem slučaju je treba takoj po zdravnika poslati, lahko vstane vsak dan po malem, ampak ostati mora še najmanj cel teden v sobi ter se skrbno varovati prepiha. Tretji teden lahko gre ob lepem vremenu nekoliko na prosto. — Kdor pa na kakršenkoli način misli pregnati to novo morilko Človeštva v treh dneh, je v prvi nevarnosti, da pade nazaj v bolezen, dobi pljučnico in sklenil je življenje. Torej močno potenje in potrpljenje je najboljše zdravilo. Opomnimo pa še enkrat, da se naj pošlje takoj po zdravnika v slučaju, če Čuti Človek, da. ni v pljučah vse v redu. Če pa bočeš ostati vedno zdrav, imej čez želodec in Čreva prcpii'^imo It tlaneleo" in sicer po leti in po zimi. Pomni to dobro in tudi upoštevaj, če hočeš sebi in otrokom dobro. Cena beli moki. V Zagrebu je padla bela fina pšenična moka na 6 kron kilogram, lavno tako padajo cene v masti in drugih živilih. Prekupci židje imajo bogate zaloge ii) se bojijo konec vojsko. Kedaj bodo pa pri nas cene padle? Doma&e tuje novice. z novomeške gimnazije. Vsled odredbe zdi'avstvene oblasti ostane šola nadalje zaprta do vštetrga 3. novembra t. 1. V ponedeljek dne 4, novembra ob 8. uri dop. bo v frančiškanski cerkvi slovesna služba božja v proslavo cesarjevega godu. Te slavnosti se morajo vsi učenci udeležiti. f Župnik Janez JaWitsch. Tudi med duhovniki zahteva nova bolezen svoje žrtve. V nedeljo zvečer smo zvedeli, da jc isti dan preminul mladi, krepak gospod, župnik v Poljanici pri Toplicah. Pokojni se je rodil v Stari cerkvi pri Kočevju G. okt. 1^84. Po dovršenih študijah v Kočevju in v Ljubljani je nastopil svojo službo kot kaplan v Črmošnjicah leta 1908. Takoj prihodnje leto je odšel v Stari Log, potem v Ko-privnik in Zdřhovo na Kočevskem. I^eta 1914 je prišel kot župni upravitelj in župnik na kočevsko Planino. Od tam se je spomladi 1. 1916 preselil kot Župnik v Poljanico. Pokojni je šel na pastoralno konferenco v Kočevje in se je vrnil v soboto 12. okt. prehlajen domov. Lotila se ga je âpanska bolezen. Prihodnjo nedeljo 13'. okt. je Še opravil službo božjo v cerkvi. A med tem tednom je pritisnila pljučnica, ki je postala smrtno nevarna, kar je sam spoznal in se pustil prevideti s av. zakramenti za umirajoče. Prišla je nedelja 20. oktobra. Pokliče k sebi svoje stariše, sestre in brate, se od njih poslovi in jih blagoslovi in na to mirno in vdan v voljo božjo umrje. Med župljani nastane silna žalost, ker so vsi ljubili gospoda vsled tihega mirnega in ljubeznivega značaja. To je pričal posebno pogreb v torek dne 22. oktobra dopoldan. Poleg polaoštevilne udeležbe župljanov, ki so vsi s solznimi očmi svojega mladega župnika spremljali na zadnjem potu, je prihitelo tudi devet duhovnikov, da mu izkažejo zadnjo čast. Pogreb je vodil mil. gosp. prošt in dekan dr. Elbert. Vživaj v miru zasluženo plačilo! Najboljši pad^o! Usoda nam je iztrgala iz slovanskih vrst zopet enega izmed najtnarljivejših narodnih delavcev. Huda pljučnica je nničila mlado življenje v najlepši moški dobi, trgovcu in načelniku „Sokola" v Novem mestu gosp. Francetu Gregorcu. Že v Ljubljani je neutrudljivo deloval pri „Sokolu" in ko je doslužil vojake in prevzel v Novem mestu trgovino, da pomore svojemu osivelemu