Spisi in dopisi sc po&lljajo i UreilniStvn „I>emolJilba". LJubljana. Kopilorjova ulica. NarotnlmL rclilamaclje Id in-seratl pa . llpravnlfilvu „l>omolJnbau. — Ljubljana. Kopllarjeta ulica.— ■■= S prilogami: ■ Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja Štev. 39. V Ljubljani, dne 28. septembra 1911. Leto XXIV. S Kornelijem... Socialni demokratje so začeli boj proti draginji s kamenjem in opeko. V nedeljo, dne 17. septembra, so na Dunaju pokazali, kaj znajo. Vse svoje pristaše, može, žene in otroke so spravili na ulico. S kamenjem v žepih se je vlekla na tisoče in tisoče broječa množica po cestah in je, kakor so jo naučili voditelji, udarila draginjo na prav poseben način. Pobila je na tisoče šip, podrla cestne svetilke, prevrgla in polomila nešteto tramvajskih voz, razbila v dveh ljudskih šolah, kar se je razbiti dalo, zažgala knjige in zvezke, namenjeno za revne otroke, ropala po gostilnah in malih štacunah, zraven pa pridno metala kamenje na policijo in vojake. škode je na milijone; na stotine ljudi je zaprtih; veliko jih leži ranjenih po bolnišnicah; eden je ustreljen. Tako je zdaj draginja premagana. Podivjana množica je rjovela proti vladi in proti kmetom. S Češkega čujemo, da.so tam po nekaterih krajih socialni demokratje že jeli napadati kmete in jim ropati, kar se sploh dobiti da. Tudi slovenski sodrugi bi bili brž pripravljeni za tako delo, ko bi jih bilo več, saj so popolnoma ponižni učenci nemških dunajskih voditeljev. Liberalci pa izgovarjajo socialne demokrate in na tihem ž njimi drže. Zato se pa na Dunaju nobenemu judovskemu bogatinu ob divjem navalu ni skrivil las in nobena šipa ni počila pri judovskih bankah in veletrgovinah. Delavsko ljudstvo ima res slabe čase. Cene stanovanjem, obleki in živilom so tako poskočile, da delavske družine res marsikje trpe hudo pomanjkanje. Socialna demokracija je pred volitvami v zvezi z liberalci obe- tala, da se bo vse izpremenilo, če delavci ž njimi volijo. Zmagovali so pri volitvah; izpremembe pa le ni nobene. Ljudje so od dne do dne bolj nejevoljni in jezni in utegnila bi se ta jeza obrniti nazadnje proti socialnodemokra-tični stranki in njenim dobro plačanim voditeljem. Da bi to zabranili, hujskajo zdaj delavce na ulico in jih vodijo, naj ohladc svojo razjarjenost s kamenjem in kolom nad okni, ograjami, 'šolskimi klopmi in knjigami ter z zabavljanjem proti kmetu. Tako znajo socialni demokratje pomagati revnemu ljudstvu. Proti kmetu in letos! Vnebovpijoča sleparija! Poletna suša je kmetom domala po celi državi vzela otavo, marsikje so se posušile korenine, da tudi drugo leto ni pričakovati krme. Krompirja ni, ne zelja, ne repe, ne pese, ne detelje. S strahom vidi kmet, da ne bo mogel prerediti svoje živine. Prašiči se prodajajo pod ceno. Koruza, otrobi in vsa klaja se pa neznosno draži. Ob tem času dolžiti kmeta in ga napadati, da jc on kriv draginje, jc najgrša laž, kar jih jc sploh mogoče. Če se hoče priti draginji v okom, se mora povzdigniti število naše živine; to je pa le mogoče, če se uspešnejše poskrbi za več in za boljšo krmo. V tem oziru so liberalci oškodovali kmeta in sebe, ker so s svojimi neumnimi postavami razbili grunte, uničili pašnike in planine. Zdaj se kmet budi in si z združenimi močmi izkuša pomagati vsem v korist. Namestil, da bi se vsi zavzeli zanj pri tem delu, mu pa skačejo v hrbet, in ob času, ko slaba letina obtežuje in marsikje onemogoču-je njegov napredek, njega delajo krivega, da jc vse dražje. Njemu pa manjka krompirja in koruze za lastni živež. Letos bo šlo mnogo prejšnjih prihrankov za vsakdanje potrebe in kmeč- ki dolgovi bodo zopet narastli. Nam se zdi potrebno, da ob ti priliki z vso odločnostjo opominjamo kmečko ljudstvo, naj si ohrani mirno kri, naj ne prodaja pod nič svoje živine, naj ne odneha pri svojem započetem napredku; obenem pa se moramo po svojih poslancih obrniti na vlado, naj izdatno priskoči na pomoč kmetom, da se za-branijo za priliodnjost za vso še slabši časi, nego jih imamo zdaj. Nekaj se je že doseglo: Vozne cene na železnicah so za krompir, koruzo, za otrobi, melaso in proše za polovico znižane. To je pa seveda še vse premalo. Kmetu se mora omogočiti, da bo mogel dobiti krmila, ki jih potrebuje zlasti za prašičerejo po taki coni, da mu bo mogoče izhajati. In pa: polajšave so samo na državnih železnicah, naša domovina je pa v veli-, kom delu navezana na južno železnico, ki se še nič ne meni za kako polajšavo. Poskrbeti jo tudi treba, da znižane vozne cone ne bodo koristile prekupcom, marveč listini, za katere so namenjene. Potem je pa treba iti z vso vnemo po tisti poti, ki jo je tako krepko začel kranjski deželni zbor: zboljšanje planin, pašnikov in travnikov. Iz zemlje se mora dobiti za našo živinorejo, kar je čim največ mogoče. Zato je pa treba osušili mokre travnike, napeljati vodo, kjer je ni, iztrebiti zanemarjeni svet, gnojiti ga in tako s skupnimi močmi pripravljati boljše čase. Nikakor 110 smemo pustiti, da bi bil konec vseh tožba proti draginji samo zvišanje uradniških plač. Za delavsko kraje sc pa mora začeti s pametnim občinskim gospodarstvom, ki naj poskrbi, da bosta pridelovalec blaga in kupec, kolikor se le da, brez posredovalcev v zvezi. Občinski odbor ima veliko moč; če jo hoče prav rabiti, moro doseči zmernejše celi ne za živila. Samo liberalec ne bo nikoli za to. Socialni demokrat pa tudi ne, ker njegov najpoglavimejši dokaz je kamen s ceste. Pri dunajskem rogo-viljenju so kričali socialni demokratje tudi: »Zivio Portugalk Tam jc revolucija pregnala kralja, toda revno, delavsko ljudstvo je zdaj še na slabšem. Draginja je večja, dela manj in komaj je republika začela svoje življenje, so -e tudi že pričeli veliki štrajki, ki jih je republikanska vlada z vojaštvom hotela udušiti. Če torej vpije socialni demokrat slavo Portugalu, ne misli na lraginjo, ampak samo na revolucijo. Podere naj se vse, naj pride potem kar hoče; tako misli in dela; tako ga tudi uči njegova stranka. Ob takem času je tembolj potreb-io, da so kmetje politično zavedni in da se drže svoje stranke. Le močna ljudska stranka more v splošni zmedi voditi po pravi poti do boljših razmer. Kmet, ki se zdaj ločuje od svojih tovarišev, je sam svoj sovražnik. - Delo mM poslancev. INTERPELACIJA •> o s 1 a n c e v d r. K r e k a, dr. L n g i n j e, J r. U u J i b i č a in tovarišev na trgovinskega ministra glede na izseljence. Glede na »Avstrijsko družbo v Ne\v-Vorku< smo žo obrazložili v tozadevni interpelaciji svoje stališče, kako naj se izpopolni varstvo naših izseljencev v New-Yorku. Zadovoljno priznamo, da je odgovor vlade, podan po bivšem trgovinskem ministru, naše stališče v vseh bistvenih točkah odobraval in se jim pridružil. Dve točki bistveno označujeta naše stališče: 1. izpoznanje, da po avstrijski vladi podpirana »Avstr.jska družba v New-Yorku« ne izpolnjuje naloge krepko in v zvezi s posredovanjem služb varovati koristi izseljencev in je tudi ne more izpolnjevati, vsled česar naj se ji ne dajejo nadaljnje podpore. 2. Vpoštevati se mora načelo, da jo mogoče praktično varstvo naših izseljencev zgolj na narodnem in na verskem temelju. Z ozirom na obrazloženi načeli si usojamo podpisanci opozarjati, da dela z vsemi silami »Avstrijska druHia V New-Yorku«, ki ji zdaj predseduje jud z imenom Haumfeld, da bi družba dobivala še naprej podporo in da poizkuša pridobiti zase osob.to avstro-ogrski Konzulat, ki ga zdaj vodi neki Mažar. Znanim, tudi po izseljeniškem komisarju v Ncw-Yorku potrjenim dejstvom, ki označujejo delovanje »Avstrijske družbe«, pristavljamo zgolj, da se je pokril primanjkljaj po nokem banketu, ki ga je priredil Baumfeld društvu Schnbert na čast, na Baumfeldovo prizadevanje po »Avstrijski družbi« v znesku 30C0 kron. Slovenci in Hrvati tostranske državne polovice delujeio na ustanovitev lastnega doma v New-Yorku. Računajo na to, da nakaže vlada v ta namen znaten del prej »Avstrijski družbi« nakazane podpore, kar je gotovo v popolnem soglasju z obrazloženimi načeli in bi koristilo Slovencem in Hrvatom, ki se žal tako močno izseljujejo. Vprašamo: 1. Ali vztraja vlada neomajno pri v XX. zasedanju obrazloženih načelih in ne bo kljub vsem mahinacijam podpirala »Avstrijske lružbe v New-Yorku«? 2. Ali Je vlada voljna krepko podpirati nrernljenje za ustanovitev jugoslovanskega doma v New-Yorku? 