očetu, je tudi tu stal vedno v prviii vrstah pri vseh narodnih priieditvai). Prosti čas je porabil skoro izključno v telovadnici, kjer je vadil in navduševal mlado in staro. Vojna furija ga je zopet odtrgala od lepo započetega dela in mu za plačilo utisniia za popotnico pri vojakih oni zloglasni „p. v." V vojni si je nakopal precej nevarno bolezen, tako da je dobil po sedmih letih daljši dopust. Dojua so se mu vidno vračale zopet moči in že smo mislili, da smo ga i'eŠili za mlado Jugoslavijo, ko ga je nenadoma podrla nova bolezen, katere pa žal ni več prebolel. Kako se je veselil, kadar je spregovoril s piijatelji o naši Jugoslaviji, o zopetnem sokolském delu. Oko se mu je zaiskrilo, mišice se napele: bil je Slovan, Sokoli Še par trenotkov, predno je za vedno zatisnil svoje sanjave oči, je pozval navzoče :, „Zapojmo ono lepo srbsko pesem... 1" — Spoštovani rodbini naše iskreno sožalje. Tebi, dragi T'rance: lahka zemljica dontača, na zdar! —1 Umrla je v Novem mestu g. Marija Šušteršič, hčerka čevljarja g. Šušteršiča v Šmihelu, v starosti 23 let. — Naj počiva v miru! Namestnlštvo deželnega glavarja je odložil msgr. dr. Lampe. Deželni glavar je imenoval svojim namestnikom g. dr. Karol Tjillerja. Mestna hranilnica v Novem mestu bo z novembrom počcnši za stranke samo pondeljek, sredo in petek dopoldne otvorjena, ker v ui'adu primanjkuje delalnib moči. Davčna oblast (davčni referat) za političtia oki'aja Rudolfovo in Črnomelj se od 20. t. m. ne nahaja več v poslopju okr. glavarstva temveč v II. nadstropju „stare gimnazije" poleg frančiškanske cerkve v Riidolfovem. Davkoplačevalci se izrečno opozarjajo, da naslavljajo vse vloge v davčnih zadevah na „davčno oblast" (ne okrajřio glavarstvo alt pa davčni urad) „v liudoîfovem". Prošílja. Kdo izmed iz Rusije se vrnivših vojakov ve kaj o Josipu Darovca, vojaku 27. dež. bratubn. polka 6 koiiip., ki je zadnjič pisal 2. ti.iaja 1916 iz Bukovine, vojna pošta 48. Od takrat se jiogreša. Prosi se morebitne podatke sporočiti njegovi ženi Antoniji Darovec v Goi". Straži 12 pri Rudolfovem, Kranjsko. Glasba. Gosp. Ign, Hladnik je izdal krasno Marijino pesem „Zarija miru", ki jo je prinesla „Sv. Cecilija" v Zagrebu, najznamenitejši glasbeni list med Slovani. Skladba je za mešan zbor, sopran in bariton-solo z orglami. Ponatis stane 1 K. Vabilo na redni občni zbor „deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani", ki se bode vršil v nedeljo, dne 27. oktobra 1918 ob 9. uri dopoldan v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Nagovor načelnika. 2.) Ustanovitev mojsterskih bolniških blagajn, starostnih in podpornih skladov. 3.) Ustanovitev vajenskih domov in zavetišč. 4.) Ustanovitev okrajnih zvez obrtnih zadrug, katerih odbor tvori obrtni svet pristojnega obrtnega oblastva. 5.) Predlog o ustanovitvi meščanskih šol na Kranjskem. 6.) Ustanovitev strokovnega odseka za Čevljarje in njega poslovni red. 7.) Preuredba splošnih obrtnih nadaljevalnih šol v strokovne nadaljevalne šole. 8.) Nastanitev zveznega tajnika in najetje pisarniških prostorov. 9.) Ustanovitev slovenskega obrtnega glasila. 10.) Volitev 12 odbornikov in 6 namestnikov v načelstvo zveze. O predlogih, ki niso na dnevnem redu, se razpravlja le tedaj, če tretjina navzočih zastopnikov prizna nujnost (§ ll.c, zveznih pravil). Če sklicani občni zbor ob 9. uri ne bode sklepčen, se isti vrši eno uro pozneje. Načelstvo prosi, da se vsi gospodje zastopniki včlanjenih zadrug pravočasno in zanesljivo udeleže občnega zbora. Nabiralni teden za o. kr. avstrijski zaklad za vojaške vdove in sirote, ki sc je uamei'aval prirediti od 19. do 26. t. m., da se pridobi Kranjskemu deželnemu društvu tega zaklada čim največ udov, se je moral vsled razširjajija španske bolezni odgoditi na poznejši čas. Šleparstvo z vojaškimi oprostitvami, V Lincu so zasledili veliko sleparstvo z vojaškimi oprostitvami, V zadevo je zapletena tudi neka vojaška strežiiica, ki je zdravnikom podtikala v preiskavo vodo oseb iz bolnišnice, ki so bolehali na obistih. — Na ta n^čin je bilo nad 300 oseb oproščenih vojaške službe, med temi prav ugledne osebe, kakor trgovci, hotelirji. — Ves Škandal je iz maščevanja razkrila žena sanitetnega podčastnika Povolny-ja, ko se je s svojim možem hudo sprla. Pretresljiv slučaý. V Trstu je bil zdravnik nujno poklican k rodbini Nad-liškovi v Kolonji 421. Ko je prišel tjakaj, je našel v bornem stanovaigu, v prazni, zaduhli kuhinji mater a štirimi otroki, toda dva otroka sta bila že mrtva, ostali trije pa so tudi že skoraj umirali, sestradani. Velikanska revščina, zaslužka nič in tudi nikogar, ki bi pomagal. Zdravnika je poklicala neka soseda potem, ko sta bila dva otroka že nntva. Mater in ostala dva otroka se je posrečilo rešiti. 720 mil'uonov frankov zlata so baje ameriški Jugoslovani nabrali do sedaj, katero svoto bodo vposlali kot narodni dar novoustanovljeni Jugoslaviji. Kdaj smemo upati na mir? Švicarski listi pišejo, da se bo najbrže letos o Božiču sklenilo premirje in da se prično o miru pogajati okoli novega leta 1919. Svarilo in poziv. Na sejmu v Novem mestu, v torek 21. oktobia, je kupil neki mož od stare ženske, ki je imela svojo robo pri mostu, dragoceno zimsko suknjo za okoli 190 kron. Dotičnik se prosi in opozarja, da ne pride s sodnijo v nepi iliko, naj prinese prostovoljno snknjo (akoj nepoškodovano nazaj našemu uredništvu v pogled. Dobi za trud Še nekaj nagi'ade in denar nazaj. Kozla za pleme je imslalo Deželno mesto za viiovëcnje živine v Ljubijani posestniki! Antonu Brudaijn v Ilfigiživasi št. 31; to je prav blizu cerkve Sv. Roka v bližini vinorejske šole na Gnuu. Kozel je prave Švicarske pasme. Na to opozarjamo kozorejce iz vse okolico. V zaželjeni deželi. Fr. pi. Šuklje. (Te Claiike priobíujemo v imenu tNarodtwga sveta v Ljubljani» po naročilu predsednika g. dr, Antona KoroSca. Uredništvo.) If. Avtonumiju v Jugoslaviji. Ustava kake države, se bolj pa njena nprava iiioia se prilagoditi naravnim raz-nierant. Le tedaj bode ustregla svojemu namenu, zaaigurati prebivalstvu varni obstanek in razvoj. In bas radi tega je zelo verjetno, da upravna sistema, docela primerna Ercegovini ali Sremn, ne bi povsem nespremenjena brez očitne škode mogla vpeljati se ob Sofii ali Krki. V tem pogledu nikar nobene tesnosrčnosti med zakonodajalci in organizatoiji naše samostalnosti ! Zgodovinsko in državnopravno ločeni skozi toliko stoletij se bodemo