3. Ali je vlada voljna, da se v prestolnem govoru napovedana postava v varstvo izseljencev v jesenskem zasedanju izroči ustavni rešitvi? Dunaj, 28. julija 1911. Gostinfar. Fon. Iv. Hladnik. Jarc. M. Brenčič. Jaklič. Grafenauer. Dr. Jankovič. Dr. Korošec. Dr. Sesardič. Pišek. Fr. Demšar. Povše. Peric. Dr. K. Verstovšek. Dr. Gregorčič. Mandič. Dr. Šusteršič. Dr. Krek. Dr. Laginja. Dr. Dulibič. Dr. Prodan. Roškar. Žitnik. INTERPELACIJA poslanca II1 a d n i k a in tovarišev n a m i n i s tr a deželno b r a m b e. Ob d rž a v nozborsk i h volitvah 13. junija t. 1. je bil odposlan naslovni orožniški stražmojster Brolich iz Mokronoga v Trtbelno, kjer je zelo pristransko postopal. Trebelnskemu kaplanu je prepovedal pred šolo, kjer se je volilo, pisati glasovnice, dasi so ga pozivali volivci, da naj to stori, ne da bi jih bil pozival, ker sami niso znali pisati. Dva agitatorja napredne stranke, izmed katerih je bil eden oborožen z revolverjem, jo branil pred domačimi volivci, ki so bili nanja nevoljni, ker so poizkušali ptuji ljudje delati nemir. Naslovni stražmojster je ovadil več volivcev c. kr. okrajnemu sodišču v Mokronogu, enega zgolj zato, ker je rekel, da postopa stražmojster pristransko. Izjavil je, da to stori, dasi dobro zna, da no bodo kaznovani, zgolj zato, da jim napravi neprijetnosti. Ker se jo dozdaj v Trebelncm vedno naj-mirnejše volilo in bi se tudi letos ne bil motil mir, če bi bil storil c. kr. orožniški naslovni stražmojster svojo dolžnost, podpisanci nujno vprašajo: »Ali hoče Vaša ekscelenca nujno ukazati, da se uvede disciplinarno postopanje proti naslovnemu orožniškemu stražmojstru Hrolichu v Mokronogu?« Dunaj, 27. julija 1911. J. Hladnik. Grafenauer. Dr. Krek. Žitnik. Dr. Korošec. Mandič. Peric. Prodan. PiSek. Dulibič. Dr. Benkovič. Jaklič. Jarc. M. Brenčič. Gostin-čar. Fr. Demšar. Dr. Jankovič. Dr. Sesardič. Povše. PREDLOG poslanca Jakliča in tovarišev o podržavljenju deželne ceste Škofeljca—Velike Lašče—Ribnica—Kočevje do državne meje pri Petrlnji. Navedena cesta je vsako loto večje gospodarske važnosti. Njeno vzdržavanje povzroča deželi in dotičnim okrajem velikanske stroške. Podpisanci zato predlagajo: Visoka zbornica skleni: »C. kr. vlada se poziva, da podržavi zgoraj omenjeno deželno cesto.« Ta predlog naj se odkaže proračunskemu odseku. Dunaj, 28. julija 1911. J. Hladnik. Roškar. Dr. Laginja. Dr. Korošec. Spinčič. Fr. Demšar. Jarc. Pišek. Mandič. Dr. Sesardič. F. Jaklič. Dulibič. Fon. Gostinčar Dr. Jankovič. Dr. Krek. Grafenauer. Povše. Dr. Gregorčič. Dr. šusteršič. Km za prašiče. Pekoči, brezdeževni poletni meseci so sekali v gospodarstvo naših kmetovalcev globoke rane. Letošnja jesen ni za našega kmeta vesel čas. Ljudstvo je obupano in s strahom gleda v dolge zimske dni in še bolj na pomlad. Cene raznim krmilom stoje že sedaj nenavadno visoko in pričakovati je, da bodo še bolj zrastlc. Strah in brezupni p0. gled v bodočnost, nam prav nič ne p0." maga, temveč treba je re.s delati na tu, da se reši, kar se rešiti da. Vse sile moramo zastaviti zlasti pri živinoreji, tem glavnem delu našega gospodah stva. Mnogo jih jc, ki silijo sedaj s Mojo živino na trg. Toda trga ni, ker ni kupcev, kupcev pa ni, ker ni krmil, kar jih pa jc, so pa draga. Pri vsem tem ho najbolj prizadeta naša prašičere-j a. Deželni odbor je samo v zadnjih le-tih zastavil mnogo moči v to, da sc ravno prašičereja pri nas povzdigne. Razdelil je po občinah plemenske mrjasce, Vspehi te akcije so se pokazali kmalu in reči moramo, da je bilo ravno leto- -nje leto nenavadno rodovitno glede prašičev. Pa je prišla suša in mnogi upi so se zgubili v nič. Ljudje silijo sedaj s prašiči na trg. Toda trga ni, dasi so cene nizko padle in padajo šc vedno. Kaj storiti? Ker je bila letošnja prva košnja precej močna, je pričakovati, da se bo mogla ohraniti vsaj goveja živina. Suša pa je pobrala glavna krmila za prašiče t. j. rejjo, korenje in peso. Nastane vprašanje, s čim ta krmila nadomestiti? Skušnja me uči, da se da kot. krmilo za prašiče dobro vporabiti mlada otava, še boljša pa je lucerna (nemška, detelja) tretje košnje in sicer na ta način : o t a v a ali posušena detelja se kot reza niča popar i in primeša s c nekaj močnih krmil (p r e š e ali otrobe). Lucerna sc pa tudi na ta način pripravi, da se lepa in suha omane in tako ometa so prečisti (odstranijo se stebla) in te j>Ie-vc se vjiorabljajo kot krma mesto ajdovih ali drugih plev. Ko sc prašiči na to krmo navadijo, jo vživajo ravno tako radi kot druga krmila. Skrb naša mora biti, da ohranimo kolikor mogoče veliko plemenskih prašičev, ker ima naše ljudstvo od prašičereje mnogo pričakovati. Deželnemu odboru moramo iti pri zapričeti akciji glede prašičereje na roko. Žalostne razmere, ki so nastale vsled suše, nam m> smejo vzeti poguma. Učimo se tudi v najbolj neugodnih časih z vsemi silami ohraniti, kar moremo ohraniti. S tem bomo olajšali tudi delo naših državnih poslancev pri začeti pomožni akciji. Pri vseh pomočeh je prva samopomoč. Slabe letine so kot požari. Pameten gospodar ne bo ležal, kadar mu jc pričela hiša goreti, temveč bo zastavil vso sile, da reši, kar mu je najdražje in najljubše. Najdražje našemu kmetu so pa glavo v hlevih. 1. Zabret. /□□□□□□□aaacsnnaaPS D a 0 ---------° ^ D aaaaanniaoanaaaa^ij. DALMATINSKI PRAVAŠI. Naši bratje na jugu, pristaši stranke prava, so dosegli pri volitvah v Ma-karski silno velik uspeh. V tem okraju je pri državnozborskih volitvah zmaga- ln združena svobodomiselnost proti krščanskemu kandidatu, pri sedanjih de-žolnozborskih volitvah pa ti ljudje niso mogli izvršiti toliko goljufij, kakor preje in so bili zelo poraženi. Zmagal je kandidat Stranke prava Klarič. Veselje mod krščanskimi Dalmatinci jc veliko radi to lepo zmage zlaisti zato, ker je s tem odzvonilo liberalnim klikam v dež. zboru dalmatinskem. NIŽJE AVSTRIJSKI DEŽ. ZBOR. 20. t. m. je bil otvorjen nižjeavslrij1-ski deželni zbor. Takoj v prvi seji je prišlo do hudih spopadov med krščanskimi socialci in soc. demokrati. Kršč. socialci so stavili nujen predlog radi izgredov na Dunaju, o katerih niže poročamo in katere so povzročili soc. demokrati. Ker so pa te demonstracije voditeljem soc. demokracije, dasi so sami ljudi nahujskali, radi posledic silno neljubo, hočejo odvrniti od sebe vso krivdo. Prišlo jc do hudih prepirov, katere jc pomnožil posebno Heilinger, ki je bil preje krščanski socialec, sedaj pa radi mandata igra izdajalca, s tem, da je napadel bivšega ministra dr. Weis-kirehnerja, kakor da bi bil ta kriv draginje. VVeiskirchner jc v dolgem govoru odgovoril in izjavil, da je propad njegove stranke pri državnozborskih volitvah prišel zalo, ker so imeli v svoji sredi ljudi, ki niso bili tega vredni. Nazadnje jc govoril tudi Bienerth, cesarski namestnik, ki je krepko prijemal soc. demokracijo. — Isti (lan jc bil otvorjen tudi ČEŠKI DEŽELNI ZBOR, ki se ima pečati največ s spravnimi pogajanji. Zasedanje bo kratko, kakor /e povdarjal cesarski namestnik Tliun ob otvoritvi, vendar bode najbrž rešeno vprašanje učiteljskih plač. O trajnih uspehih pri pogajanjih se še ne da govoriti. — Drugi deželni zbori bodo zborovali pozimi. TRIPOLIS. Italijani so se začeli pripravljati z vso resnostjo, da zasedejo Tripolis. To jc dežela v severni Afriki in Italiji sililo blizu. Tripolis je še v turških rokah, vendar imajo Italijani tam velik vpliv. Posebno jc tam razvila italijanska trgovina. Italija Tripolis silno potrebuje za svoje izseljence in za svojo obrt in trgovino. Italijani se silno selijo, ker jih domača zemlja ne more radi čudnih razmer rediti, selitev v daljno kraje pa domači državi le škoduje, ker izgubi ljudi, koristi pa nič. Ce pa sc izseli ljudstvo v imenovano afriško pokrajino, bo nekako v domači zemlji in prispevalo za domovino in jo bogatilo. Zato Italija sega sedaj, ko je v pretresu maro-čansko vprašanje po Tripolisu. Listi poročajo, da se že vse pripravlja. Arnmcl-ni zbori v južni Italiji so pripravljeni vedno na odhod, ladje so že odplule z zapečatenimi povelji. Vsa Italija je zadovoljna z ekspedicijo, celo socialisti. V endar stvar najbrž ne bo tako lahka, ker sc tudi Turčija pridno pripravlja na boj. Upanje je, da se vse uredi potom diplomatskih zborov. Zanimivo je, cla so 20. septembra ob obletnici zavzetja Rima vedno demonstrirali Italijani proti Avstriji, letos pa je vlada strogo zabranila vsako izjavo sovraštva do naše monarhije. Tako se boje, da ne bi prišli sedaj z nami v spor. NEMIRI NA ŠPANSKEM. Francozi so poslali milijtone čez mejo v Španijo, da so zbudili v ti deželi, ki je tako ali tako vsa razburkana, rcvolucijo. Začele so se stavke s sabotažami, napadali so samostane, cerkve in vladne stvari. Vendar sc jc vladi posrečilo, da je s pomočjo vojaštva napravila še dosti hitro mir in red. Francozi so hoteli, da bi se Španija, ki bi imela doma nemire, ne mogla vtikati v