ložje privadili eden drugemu, ako se bodemo mogli prosto gibati po svoje. Přepotřebná asimilacija vseh treli gran, iz katerih je sestavljen troiinenski narod jugoslovanski, bode se morda najbolj pospešila, ako se vsakemu plemenu omogoči svobodni raz-vitek na naravni podlagi I Stoječ na tem stališču, pridem do zaključka, da bi kazalo, jugoslovansko našo skupino deliti na tn upravna ozemlja: Slovenijo, Hrvatsko v ožjem smislu in Bosno-Ercegovino, združeno z Dalmacijo. Naravno, da slovenski skupini prisvajam tudi istrske Hrvate, saj smo z njimi itak združeni v bratski ljubezni, obelodanjeni in přeskupeni v neprestanem boju proti skupnemu tlačitelju. ' Da se Dalinacija administrativno zveže s svojim zaledjem Bostio in Ercegoviiio, zagovai jati se da s tehtnimi razlogi. Hrvatski skupini končno bode priklopiti one ptikrajinc, katere se znova pridobe materi-zemlji. V državni celoti obravnavajo naj se skupne zadeve in one, katere se dado skupno bolj opravljati nego ločeno, po skupnih zakonih in skupnih dižavnih organih. Vse ostalo pa naj se mirno prepusti zakonodajstvu in upravi posameznih državnih skupin. Oglejmo si sedaj ono zahodno skupino, katero po pretežni večini stanovništva lahko nazivamo slovensko. V njej bodo združene Kranjska, Spodnje štajerska iii slovenski del Koroške, potem Primorska. Po zadnjem ljudskem štetju imela bi oki'oglo Í milijona prebivalcev s 40.000 km^. Na čelu jej stoji deželni poglavar kot Šef uprave, na njegovi strani deželni zhor kot zakonodajni organ. Ali po mojem nnienju je to ozemlje že preveliko in prerazlično, da hi ga uspešno mogel voditi in upravljati en sam človek, liadi tega uvedejo se naj okrožja, broječa po 6—700.000 duš. Zadostovalo bi v tem pogledu, ako razdelimo slovensko na tii okrožja: Kranjsko, potem Štajersko s slovenskim Korotanom in koneiíno Primorsko. Da pri ureditvi tega ozemlja odločno odklanjam takozvano dvojno upravo, po kiatki o ce ti i tega upravnega nestvoia, izraženi [iže v prvem članku, paČ ni tieba izreČno naglašati. Ilazsoduo upiavo naravnost onemogočuje; pi'i tem stroju tečeta dve kolesi drug poleg drugega, brez no-traïq'e medsebojne vezi, čestokrut v direktni naspiotni smeri. Nepraktična je ta delitev upravne oblasti in vrh tega ncprinieiiin draga celo v popoluem miiiiih docela urejenih razmerah. Toda kako kvarne posledice lahko nastanejo iz lažnjive „deželne avtonomije", ako v roke pride brez- obzirnemu drzovltemu samosiluiku, o tem imamo najžalostnejŠe dokaze bas dandanes v skrajno zavoženi samosvoji upravi na Kranjskem. „Če i(a odpraviš deželno avlonotuuo oblastvo, kako bodeš varoval samoupravo proti birokratizmu?"' — utegnejo tiie vprašati. S tem, da organičiio združujem in sicer v vseh instancah uradniški in lajiški živelj, imenovane funkcijonarje in od ljudstva izvoljene. Že v najvišji deželni in-staucil Pač bodi deželni poglavar imenovan od državne centralne oblasti, vendar nikakor ni treba, da bi moral biti vzet baš iz urad-. niškili krogov. Prevažno to mesto se more izročiti celo možu nejuristu brez neposredne uradniške Šole, ako le splošna izobrazba in darovitost njegova ter narodno zaupanje jamčijo za njegovo zmožnost za izročeno mu težavno nalogo. Odgovornost