maro-čanske zadeve. Stolypin. UMOR RUSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. V mestnem gledališču v Kijevu je dne 14. t. m. zvečer židovski odvetnik Bagrov med predstavo ustrelil dvakrat na ministrskega predsednika Stolipi-na, ki je dne 19. t. m. umrl vsled notranjih poškodl). O napadu se poročajo med drugim naslednje podrobnosti. Ob priliki odkritja spomenika carju Aleksandru II. sc jc v gledališču vršila slavnostna predstava, katere sta se udeležila tudi car in ministrski predsednik Stolipin. Policija je bila zastra-žila vse vhode in zelo pazila, da ne bi kdo nepovabljen mogel v gledališče. Tucli mnogo tajnih policistov je straži-lo tako v gledališču, kakor v njegovem okolišu. Kljub temu se jc posrečilo vtihotapiti v gledališče odvetniku Bagro-vu. V odmoru med prvim in drugim dejanjem jc ta žid ustrelil iz samokresa v smeri proti loži, v kateri jc sedel ministrski predsednik Stolipin. Strel ga je zadel v trebušno mreno, v kateri je ltroglja obtičala. Stolipin je vzdignil roko, v tem pa je napadalec oddal še en strel in Stolipin se jc nezavesten zgrudil. Med množico je nastala silna razburjenost, vso je tiščalo k izhodom. Car Nikolaj pa jc hitel iz dvorne lože v Stolipinovo in se zanj prizadeval. Ko je množica to zapazila, je prirectfla carju veliko ovacijo in zahtevala od godbo, da zaigra narodno himno in cerkveni koral. Car je bil vsled tega izraza uclanosti ruskega ljudstva zelo gi-njen in se ie zahvaljeval. Napadalca je množica, ko ga jc policija prijela in tirala iz gledališča, bolela sama usmrtiti. Tako poročilo. Vsa znamenja kažejo, da je bil umor dogovorjen in pripravljen ocl one strani, ki je bila najbolj poklicana skrbeti za osebno varnost ministrskega predsednika Stolipi-na. Pokojni je imel prav malo prijateljev v onih židovskih krogih, ki hočejo biti na krmilu vseh državnih uprav. Ker je spoznal Stolipin, da so ti cle-menti najbolj nevarni za obstoj in razvoj države in jim jc po moči stopal na prste, so se zmaščevali nad njim, pri-borivši si dostop celo v najvišje kroge. Napadalec Bagrov je bil obsojen na smrt in sc je obsodba izvršila 25. t. m. Krmar liiovič. Prosto po Russcllovem romanu »Krmar lloldsworth«. (Dalje.) Modra črta na obzorju je vsak trenutek dobivala jasnejše in določnejše obrise in v par urah je »Delfin« že ležal zasidran v slikovitem siclnejskem pristanišču. Gospod šcrman.j.e.vzfil;Jutilauoviča seboj v svojo hišo in ga prosil, naj ostane njegov gost, dokler se mu popolnoma nc povrnejo njegove prejšnje moči in sc dodobra ne oddahne od naporne morske vožnje. Po nekaj tednih mu je odkazal službo v pisarni, v kateri je kot knjigovodja dobival letne plače okrog pet tisoč kron,, kar za one čase v Avstraliji sicer ni bila prevelika svota za tako mesto, n za Milanoviča je bilo to prav zadosti, ker je poleg tega imel prosto stanovanje in hrano. Šorman jc bil vdovec in brez otrok. Gospodinjstvo mu ja .vodila njegova neomožena sestra., ki je. bLUnpo svoji zunanjosti in po svojem značaju popolnoma podobna svojemu bratu. Kakor že vemo, si je bil Milanovič na kapitanovo in na prigovarjanje gospoda Šermana nadel ime Matko, in kot tak je tudi sedaj v Sidncju postal v kratkem času predmet najživahncj-šega zanimanja. Vsled svojih doživljajev je postal za nekaj čas?a glavni junak, o katerem sc je govorilo po celem mestu, razpravljalo v vsaki družbi in neredko so ga tu ali tam povabili v svojo sredo, cla so iz njegovih lastnih ust čuli njegovo trpljenje, kolikor ga je vedel namreč povedali. Celo nek časopis jc objavil zgodbo njegove rešitve, tako cla je vsa stvar postala obč« znana. Vendar, kakor liilro je bil Milanovič postal znan in slaven, tako hitro so ljudje zopet. — kakor je lo sploh navadno, — pozabili nanj. Med tem časom sc jc bil vživel v svoio službo in .11 je kmalu dobil precejšnjo spretnost v vseh trgovskih zadevah. Od dne do dne ga je njegov predstojnik višje cenil, Milanovič se je pa na vse mogoče na-Eine prizadeval, kako bi se mogel iz kazati zadostno hvaležnega svojemu dobrotniku. V tistem času je živel v Sidneju slaven zdravnik. Tega je gospod Šer-man naprosil, naj ga včasih obišče na njegovem domu, da bo mogel natančneje opazovati Milanoviča; kajti upal je, da se bo njegovi povsod znani spretnosti posrečilo odpomoči čudni bolezni. Zdravnik se je v resnici silno zanimal za nenavadni slučaj, a čez nekaj tednov je moral priznati, da je tu vsaka človeška modrost in spretnost brezuspešna. Prav posebno se je trudila Šer-manova sestra, da bi pomagala razjasniti duševno temo dragemu hišnemu prijatelju, katerega so bili v kratkem času vsi vzljubili. Sestavila je dolgo listo imen z začetno črko »M«, v nadi, da najde Milanovič med njimi morda tudi svoje, a dasi je bilo imen na stotine, nobeno ni bilo pravo. Ta ljubezniva duša je nato napravila seznamek različnih ladjinih imen, a tudi tu ni bilo nikakega uspeha. Pridno je čitala vse mogoče evropske časopise in upala, da zasledi v njih kako poročilo o ponesrečeni ladji, na katere krovu se je nahajal Milanovič; toda žal, vsa sredstva, kar si jih je izmislilo njeno dobro srce, so bila brezuspešna. šele. čez več mesecev je izgubila zadnjo nado in stavila s svojim bratom vred edino zaupanje v Boga, ker bila sta prepričana, da more tu pomagati samo še vsemogočna roka božja. Več kot štiri leta so bila pretekla, odkar je bil Milanovič dospel v Sidnej. Gospod Šerman se je bil že davno navadil na to, da ga je smatral že za vdo-mačenega naselnika na avstralskih tleh; povišal mu je letno plačo in bil vesel, da v njem ni našel samo zanesljivega. delavnega in previdnega trgovca, ampak tudi zvestega in resničnega prijatelja. Nikdar med tem ča^om ni Milanovič "niti namignil, da misli kdaj zapustiti Sidnej. Mučilo ga je sicer neprestano silno hrepenenje, a sam ni vedel zakaj irt po čem, zato jo skrival svojo bol. da ne bi žalostil dobrih src, ki so ga ljubila in mu želela pomagati; delal se je kolikor mogoče veselega in zadovoljnega s svojo usodo. Ko pa pride nekega jutra k zajtrku, je bila na njegovem obrazu brati velikanska razburjenost, in ko ga njegov prijatelj ves začuden vpraša po vzroku, odgovori Milanovič: »Ali se še spominjate, da ste nekoč izrazili upanje, da mi morda sanje kdaj zdramijo moj spomin?« »Da, res! — Ali se je morda moja Blutnja uresničila?« »Pravzaprav sam nisem na jasnem; a toliko vem, da sem nocojšno noč Cul glas, ki me je prosil, naj se vrnem takoj v svojo domovino — na Primorsko. Bil je to znan glas, glas neke ženske; v sanjah sem tudi vedel, kdo mi je to govoril, a ko sem se zbui '1 in sem si hotel poklicati v spomin oni glas in to, kar mi je govoril, mi je hipoma vse izginilo.« »Kakšne vrste pa so bile sploh Vaše sanje?« »Glejte, to me ravno muči, ker se jih sploh nič več ne morem spomniti.« »Torej ni bilo nič drugega, edino znan glas ste slišali, kajneda?« »Zdi se mi, da je bilo tako; samo to vem, kar sem Vam povedal.« Gospod Šerman je molčal in Milanovič je zrl vanj s pogledom, ki je pričal, kako nestrpno pričakuje, da mu njegov prijatelj iz teh malih in negotovih podatkov zasledi kak svetel žarek, ki mu bo razjasnil temno preteklost. »Sicer,« pripomni po dolgem molku Šerman, »ne najdem v Vaših sanjah nič važnega, a zdi se mi, da smemo upati na boljše uspehe. Lahko se namreč zgodi, da zopet enkrat čujete oni glas in morda v določnejši obliki. Pomislite.« pripomni smehljaje, »tudi jutranje solnce ne razsvetli naenkrat cele zemlje, ampak svetloba počasi narašča od prvega svita jutranje zarjo do pravega solnčnega vzhoda.« Od tega časa dalje je Milanovič vsak večer legel v posteljo v nadi, da se pojavi zopet oni glas, a vedno zaman. Vendar sanje niso bilo poj>olno-ma brez uspeha. Dan za dnem se je silneje v njem oglašalo hrepenenje po domovini; neka neodoljiva sila ga je gnala, naj se odpravi na pot tja, kjer mu zoi^et zašije luč njegovega spomina. Gospod Šerman je opazil vedno rastoči nemir svojega prijatelja, a ni hotel ničesar spomniti o tem, ker je pričakoval, da mu Milanovič morda sam kmalu razodene svoje sklepe in načrte. In res ni čakal dolgo, kajti nekega dne stopi predenj Milanovič in mu pravi: »Vem, gospod Šerman, da l>o znamenje grde nehvaležnosti, ker gojim v srcu željo Vas zapustiti, toda neprestano me muči hrepenenje, da se vrnem na obal Jadranskega morja in tam po-iščem svoj domači kraj in svojo domače, če jih še imam, zakaj prepričan sem, da je tam moja domovina. Bog ve, morda ravnam nespametno, ko hočem prostovoljno zapustiti tako dobrega in ljubeznjivega prijatelja, a ne vem, kaj naj pomeni nemir, ki vlada v meni? Ali bi storil prav, če bi se ne zmenil zanj? Ali mi ga ni morebiti vsadil v, srce Bog sam, da me dovede do cilja, po katerem hrepenim?