njegova bodi pa dvojna: z ene strani naj bo odgovoren centralncnm ohlastvu, z druge pa, toda omejeno na čisto deželne zadeve ter na izvršitev dežehiih zakonov tudi deželnemu zboru. In skrbeti je za to, da zakonita odgovornost njegova zlasti deželnemu parlamentu ne ostane gola likciju, kakor na primer ona nasa papiinata ministrska odgovornost, katere se Še nikoli ni hil zbal noben avstrijski minister. Deželni poglavar z deželnimi svčtniki skupaj reprezentuje deželno vlado. To bi pa sestavil tako, da eno polovico vladnih svetnikov pač imetiuje centralna oblast iz državnih uradin'kov, druga polovica pa bodi sestavljena iz deželnih poslancev, za volilno dobo izvoženih od deželnega zbora ter od istega in iz deželnozborskih sredstev plačanih. Torej pod predsedstvom deželnega poglavaija naravnost kombinacija sedanje deželne vlade in sedanjega deželnega odbora! Pi'ednosti take sestave so evidentne. Kakor sovražna sila se dandanes narod-nenm vzletu zoperstavlja preširna birokracija. Naroda ne razume, ljudskih potreb ne pozna! Stopi enkrat v stik z birokratskimi našimi upravitelji in ostriiiel bodeš, kako malo in kako slabo pozna večina izmed njih, — paČ jo dokaj častnih izjem — praktično življenje in njegove iiotrebe. Polog tega pri premnogih, zlasti politiških uradnikih neka posebna sorta nadutosti, čut vzvišenosti nad plebejsko maso, katero „vladati" mu je stanovski poklic in uradna dolžnost! Oblastna nasproti ljudstvu je pa ta gospoda — izrecno povclarjamo, ne vsi — čestokrat obenem preponižna nasproti svojitn višjim, slepo orodje v rokah birokratskih mogočnežev. To razmere so skozinskoz nezdrave ter kriče po reformi. Po mojem nnieuju bi se glavni nedostatki dali odpravili po mojem predlogu. Ljudske potrebe zadobile bi svoje glasne zagovornike in branitelje v vladnih svetnikih, izvzetih iz krogov deželnih poslancev. V stiku z njimi izginila hi ona „svetovna odtujenost", katera ■ označuje zagrizenega birokrata. In omililo hi se razmerje deželnega poglavarja k podrejenim uradnikom, zmanjšala bi se pretirana nadvlada njegova, ker z one strani bi ga vezala odgovornost nasproti deželnemu zboru, z druge ne hi mogel pometati vsaj z onimi svetniki ne, katere si jih je izposodil iz deželnega parlamenta. Deželni zbor naj bo izvoljen na podlagi splošne, enake, tajne volilne pravice iz cele dežele, torej iz vsega ozemlja od Spiel-felda počenši doli do jadranske obali. Pied-seduika si izbere saui, v kompeteneo njegovo spadajo naj vse zadeve, katere niso po osnovnem zakonu izrecno pridižane osrednjemu parlamentu cele Jugoslavije. Važno je tudi vprašanje deželnih iinanc. Kaj posebno hudo tlači vse dežele v naši Avstiiji, o čem bridko jadikujejo vsi deželni zbori? Povsod ista pritožba, da je država paČ celo kupo hi-emen navalila deželam, sebi pa pridižala vse davke in dohodke, tako da deželnim zborom v pokritje deželnih potrebščin drugega ne pre- ostaja, nego pomagati si z dokladami na cesarske davke, V lem pogledu trebalo bode iiUenzivnih iinanČnih in davčnopolitičnih študij, da pri preu.stroju naše Jugoslavije o pravem času in'edimo i»roblem samostalnih dežulnih dohodkov ter na trdno podlago postavimo dtiželno gospodaistvo. Raznotero. Žlvljetue