« »Ako ste trdno prepričani, da tam, kamor nameravate, najdete kaj dragocenega z ozirom na svojo preteklost, tedaj imate prav, če sledite svojemu hrepenenju. Tudi jaz sem mnenja, da bi težko dosegli popolno zdravje tukaj v tuji deželi, kjer Vas niti ljudje, niti predmeti ne spominjajo na Vaše pretekle dni. Zal mi je, — silno žal, — gospod Matko, ker Vas bom moral izgubiti; a zdi se mi, da vidim v tem nenadnem Vašem hrepenenju roko božjo in prosil bom Boga, da Vas bo s svojim blagoslovom spremljal po vseh Vaših potih in Vam vrnil izgubljeni spomin.« Sklep je bil torej storjen, a ni tra-. jalo dolgo, ko je bil tudi izvršen. Bo-drilne besede gospoda Šermana so dale Milanoviču novega poguma. Deset dni po omenjenem razgovoru je imela od-! jadrati iz sidnejskega pristanišča neka angleška ladja, ki je imela na krovu precejšnje število potnikov, j>rosta ju/ bila samo še ena čedno opremljena kajuta. To je gosjK)d Šerman najel za svojega prijatelja; a njegova dobrotlji-vost ni ostala samo pri tem. Nekaj dni predno je imela ladja zapustiti pristanišče, vpraša Milanoviča, če si je prihranil kaj denarja, in ko jo ta odgo-. voril, da približno 400 funtov šterlin-gov, to je okrog deset tisoč kron, ja nadaljeval Šerman: »Prav, nekaj časa bodete lahko izhajali s tem denarjem. Nek avstrijski zdravnik, moj znanec in prijatelj, spremlja slučajno sedaj tudi na Dunaj bogato gosj>o; ž njim sem govoril včeraj o Vaših razmerah in sem Vas prav toplo priporočil njegovi skrbi. Upam, da Vam bo njegova družba dobrodošlo, ker je znan kot spreten zdravnik in Vam s tem lahko kaj pomaga. Sedaj mi storite samo šc uslugo, da vzamete kot; prijazen spomin ta mali zavitek, — a odpreti, prosim, ga nikarte sedaj; vsebuje le neznatno darilce od moje sestro in mene. Notri dobite tudi moj naslov, ki naj Vas opominja, da nam od časa do časa pišete; zakaj nihče na svetu no more imeti za Vas toliko zanimanja in sočutja kakor mi. Nikdar ne pozabite, da bijeta v Sidneju za Vas dve gorki srci, ki se bodeta čutili srečni, če bi Vas mogli zopet kedaj pozdraviti kot dobro, došlega prijatelja.« Tako prisrčno in ganljivo je bilo slovo. Ko je Milanovič pozneje odprl podarjeni mu zavitek, jc v svoje velikansko začudenje našel v njem bankovcev za 300 funtov šterlingov ali okrog 7000 kron. (Dalje prih.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka. tirale ure od 8. M is i. popoldne. Glelinserati RHZGLED PO DOmOUlNI Poslanec dr. šusteršič za bedno prebivalstvo. Dne 20. t. m. je državni poslanec dr. šusteršič pri ministrskem predsedniku baronu Gautscbu posre-idoval za nujno podporo bednemu •kmečkemu prebivalstvu kranjske de-Ižele, ki je znova tako hudo prizadeto [po suši. Umeščen je bil dne 21. t. mes. na Kiirchbergov kanonikat pri ljubljanski istolnici preč. g. dr. Josip Gruden, bivši (profesor bogoslovja. Na občni zbor »Slovenske Straže«! [Prosimo nujno vse podružnice »Slovenske Straže«, da takoj javijo »Slovenski iStraži« število delegatov na občnem Kboru, da se more vse potrebno pravočasno urediti. Naj bi vse podružnice tozadevna jim žo došla naznanila upoštevale. Podružnice naj poskrbe za veliko udeležbo na prvem občnem zboru našega narodnoobrambnega društva! Odlikovan je bil te dni s častno svetinjo za 401ctno zvesto službovanje naš zvesti somišljenik g. Josip Monfre-da pri tvrdki Globočnik v Ljubljani. Odlikovancu, ki je član naše S. K. S. Z. od prvega početka, naše najprisrčnejše čestitke! Osivel v delu in poštenju naj ibi našim delavskim vrstam še dolgo ,vrsto let svetil kot zgled zvostobe in kremenite značajnosti. Smrtna kosa. Dne 16. septembra t. 1. jc umrla v Zakraju pri Blokah obče-tspoštovana gospa Marija Zakrajšek, anali pokojnega župnika v Dragi Frančiška Zakrajšek in zdravnika v Škofji iLoki, dr. K. Zakrajšek, pri katerem jc Eadnje čase bivala, v visoki starosti 76 let. Vsako leto je imela navado obiskati svoje otroke; letos jo jc smrt prehitela pri svojem sinu Josipu Zakrajšek iV Zakraju, kjer jc poprej gospodinjila. Poznana je bila vsled svoje dobrotlji-vosti po Blokah, Dragi, Sodražici, Bobu itd. Dokaz temu prelep pogreb, ki sc je vršil 18. t. m. na Blokah, ko se je mnogo odlične gospode z domačimi župljani zbralo, da ji skažejo zadnjo čast in hvaležnost. Blagi pokojnici mir Gospodov! PoroSil se je dne 25. t. m. v cerkvi sv. Petra v Ljubljani c. kr. sodnik g. Ivan Šinkovec z gdčno. Marijo Mercedes Povše, hčerko c. kr. komerčnega svetnika, državnega in deželnega poslanca g. Fr. Povšeta. Naše najiskre-jiejše čestike! Prirediteljem igre »Krivoprisež-nik«. Društva, ki nameravajo uprizoriti slovensko izdajo »Krivopriscžnika«, ne potrebujejo nobenega dovoljenja, temveč pogoj je edino ta, da pošljejo pred /uprizoritvijo znesek 15 K na »Katoliško hukvarno«. V slučaju, da bi društvo prejelo od dunajskega advokata dr. Ei- richa kako tirjatev, naj nanjo ne odgovarja, temveč pošlje naj jo naravnost na »Katoliško bukvarno«, ki prevzame vsako odgovornost za vse, kar bi utegnil dr. Eirich tozadevno ukreniti. Pri občinskih volitvah v Spodnji Šiški so zmagali v prvem in drugem razredu liberalci, v tretjem razredu pa socialni demokratje. V prvem razredu so dobili liberalci od 113 oddanih glasov 64 do 68, neodvisni kandidatje 37 do 40, socialni demokratje 7 glasov; v drugem razredu imajo socialni demokratje 110 glasov, liberalci 180; v tretjem razredu liberalci 401, socialni demokratje 403 glasove. Prva deželna elektrarna bo zgrajena ob Završnici. Pripravljalna dela so že toliko napredovala, da se je začelo s predorom nad Mostami, ki bo vodil Završnico na vrh visokega skalnatega roba, odkoder bo padala voda po železnih ceveh globoko na turbine. Ta centrala bo preskrbela Bled, Jescnice in radovljiško okolico z elektriko. Kranjske občine za preskrbo ubogih. V letih 1906, 1907 in 1908 so izdale vse občine za gorenji namen nič manj kot 1,450.777 K 92 h, tako da pride povprečno na leto 351.592 K 64 h. To pa še ni vse; kajti tukaj ni všteto, kar dajejo občine za vzdrževanje poslopij, kjer so ubožci nastanjeni (ubožne hiše), dalje ni tukaj všteta vrednost stanovanj po ubožnih hišali in končno tudi ne bremena, ki jih imajo občino z goslači. Največ izda v ubožne namene glavno mesto Ljubljana, najmanj pa občina Laže na Notranjskem, kjer so v treh letih izdali za oskrbo ubogih 5 kron, v Nasovčah pa v istem času 8 K. Naročnikom in naročnicam »Domoljuba« na Reki naznanjamo, da je pričel prodajati na Reki naš katoliški dnevnik »Slovenec« g. M. Kralj na Cor-so štev. 28 pod Hrvaško Čitalnico. Kupujte naš katoliški dnevnik vsi, ker mu je cena nizka in ker prinaša vedno zanimive novice iz domovine in tujine. Podpirajmo katoliški tisk! Veliki tjozilni požar med Sloržcem in Kriško goro nad Zalogom jc zadnja velika ploha popolnoma pogasila. Tako je odstranjena velika nevarnost, kateri niso bile kos človeške moči. Okradeni urar. Tatovi so pokradli v noči od 19. na 20. septembra trgovcu in urarju Janezu Eržen v Cerkljah pri Kranju 20 ur in 80 K denarja. Nenadne smrti je umrla 281etna Marijana Skodlar iz Dvorij. Dne 19. septembra je delala še na polju, proti večeru je bila pa mrlič. Ogenj. Pod Premom je v torek, dne 19. t. m., zvečer ogenj upepelil gospodarsko poslopje Štcfičcvo. K sreči je bilo prav mirno vreme, sicer bi bil nastal velik požar. Uro izgubil dne 21. t. m. popoldne nekdo na stari cesti iz Dravelj proti mostu v Tacnu. Kdor jo najde, naj jo odda v župnišču sv. Petra v Ljubljani. Ura je bila iz niklja, verižica pa srebrna, obeska pa dva stara denarja. Povišane cene pivu. Na shodu zastopnikov gostilničarskih zadrug dne 19. t. m. na Dunaju so sklenili gostilničarji, da bodo prevalili zvišane cene pivu na odjemalce. Pivovarne v Plznu so sklenile od 21. decembra dalje zvišati cene plzenskemu pivu za 3 K pri hektolitru. Cena za pivo v steklenicah se zviša za 3 h pri steklenici. Samoumor domobranskega nadpo-ročnika na ljubljanskem Gradu. V četrtek, dne 21. t. m., okoli poldne je našel oskrbnik na ljubljanskem Gradu v Regalijevem gaju mrtvega domobranskega računskega nadporočnika Roberta Ruprechta. Ko ga je komisija pregledovala, je dognala, da se je ustrelil v srce. Pri sebi je imel samokres, uro in denar. Njegovo truplo so prepeljali v garnizijsko ,mrtvašnico. Revolver kot igrača. Posestnik Klemen Jožef iz Vnanjili goric je dal dne 17. t. m. svojemu štiriletnemu sinu za igračo revolver, ne da bi vedel, da je nabasan. Deček se je nekaj časa igral z orožjem, naenkrat pa je počil strel in kroglja je zadela njegovega še mlajšega bratca v glavo nad desnim očesom. Dečka so smrtnonevarno ranjenega prepeljali v deželno bolnišnico. Stari-ši, bodite previdni v izbiranju igrač! Griža. V nekaterih krajih kamniškega političnega okraja se zelo širi griža med otroci pa tudi med odraslimi. Umrlo ie že precej- ljudi na tej epidemiji. V več krajih so šOTelfiaprte radi te bolezni. Lovčeva zlata poroka. V nedeljo, 1. oktobra -t. 1., bo slavil znani lovec Matija Papler iz Resnice pri Kranju zlato poroko. Ob desetih dopoldne bo sveta maša pri Sv. Jošlu, nakar se v gostilni »pri Končovcu« pod Sv. Joštom vrši skupni obed. Matija Papler jc rojen v Resnici, star je 81 let in je eden najstarejših lovcev na Gorenjskem, ker lovi že nad 60 lef. Nevesta Meta Papler, rojena Rakove, je rojena na Jami pri Kranju, stara je 73 let. Tatvina v Žireh. Dne 17. t. m. jo bilo ukradeno čevljarskemu mojstru Francu Kristanu 1200 K, in sicer en bankovec za 1000 K in dva po 100 kron. Naproša sc občinstvo, trgovci in banke, da strogo pazijo, ako bi menjala enake bankovce kaka sumljiva oseba, ter io takoj naznanijo. Samoumor z iglo. Dne ltl. septembra je bila v Ptuju odpuščena v neki družini iz službe dekla Antonija Cvet-kin iz Krtine, okraj Kamnik. Ko je blodila dva dneva po mestu in iskala službe brez uspeha, jo je policija prijela radi vlačuearstva, da bi jo poslala po odgonu domov. Cvetkinova pa se je v polic, zaporu zabodla v telo z iglo od klobuka, tako da so jo morali prepe-ljati v bolnišnico. Živinske cene po kranjskih sejmih. Po uradnih poročilih so bile po sejmih za govejo živino sledeče cene za 100 kg žive teže: Krško pol pitanci 89 K, nepi-tanci 86 K; Kranj pitanci 100 K, pol pitanci 91 Iv. nepitanci 84 K; Ljubljana Dkolica polpitanci 91 I\. nepitanci 87 K. voli za pitanje 85 lv: Litija pitanci 92 kron, polpitanci 80 K, nepitanci 80 K, voli za pitanje 78 K; Logatec za pitance 96 K. za polpitance 94 K, nepitanci I 94 K. voli za pitanje 94 K: Novo mesto j pitanci 100 K, polpitanci 90 K. nepitanci 80 K, voli za pitanje 75 K: Kamnik j polpitanci 80 K, nepitanci 80 K. voli za pitanje 80 K. Veriž ca — rešiteljica življenja, V j nedeljo, dne 17. t. m., ponoči so popi- i vali v Muhičevi gostilni v Iločjem fant- j je iz Radvine in Bohove. Kmalu je na- i stal med njimi prepir in začeli so e suvati, dokler niso fantje iz Bohove odšli iz gostilne. Fant Jožef Pinter, ki je imel pri sebi revolver, je počakal j -voje preganjalce ter ustrelil na posest- I nikovega >ina A.gusta Kovačiča. Ta bi j bil gotovo na mestu mrtev, ako bi krogi ja mvzadola v njegovo srebrno verižico ter v njej obtičala. Čutil je sicer bolečino ter je mislil, da je ranjen, a bolečina je nastala samo vsled močnega pritiska krogi,e in verižice na rebra. NesreTa z revolverjem. Dne 20. t. j mes. je j>etletni sinček logarja Leper v Sara evu našel na mizi nabit očetov revolver. Pričel se je igrati z orožjem, ki se je sprožilo ter je kroglja zadela njegovega triletnega bratca, ki je o^tal mrtev. Ko jc priletel oče in videl nesrečo, se je hotel sam končati. Siu zrfcodel očo a. V Selnici pri Zagrebu je kmet Andrija Krznec pozabil na to. da je mož in oče, ter živel z neko žensko v grešnem razmerju. Kupil ji jc malo po.-ostvo in sploh izmeta-val zanjo denar, svojo ženo pa na vse načine mučil in živinsko pretepal. Dno 20. t. m. je prišlo zopet do burnih prizorov; Krznec je začel ženo biti in pretepati kakor živino. Navzočemu sinu jo zavrela kri, zgrabil je za nož in ga zabodel očetu v trebuh. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v bolnišnico, sina pa zaprli. Ljud e usmilili človeka, ter so mislili, da je pož na.ee. V hrvaških vaseh Pravotina in Zaloka ob kranjski meji ob Kolpi je bilo zadnjo čase večkrat zažgano. Dno 19. t. m. so vaščani zapazili tujca, ki je bežal pred njimi. Ujeli so ga in dasi niso imeli dokazov, da je on požigalec, so ga večkrat prehodli in ob-strelili, nanosili na kup slame in smrt-aoranjenega na slami sežgali. Ubožec je brezupno klical, da jc oče šestih otrok, da je nedolžen in da je Ceh Do-šan iz Prage. Oblasti zasledujejo podivjane krivce, katerim ne odide zaslužena kazen. Skrivnosten umor. Dne 20. t. mes. so našli na Črnučah mrtvega knjigo-i vodjo tvrdkc Bončar, Božidarja Šibe-I nika. Sedaj se je dognalo, da je bil Božidar Šibenik zavratno napaden in umorjen. Sodna komisija, ki je pregledala truplo pokojnika, je konstatirala na glavi 7 cm veliko rano. Crepinja je na zadnji strani vsa razbita. Šibenika so pokopali v soboto popoldne. Vlak razklal delavcu glavo. Dne 15. t. m. je pri vhodu na osješki kolodvor skočil z vlaka zavirač Antal Ne-met. V tistem hipu pridrvi za njim drug vlak, čegar stroi je dosegel njegovo glavo in jo razklal na dvoje. Kruh v Zagrebu se je sedaj zopet pocenil. Zagrebški peki so namreč spoznali kmalu nevzdržnost podražitve in so minuli petek nastavili prejšnje redne ceno. Na brata streljal iz jezo, ker mu je prigovarjal, naj pusti pohajkovanje, je delomržni Mate Perjavec na Roki. Vekoslav Perjavec, ki je skrben vinotr-žec, je bil zadet v roko. Mate Perjavce so zaprli. Dve nesreči v Zagrebu. Dne 12. t. m. so je nek devetleten deček v Zagrebu igral z verigo, s katero so spušča in dviga železniška rampa. Tisti hip so je veriga premaknila in odtrgala dečku vseh pet prstov desne roke. — 221etni delavec A. Belačič pa se je isti dan po neprevidnosti polil z vrelo smolo in dobil na obeh rokah težko opekline. Krava jo je nabodla na rogove. V Markovcu pri Našicah v Slavoniji je minoli torek, dne 19. t. m., zdivjala neka krava ter nabodla na rogove kmetico Marijo Repka. Nesrečno žensko, ki ji je razparan trebuh, so prepeljali v deželno bolnišnico v Osjek. Rabuka v bolnišnici. Na ženskem oddelku velikovaradinsko bolnišnice je prišlo 13. t. rti. do velikih rabuk. ker je neka bolnica v svoji juhi našla za-mašok steklenice, v kateri so bila zdravila. To je osiale bolnice tako razburilo, da so začele razbijati pohištvo in okna ter žaliti postrežno osobje. Le s težavo so jih ukrotili. Seveda jim kazen ne odide. Novoporočenca umr'a vsled kačje« ga pika. Iz Sarajeva se poroča, da jc v Duklji pičila kača, ki se je neopažona priplazila v kočo. novoporočenca Petra Belutiča in njegovo ženo. Oba sta umrla. Ustrelil se je v Petrinji vpokojeni sodni svetnik Dragotin Bell, doma iz Vinkovca. Vzrok je menda huda živčna bolezen, radi katero je moral v pokoj, dasi je bil še mlad in izvrsten ju-rist. Drago zelje. Zelnata glava je na trgu v Zaerobu veljala te dni 24 do 32 vinarjev. Občinska uprava zagrebška je sedaj sama kupila nekaj vagonov zelia, katerega bo sama prodajala, da tako regulira cene. — Tudi v Ljubljaii so morali plačevati glave celo po 36 j, a se doslej ni še ničesar ukrenilo v varstvo odjemalcev. Zid je podsul 181ctnega delavca Držiča, ko jc bil 20. t. m. z drugimi d<\ lavci na delu pri podiranju neko lii.šo v Zagrebu. Izvlekli so mrtvega izpod razvalin. Sneg v Bo. ni. Goro Trebevič je to dni zapadel sneg; toplota je zelo padla. Kolera na Hrvaškem. V neki vasi pri Osjoku se je 21. t. m. pojavil sumljiv slučaj kolere. Vse varnostne od, redbe so se takoj vpeljale. Novice iz Amerike. Poročil se je v Sliebo.vganu Vinko Kodre iz Letuša na Štajerskem, z Ivanko Urbančič iz trnovega na Notranjskem. Umrl je naravne smrti Val. Zemljan Iz Stranj pri Kamniku, ponesrečila pa sta .