na Dunaju. Slovenec piSe: Med življenjem na Dunaju pred enim letom in letos je precej velika razlika, utemeljena v različnosti lanskega suhega leta proti letošnjemu mokremu, in v padanju naše valute. Lansko leto ni bilo na trgu nikako zelenjave, pač pa si kupil lahko govejega mesa za ljudstvo, takozvani „Volksrind-fleisch", kolikor si rabil. Ilacija moke je znašala pol kile na tcak me je začel že tudi pretepati." — Soseda; „Vidiš, to je znamenje, da se je v njem začelo vzbujati vesulje do dela!" Občudovalca vredno. Organist: „Ali nič ne občudttjete naše prve pevke?" — Tujec: „Zakaj pa?" — Oiganist: „I, no, ker nima nič glastt, pa vendar poje!" Na lovu, A: „Ali si zadel zajca?" — B: „Zadel ga sicer nisem, anijiak drugo pot sem mu pa le pokazal." Slabo znamenje. „Ali éetinovega Jozlja si vzel za hlapca? To si naletel! Će ta tri dni iiič ne ukrade, ga kar kiČ vije po rokab," Hči očetu. „Kajneda, oče, vi in mati srečno živita?" — Oče: „Zakaj to vprašaš?" — Hči: „Ker mi je mati tolikrát dejala: Bog ti daj prav zabitega uioža, potem boš tudi tako srečno živela, kakor jaz!" V zadregi. Prišel je rodoljub Dolenjec z običajnim dežnikom v Ljubljano. Ker so bile v hotelu „Štrukelj", kamor je naš možakar najraje zahajal zaradi vzorne snage in prijazne postrežbe, že oddane vse sobe za tujce, moial se je podati na svet vljudne sobarice v hotel „Union". — Tukaj se našemu Dolenjcu ni zdelo tako prijetno in domače. Ni bil navajen na eni strani takšne izvanredne udobnosti in na drugi strani tako hladnega obnašanja sobarice. — Posebno je bil pa iznenađen, ko ni mogel s pihanjem ugasniti električne hičke na stropu, preden se je v legel k prepotrebnemu počiiku, ker vožnja iz Metlike do Ljubljane je paČ težki križev pot s sedemindvajsetimi postajami. Pristavil je tedaj mizo, postavil na mizo stol, skobacal se previdno na njega ter začel na vso moč pihati in pihati v svetlo hruško — toda ves trud zatjianl Svetilka ni hotela ugasniti, kakor sveča pri Štrukeljnu. Ves potrt od pihanja in skrbi se vlcže končno v nizko posteljo in zaspi. — Pravil je sam, da se mu je vso noč sanjalo o sami električni razsvetljavi; posebno novomeška ga je s svojo vedno spreminjajočo svetlobo prav hudomušno dražila. — Zjutraj pokliče naš popotnik sobarico k plačilu, — Kako se zopet začudi, ker iii hotela vzeti denarja Češ, plača se portirju. Nasprotno ga pa neprijazno oštcje, zakaj vendar gori pri belem dnevu električna luč?! — Možakar samih bridkih presenečenj sit se odreže: „Saj sem jo sinoči ugaševal in pihal in pihal, pa ni hotela ugasniti!" — Sobarica nevoljua; „Glejte mož, ■ to se enkrat zavrti in luči ni!" — Hitro poskusi mož in cnki'at zavrti — a glej spaka, luč zopet Žari! BRATJE SCHÔN Dunaj I., Fischerstiege Nr. 8 priporoča svojo bogato zalogo : galanterijskega : niirnberšiiega liinga in drobnarije na debelo trgovcem. Zastopnik: Josip KLEINDIENST, Rudolfovo. Daj nam mir, Gospod ! Pesem za tri Ženske glasove in orgle — se (fobi pri S. ravnatelju A. KOS[-ju, Središče (Staj.) Partitura 80 li, pevska part. 30 h. ŽENSKE LASE zmoSano in rezan«, kupujem po najvišji duoTiii ceni. Izdeloyaluica kit: I. SVETEC - Rudolfovo, glavni trg nasproti rotovžn.