-o Jern. Barovnicelj iz Cerknice, star let, in Franc Božo k iz Borovnice, v starosti 32 let. Prvega je ubil električni tok navadne svetilke v kleti, ko sc jc dotaknil žice, drugega sta pa ustrelila v gozdu dva napadalca. Barovnicelj c bival z dvema sestrama v Barbetonu, Bezok pa z ženo in otrokoma v Pilts. burgu. Gospodinjska šola na Vrfcni"i prične 15. oktobra zimski tečaj, kateri raja jiol leta. Ta šola je največja gospodinjska šola na Slovenskem. Šoki .c deželna in jo vodijo č. g. šolske sestre. Kmetska dekleta imajo najlepšo pr;ii-ko sc tam naučiti vsega gospodinjiva in kmetijstva. Stroški so zelo majli'V, tako da je tudi revnim omogočen obisk. Gojenke morajo stanovati v za\ )-du, kjer dobijo vso hrano in perilo. Z;t sprejem so je oglasiti še do 10. vino o-ka na vodstvo šolo. Strniši! Ne zamudite te lepe prilike, dajte vašo hčere, da so kaj nauče. kor to jim je boljši kakor dota. Časi so vedno bolj resni in tudi ženski je potreba več znati kakor nekdaj. Boljši je gospodinja ki pridu k hiši brez dote, pa je razumna, kakor z veliko doto, pa jo slaba gospodin a. Deželni odbor skrbi z vso vnemo za izobrazbo našega kinctiškega ženstva, ker pozna veliko potrebo. Zanimati se morajo pa tudi stariši in dekleta sama za take šolo. Marijino družbe in izobraževalna društva pa opozarjamo na to. naj pripravna dekleta na to opozorijo. ravno te jim bodo potem dobra opore in voditeljice. Po nentanja vredno. TamburaSi Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki so darovali za Slovensko Stražo« 10 K kot odškodnino za sodelovanje pri veselici dno t. m. v Ligojni. Iz novomeške ženske bolnišnice s« nam poroča, tla se mtiožo obiski bolnic izven določenih ur vedno bolj. Ljudje si vedo z vsakovrstnimi nujnimi izgovori priprositi vstop v bolnišnico. N'" kdo teh sitnežev ne pomisli, da moti m ovira bolnično osobje pri strežbi ubogih bolnic, akoravno bi si lahko svoj čas tako uredil, da obišče ob rednem času svojo bolnico. V mnogih slučaji« se jc pa dovoljenje za obiske ob izvan-mfnem času zlorabljalo. Vodstvo bolnišnice- opozarja v smislu sklepa upravnega odbora občinstvo, da se smejo bolnice edino in izključno le od 1. do 3. ure popoldne obiskavati. Isti čas velja tudi za mrtvašnico. Bolnišnično osobje ima nalog, se strogo tega ukrepa držati. Premovanje goveje živine. Živinorejska zveza za politični kamniški okr. priredi dne 14. oktobra 1911 razstavo in premovanje goveje živine v Kamniku k a vse živinorejske zadruge političnega kamniškega okraja. Namen premova-nja je v prvi vrsti povzdigniti z odlikovanjem lepe plemenske živine govedorejo in vzbuditi živinorejce k umni j ii uspešni govedoreji. Premovali se bodo biki, krave, telice in teleta pinegav-ske pasme. Zelo oddaljenim živinorejcem, ki ne bi prejeli od svoje prignane živine nikake premije, se dovoli mala odškodnina za pot, ako bodo dopuščala sredstva. Premovana živina se mora obdržati najmanj eno leto za pleme. V nasprotnem slučaju jc premijo v celem znesku vrniti Živinorejski zvezi za politični kamniški okraj. Prcmovala se bo samo doma vzrejena pinegavska goved. Nagrade se bodo dobivale v denarju. Napredni živinorejci sc bodo obdarovali tudi z diplomami. Razun premij v denarju bodo odlični živinorejci dobili za svojo pridnost tudi darila, n. pr. napajalnike, za žene, ki pridno oskrbujejo živino, pa robce. Vsi člani živinorejskih zadrug, ki imajo pinc-fravsko živino, naj isto gotovo pripeljejo na razstavo. Pripomnimo, da bodo prišli k premovanju kupci od deželnega odbora, ki bodo kupovali tclicc in junčke. Zato naj vsak svojo mlado pinc-gavsko živino gotovo pripelje na razstavo k premovanju. — Odbor Živinorejske zveze iza politični kamniški okraj. : □□□□uuaaDaaaDnaDg g GorenjsKe noissce j naaEranannaaDonp"™ g Kmečka zveza za kranjski okraj. Odbor Zveze je sklenil prirejati v zimskih mesecih vsak prvi ponedeljek predavanja. Zadnjič je živinorejski inštruktor g. Krištof prav poljudno in zanimivo govoril o umni živinoreji. Prihodnji ponedeljek pa pridejo naši poslanci. Možje, pridite v ponedeljek 2. oktobra popoldne ob 1. uri na shod, ne bo vam žal. Shod bo v Ljudskem domu v Kranju. g Moravče. Griža vlada v morav-ški dolini, ki jc že zahtevala več žrtev. Ne pobira samo otrok, tudi odraščenim nc prizanese. Zato vais svarimo, da ne obiskujete okuženih hiš, varujte se sadja in mošta, držite se navodil zdravnika, drugače ne bo konca tc nalezljive bolezni. Tudi v bližnji brdski okolici jc žc več odraščenih umrlo. Caj iz borovnic ali borovničevja je najboljše sredstvo. Zaradi griže ni pouka v Mo- ravčah. — Prikrnica uri.Mora v č a h. Dne 18. septembra je bilo prodano na dražbi Jclarjcvo posestvo za 13.040 K. Vzrok alkohol. — Živinorejski zadrugi v Moravčah je pristopilo 26 članov. Ker je zadruga za moravško dolino velikega pomena, zato pristopajte k njej. V kratkem dobimo več plemenskih bikov pinegavske pasme, ki naj bi izboljšali našo živinorejo. Vsak, ki želi pristopiti k zadrugi, naj se zglasi pri Martinku v Moravčah ali pa v kaplaniji. g Tržiške uovice. Soc. demokrati hočejo napraviti shod zoper draginjo. Mi nimamo nič proti takim shodom, samo zelo radovedni smo, če se bo po shodu, na katerem bo rdeči govornik zabavljal kmetom, ki sami trpe radi draginje, cena mesa kaj znižala. Mislimo, da nič. Govornik naj le pove, kako &o bogati židovski tovarnarji, katere podpira soc. demokracija, podražili premog, sladkor in druga živila. Zoper te naj nastopijo rdečkarji. V prvi vrsti pa naj sc obrnejo socialisti, ki so tako zavzeti za delavstvo, na tržiške tovarnarje, da svojim delavcem nizke plače nekoliko zvišalo. Delavstvo v tržiških tovarnah je tako slabo plačano kakor morda ne daleč okoli. Tu naj se v prvi vrsti razmere izboljšajo, potem bo delavstvo lažjo dihalo. — Umrl je dolgoletni meliotlač tržiške cerkve Jakob Blumenthaler. Blizu 40 let je opravljal to službo. Dasi zelo star ;je do zadnjega dne šc hodil okrog in cepil drva. Svetila mu večna luč! — Telovadni odsek Orel priredi prihodnjo nedeljo ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih veselico s petjem in igro »Občinski tepček«. Vabimo k prav obilni udeležbi slavno občinstvo. g V Šraartncm ob Savi jfc dne 11. t. m. umrla Cecilija Bolta, ki je bila navdušena članica Ivatol. slov. izobraževalnega društva, in podporna članica odseka Orla, kateremu je v oporoki volila 100 K. Naj v miru počiva! g Novice iz tlobske tare. Zadnji čas ima pri nas smrt svojo žetev. V kratkem je pobrala 12 otrok. Tudi odraslim ni prizanašala. Zadnji leden smo položili v Kertini k večnemu počitku Rozalijo Kokalj1, v škocijanu pa smo pokopali na sv. Matevža dan Olletno Jero Omejcc. N. v m. p.! — Suša je po fari prav kruto gospodarila, posebno po Dobu. Kar pa ni vzela suša, je pa pobrala toča, ki je zopet najhujše razdejala Dob. Ajda je popolnoma uničena. Zanimivo in žalostno te, da v juliju vsejana ajda poganja šele sedaj. Repo sejejo nekateri že drugič in tretjič. Tudi repa šele sedaj poganja. Zares, ubogo ljudstvo! — Nekdo v Krtini sc zdi samemu sebi še premalo napreden, zato si želi napred. učitelja. Kertinski otroci bodo pa brez naprednega učitelja prav lahko opravili. Že vemo, k.fe dotično »Jutrovsko« srce čevelj žuli. Iz Smlednika. V nedeljo dne 1. oktobra 1911 je občni zbor izobraževalnega društva'»Kvišku« v Smledniku. Vsi člani društva, kakor tudi drugi, ki še niso člani, pa se žele vpisati, se uljudno vabijo, da se gotovo polnoštevilno udeleže. — Za odbor: Primož Oblak, predsednik. g V Smledniku smo imeli tudi dolgo časa sušo, ki je naredila veliko škodo na polju in na travnikih. Prosili smo za dež velikokrat; v ta namen smo romali v spokorni procesiji v Terboje, na Šmarno goro, v Velcsovo, na Homec pri Kamniku in k Sv. Joštu, in po dolgi prošnji smo dobili, hvala Bogu, veliko dežja; zdaj ne bo več take vročine in suše. — Naša krasno prenovljena župnijska cerkev sv. Urlia je dobila letos po skrbi našega za lepoto hiše božje zelo vnetega gosp. župnika Mihaela Barbo krasne nove v ojrnju pozlačene lestence. Zdaj je res krasna naša župnijska cerkev. — V tem času, kar so sedanji gospod župnik pri nas, imamo cerkev vso na novo slikano, zvonik za šest metrov višji in na njem lepo novo streho, in zdaj še šest novih lestencev, tako je zdaj naša župnijska cerkev rea krasna! g Z Bleda. Iz jezera so potegnili 23. t. m. truplo, katero so po knjižici, ki jo jc imel utopljenec pri sebi, spoznali za Ferdinanda Pire, bivšega hlapca pri Pavčku. Na glavi je imel majhno rano. Nc ve se ali je bil ubit ali je morda sam padel oziroma skočil v jezero. Denarja ni imel pri sebi, pač pa uro. — Tujci so že zelo zapustili Bled. Take sezone že ni bilo davno, bi bilo prišlo toliko tujcev kot letos. Vzrok je bil gotovo ta, da je bila povsod velika vročina, in ker jc bila v Italiji kolera, zate B&"jefnaval tujcev obrnil bolj na to stran/ □SSKHSSSSESSSacjcaaD D _________ id □ n Daaagnaaarjnnnaaan siouice d Krški liberalni purgar,'! so sebi odmerili 7 odbornikov in 5 namestnikov, torej 12 mož. To jc najmanj petkrat preveč, ker jc purgarjev dvajsetkrat manj kakor kmetov. Sprva so jih hoteli imeti celih 15, nato so odnehali za tri, pri volitvah bodo pa (jidnohali za — vse! ' d Krški liberalci so naredili nepravilno bilanco za sokolore'oI M c d imovino štejejo — »stroške za prepis 1182 K 52 v« in — »davkariji za prenos posestva 3263 K 63 v«! Kot imovino imajo tudi 516 hI vina po 50 K: 25.800 K, proti 1 a s t n i m pravilom, ki zahtevajo »nakupno ceno s stroški vred«, torej k večjemu lil po 25 K! —i Samo v teh treh slučajih je nepravilnosti najmanj za — 17.346 K 15 v! Kaj k' temu reko poklicane oblasti, no vemo, mi kmetje vemo samo to, da takim »prijateljem« nc bomo nikdar zaupali, najmanj pa na dan volitve! d Popotnik iz Mirne doline. V Bo-štanju si bodo morali ljudje izbrati nove može za občinske odbornike. Na stare se ni več .zanesti. Nek gospod iz Ljubljane, ki ima za to pravico, ]e bil prišel pogledat, kako gospodarijo. In 7» Kaj jc videl? Za devet mesecev nazaj ni bilo nobenih računov spisanili Tako se lahko ves denar izgubi. Prejšnji župan je moral pa še celo nekaj stotakov nazaj dajati občinski blagajni kakor pravijo. Bo treba pa že drugačnih mož izvoliti, takih, ki se jim ljudski denar lahko zaupa. Pa saj je tudi to čudno, da ima vas Boštanj sama kar sedem odbornikov, skoro polovico toliko, kakor cela občina. To se mora malo »zgli-hati«. Možje, le pogovorite so, potem pr. korajžni in edini bodite, pa boste ugnali Boštanjčane. Drmelovega Lojze-ta sc ni treba nič bati. d Zagorje ob Savi,. Politična modrost naših liberalcev je nad vse krasna. vredna je, da zve svet za njo, jo občuduje in sc ji smeje. Približale so se občinske volitve in tu so naši »brihtni« liberalci dobro uganili. Da bi ujeli na svoje iimnnicc kaj kmetov, kar bi jim seveda dobro služilo pri občinskih volitvah. s d začeli v. vso naglico snovati liberalno Gospodarsko društvo. Najbolj neumno in ci,;to po liberalnem koj>itu pa je, da so se razni penzionisti, torej sami I ,udje. ki o kmečkem stanu in nje-->a potrebah manj vedo, nego zadnji kravji pastir v gorskih krajih, zavzeli /.a to društvo. Sklicali so ustanovni shod h Koprivcu, kamor so privabili nekaj kmetov, pa žalibog ne iz domače občine, ampak iz sosednje kotredeške občine, ki so jih slučajno ujeli pred cerkvijo. Nekaj naših somišljenikov je bilo pa ludi toliko radovednih, da so šli pogledat. kakšen bo ta kmečki shod liberalne K',fanke. Liberalcem jo vzelo sapo, zbali so se naših ušli so v drugo gostilniško sobo, kjer so pri zaprtih durih »skupaj spravljali« in kovali svoje Gtf-sjrodai -ko društvo. Za poči t }>a je bilo, ko so nekmotje, kakor smo pozneje zvedeli, namreč občinski tajnik, ki meni že dalj časa. da jo zagorski bog, Kersch-nitr Penzionisti: Korbar, Poljšak, Jerin, Gerčar Albin, odkrivali kmetom svo.,o modrost o kmečkem vprašanju. Kakor nmo zvedeli po vsi fari vlada splošno zadovoljstvo vsled tega liberalnega sho-diča in splošna misel je, da so liberalci napravili,zopet enkrat »teater«. Vi, kmetjij, volite pri teh občinskih vo-li t vali ros može iz svoje srede, ki razumejo Vas in Vaše težave, ne pa penzi-oniranih liberalcev! d Iz Žužemberka. Zo dolgo nismo bili tako veseli, kot pretočeni teden, ko smo dobili toliko zaželjenega dežja. Saj smo bili pa tudi že čisto obupani, češ, nebo so je zasušilo nad nami. Najstarejši ljud je ne pomnijo tako hude in tako dolgotrajne suše. Veliko so vsled nje trpeli povsod, a največ po kraiili, ki so daleč od tekoče vode. Človeku se je res milo storilo, ko je videl ob Krki dan za dnevom neprenehoma vse polno ljudi natakajočih najrazličnejše poaode z grdo, umazano vodo. Zlasti, kjer jc kak izvirek ob Krki, se ljudje kar zvrstiti niso mogli. Ko se je bližal večer, so pa začeli drdrati vozovi po vseh cestah in potih proti Krki. 1/. Suhe. Krajine, l)o-brmča, Ajdovca in kočevskih hribov so 8i se v celih vrstah pomikali voz za vozom, eni tje, drugi nazaj in to je trpelo cele noči, ker ljudje podnevi niso časa imeli, pa je tudi vročina bila neznosna. Če se pomisli, da imajo vasi, kakor n. pr. v ajdovški občini do Krke dve uri daleč in še več, potem si lahko predstavljamo grozno trpljenje ubogih ljudi in živali. Bilo je tako hudo, da so celo ljudje cele dneve žejo trpeli in da so po litrih prosili pri sosedih vode na posodo. Hvala Bogu, sedaj je minilo! Vse se je oddahnilo, narava, ljudje in živina; sodi, bariglje in banke so šle v kot, hrbti so se odpočili in vzravnali, sedaj pa prosimo Boga, da nam zopet solnčnega vremena da, da bomo v lepem potrgali ljubo grozdjiče, ki nam obeta prav dobro in sladko kapljico, ob kateri bomo nekoliko pozabili gorje in nesrečo letošnje suše. — Novo šolsko leto nam jc prineslo tudi nove šolsko moči v Žužemberku in na Dvoru. Na trško šolo je prišel gosp. Škufca, bližnji rojak, ki bo tu pričel svojo učiteljsko j>ot, na Dvoru pa bo namestu gdčne Vrczcc, ki je prestavljena v Veliki Trn pri Krškem, poučevala gdčna Draksler, ki je bila doslej v Dobrniču. Pozdravljena oba! Ljudje ju bodo radi imeli, če bosta »naše vere«, to je, če ju otroci ne bodo videli samo v šoli, ampak kterikrat tudi v cerkvi. — Lepa, stara n a v a d a se je letos obnovila ob začetku šolskega leta. Pri šolski maši so namreč zopet enkrat peli otroci. Pa še jako lepo in korajžno so jo ubirali. Tako naj bi vedno bilo pri vseh šolskih mašah, saj čez lepo otroško petje ga pač ni! Upamo, da se bo tudi šolsko vodstvo v tem oziru enkrat kaj ganilo. ti V Ajdovcu bodo pa žalovali. Za kom? Za mnogimi fanti, ki bodo šli prihodnji teden cesarja služit, a najbolj za gosp. organistoni Šilihoni, ki bo tudi šel k vojakom muzicirat. Tekom svojega službovanja v Ajdovcu si je res pridobil srca vseh faranov in prav težko ga bodo pogrešali. Saj je pa tudi res bilo zadnji čas ajdovSko petje bodisi v cerkvi, bodisi v društvu »Šker-janček« tako, da bi bilo v ponos marsikateri večji župniji. To smo zojiet opazili v nedeljo po mali maši, ko je »Škcr-janček« priredil pod prostornim kozolcem veselico, ki jc bila jako številno obiskana. Zlasti iz Žužemberka je do-šlo več odličnejših gostov, ki so sc naravnost čudili, da je v Ajdovcu kaj takega mogoče. Vse točke obširnega programa so žele burno pohvalo, a zlasti je vgajal »Kovačev študent«. Zasluga za tako lop napredek v tem kraju gre poleg vnetega gosp. župnika in g. učitelja v prvi vrsti gosj). organistu Šililiu. Da bi pač dobil naslednika, ki bi s toliko vnemo in marljivostjo nadaljeval od njega započeto delo! d Iz Cerkelj na Dolenjskem. Dne 17. septembra jc bil lep dan za naše ljudstvo v cerkljanski fari. Počastila sta nas namreč dva g. poslanca, in sicer naš vrli g. župnik Hladnik in gosp. Goslinčur. Udeležba je bila kljub de- ževnemu dnevu zelo povoljna. Naš g poslanec jo prišel med svojo volilcc vt prvi vrsti, da zve potrebe skoraj pozab-ljenega dolenjskega ljudstva in razloži svojim možem delovanje S. L. S., zlasti v deželnem zboru. Mi smo kmetska dežela, je rekel gosp. Hladnik, zato skrbi deželni zbor zlasti za povzdigo kmetov za živinorejo in prešičerejo. Zelo nas je razveselilo, da daje deželni odbor celo podporo onim živinorejcem, ki prihranijo mlado živino, ki jo v teh kritičnih časih prodajo navadno mesarju. Po govoru gosp. Gostinčarja in gosp. župnika Gnezdo so je razgovarjal naš g. Hladnik prav prijazno s svojimi kmeli-vo-lilci in poslušal njih želje in jim odgovarjal. Pogovorili smo se tudi glede novega mostu v Cerkljah in skupnih pašnikov za vasi Zupečavas, Kačjavas in Boršt. Na koncu shoda se jo izrekla1 navdušeno zaupnica S. L. S., njenemu voditelju dr. ŠusterSiču in našemu dobremu gosp. Hladniku. Živijo g. Illadnik! — Dne 1. oktobra priredi naše izobraževalno društvo zabavni večer v stari šoli s petjem, tamburaiijem in igro »Kmet Herod«. Upamo, da nas naše ljudstvo počasti z obilno udeležbo, da sliši prve glase cerkljanske tambu-rice. Na svidenje 1. oktobra v stari Šoli. d škocijan pri Mokronogu. Volitve smo imeli. Za postave se pri nas župan in njegova tovaršija malo meni. Razglasili so jih nepostavno (da bi čakali rešitve pritožb od strani glavarstva, jim še na misel ni prišlo), začeli nejiostavno (nekateri izkaznic sploh niso pre;eli, nekateri šele 16 ur preti volitvijo), in vodili zelo pristransko. Nad ljudmi so rohneli in se norčevali. Zlasti sc je vsajal mali nadučitelj Be-nedičič. Nekoga volivnega opravičenca, ki bo bržkone dalje živel kot večina komisarjev (ni še prav 30 let star), je modra komisija kar mrtvim proglasila in pooblastilo zavrgla. Zmagala te mešana lista. — O ostalem prihodnjič. Opozorjen pa naj bo obč. birič Resnik. Njegovih predrznosti in groženj napram ubogim in nevednim ljudem jc dosti. Tudi šc ni pokopana tista njemu dobro znana reč. d Loški potok. Letos jc res nesrečno leto — draginja, suša, bolezen se kar vrsti ali pa vse naenkrat pridero. Pri nas je pa za nekatere še posebno nesrečno, ker jim prinaša cele kupe smole. To so naši žlahtni neodvisni kmetje. Ker so vsepovsod, kjer so prej gospodarili, izgubili stoličke, vse zaupanje na pri ljudstvu, jim ,e edino pribežališče sodišče in krvava rili t a. V zadnjem času, če to na priliko omenjamo, so neusmiljeno zojiet se osiuolili l"'1 okrožnem sodišču v Novem mestu-Pravda, ki je tekla nad leto dni, se j'' končala z zaporom njihovih, priznamo sicer, nedolžnih pa zapeljanih poniagn-čev. Takole je bilo: Fante Orle je začel napadati duhovit študent, ki bo ob svojem času prenovil cel svet. Fantje so mu v krepkih odgovorili pokazali, da mož ni tako brili t en kot se sam smatra. V svoji časti užaljen — ker jc zve- del par bridkih resnic — je mladi učenjak odšel v gostilno, kjer se zbirajo naši politični nasprotniki. Tu sc je v polnem srdu na čuke in klerikalce kuhal načrt, kako oprati užaljeno čast visokega študenta. In skuhali so še tisti večer. Z nekaj našuntaninii pomagači so izzivali in napadli Orle ter vprizo-rili poboj, -pri katerem je bil ranjen v roko Orel Knavs tako, da se mu ista docela nikoli več ne ozdravi. Ranili so tudi moža, ki je branil svojega soseda, zelo nevarno. Seveda so zlobno zvra-čali vso krivdo na Orle in »klerikalce«, in dični voditelj prvi neodvisni kmet je v silnih zamahih dokazoval, da so bili Orli zmenjeni in našuntani od neke osebe ter so oni pripravili napad. Šlo jo veliko prič in vsa stvar se je končala pred novomeškim sodiščem, kjer so zlobno zavijali in kazali se lepo in nedolžne, ter celo oni, ki so napadali, igrali vlogo tožitelja — Orle potisnili pa za krive in pobijalce. Namen jim je bil, pritisniti pečat pobijalcev organizaciji, ki jim je toli pri srcu, našemu Orlu. Sodišče je po daljši obravnavi pa obrnilo: Orle za tožitelje, nasprotnike za tožence in slednji bodo polog stroškov tudi delj časa v zaporu premišljevali, kaj se pravi pomagati neodvisnim kmetom. Odkrilo priznamo, ne tisti, ki so dejansko obsojeni, so pravi krivci poboja in prelitja krvi, marveč njihovi hujskači. Že letos drug slučaj, ko mora sicer nedolžen trpeti mesto pravih kriv-rev, ki stoje zadaj in sc hinavsko skrivajo. Bil je zmenjen napad, gotovo, pa od katere strani! Ali so tisti, ki povzro čajo poboje, ki so pravi hinavski hujskači, da se preliva kri, ki našo ljudi vlačijo po sodiščih in ječah, ali so to dobrotniki ljudstva?! Sad teh ljudi se že kaže in se bo še bolj, če jili ne bo ljudstvo še bolj preziralo kot jih je že sedaj! Hiiije. Glede dopisa v št. 36. »Domoljuba« smo prejeli od druge strani sledeče pojasnilo: Dotični »vlom« ni bilo druzega kot neumestna šala razposajenih fantov, oziroma nekega razpo-sajenca. Hinjska fara se sme stoti med uzorne fare, katere slabi zgledi zadnjih dvajset let niso potegnili za seboj in je 110 bodo. d Z Vač. Na stroške davkoplačevalcev je občina preložila na Potoku klanec. Zato pa si jc neki dopisun v »Slov. Narodu« vzel pred tremi tedni pravico, da je posestnike na Potoku in v Ilrast-ju nažgal z »backi«, ki baje ne znajo ceniti te velikanske zasluge županstva. — Pri občinskih volitvah bodi pri nas edino geslo: Vun z liberalci! Kakor v Litiji in drugod, pokažimo tudi pri nas na-prednjakom in Sokolom vrata. Naprednjaki iSo le še za tatermane dobri, ki sicer strašijo, za koristno delo pa niso, saj izkušnja to resnico po vsem svetu Potrjuje. Pri nas se jim nc gre za nič drugega nego za to, da bi rešili liberal-stvo ter občini ohranili sramotni liberalni pečat. Volimo naše može, ki hodijo v cerkev. Izmed njih se bo že dobil župan, ki ne bo pustil plesati na božič- no noč ter bo tudi zahteval od godbe in plesa prispevek v občinsko blagajno, ki menda ni preveč polna. Krščanskega župana nam je treba, ki nc bo širil liberalnih časopisov in ne bo imel s Sokoli nič stika ter ne bo trpel ponočnih škandalov. Tudi potrebujemo župana, ki mu bo šel na roko deželni odbor, ki je v naših rokah. Koliko bomo potrebovali raznih podpor vsled suše! Tudi cestni odbor je v naših rokah. Sedanji župan je pa pokazal, da se z našimi zastopniki ne mara pečati. Torej ne bi nič dosegel. Treba si bo prebrati drugega. n Z Vrhnike. Dne 18. t. m. sc je vršila volitev žunana in obč. svetovalcev. Ker dosedanji župan gospod dr. Ma-rolt, ki je zadnjo dol>o vrlo županoval na Vrhniki, ni mogel več sprejeti tega mesta, je bil izvoljen županom g. Frane Tršar, dosedanji podžupan. Novoizvoljeni župan jc bil od mladih nog odločen zagovornik naših načel in baš vsled tega vedno liberalcem trn v peti. V »Narodu« so že naprej grozili, da Tršar ne sme biti župan. Seveda se ljudstvo ne ozira na liberalne marnje, marveč si izvoli za svojega vodjo moža, ki ga ljubi in spoštuje. n Hrenovice. V naši župniji smo imeli letos že sedem požarov. Pretekli teden kar dva. 19. septembra popoldne so v Hrenovicah pogorele tri hiše z vsem gospodarskim poslopjem, 21. septembra ponoči pa v Rakuliku zopet ena hiša. Radi pomanjkanja vode se razume, da je gašenje povsod težavno. Je pač zadnji čas, tla se izpelje nameravani vodovod. n Studeno pri Postojni. V zadnjem času, odkar ni bilo nič poročil iz našega kraja, smo uprizorili dve društveni predstavi. Šolarji so uprizorili »Rožo Jelodvorsko« v šolskem poslopju, v društvenih prostorih pa »Pravica se je izkazala« in »Zdaj gre sem zdaj pa t je«. Nekaj malega se je tudi deklamiralo, naši cerkveni pevci so nam pa zapeli par lepih pesmic. Pri zadnji predstavi so sodelovali tudi naši mladi, nadepol-ni dijaki. Hvala vsem, ki so k temu kaj pripomogli. — Prodali smo tudi več sena »Gospodarski zvezi«. Eni so imeli še lansko seno; tako se jim jc pomagalo. Mnogi so bili že opustili, da niso več kosili, ker niso imeli komu prodati. Ko so zvedeli za to kupčijo, so nekateri šli šc kosit. Delavce drago plačevati, potem pa ne vedeti, ali se proda ali ne, ali le za slepo ceno, to so bili vzroki, da so tako mnogi storili. — Dne 3. septembra nam je umrl naš vrli organist g. Ivan Carli. Bil je le malo časa pri nas, dobri dve leti. Škoda ga je bilo, ker je bil izboren orgljavec. — Rožen-venško nedeljo sc obhajajo roženvenški porcijunkulski odpustki. Vabljeni so bližnji sosedje in drugi prijatelji rožen-venške bratovščine. Vrši se vse po na- vadnem redu, — V vasi Bukovje nameravamo sezidati podružnico ali vsaj večjo kapelo, kjer bi se mogla opravljati sveta maša. Vse druge vasi, če udi manjše, imajo svoje podružnice, le Bukovje nobene. Kako primerno bi to bilo, da bi imeli tukaj tudi šolsko sveto mašo: šola je, cerkve pa ni. Bu ovirani, na noge in pogum, kjer je dobra volja, se vse naredi! n Iz Idrije. Dne 22. t. m. jo utonil triletni Frančišek Lapajne, sin rudarja in hišnika. Najbrž se je igral malo •stran od^ hiše in zdrsnil po strmini v Idrijco. Čudno da na nasprotni strani vode po cesti vedno dohaja več ljudi, pa ni nobeden videl ne slišal kakega krika. Iskali so ga okrog, a dobili šele v Spodnji Idriji v vodi. — Dežja imamo sedaj skoraj vsaki dan že več časa, a vendar pravijo, da se studenci še niso odprli. Iz tega posnamemo, kako globoko je bila zemlja razrušena, ker jo toliki nalivi ne morejo zadosti napolniti. — Kmetje v okolici p o z o r I V kratkem času bodo v nekaterih krajih občinsko volitve. Liberalci delajo na vse moči, da bi zopet dobili v svoje roke cestni odbor. Davkoplačevalci še gotovo veste, kako ste plačevali cestne doklade in kaj sc jc s tem vse storilo v dobi, ko so liberalci neomejeno gospodarili. Sedanji novi odbor veselo deluje, da bi se nadomestilo, kar se je v letih zanemarilo. Ako zopet liberalci dobo v roko komando, bodo zopet slabi časi se povrnili. Ni treba še posebej omenjati, koliko se je že zvršilo v tej dobi, odkar so naši pristaši:v odboru. Saj vgakteri spozna, da sc ni še toliko delalo za ceste in pota v našem okraju, kakor ravno zadnje leto. Da se stvar nadaljuje in v korist kmeta izpelje, treba, da ravno kmetje na dan volitvo z glasovanjem to pripoznajo. Nikar se dati motiti, češ ta je pravi mož, zna sam sebi gospodariti, bo tudi za občino skrbel. Ako ni naše stranke, se bo moral vkleniti v liberalen jarem in kak je ta, ste občutili prejšnja leta. Tu dela stranka in sicer Slovenska Ljudska Stranka, da je začela prevrat, ta ga bo nadaljevala in če ji pri vol i t vi zaupanje skažete, tudi dokončala. Gre sftofej le za dobro kmetovalcu, da se mu pota popravijo in ceste prelože, ali nove izpeljejo in to bode le ona stranka izvedla, ki jc sedaj tako vspešno vse v roke vzela. Torej na glasovnice zapišite le kandidate S. L. S., ako hočete sami sebi dobro. Po volitvah tarnati, da smo so dali pregovoriti, je prepozno. Sedaj je pravi čas, da zase in za stoj prid odločite. n Iz Zatlloga pri Črnem vrhu nad Idrijo. Blagodejni dež je zadnje dni zopet namočil žejno in razpokano zemljo. Kakor drugod, jo napravila suša tudi pri nas kmetom občutno škodo. Kljub izredno dobri prvi košnji smo vendar nekoliko v skrbeh, ker smo na-kosili otave komaj desetino normalne letine. Bojimo se, kaj bomo dali prašičem, ker bo kuhe prav malo. Najobčut-neje pa nas je vdarila suša v tem, da je zmanjkalo vode v naših lokvah in vodnjakih. To smo najhujše občutili Zad-ložani in Malogorci, ki nimamo nika-kih stalnih studencev, tako da ni bilo v naših vodnjakih več tednov nobene kapljice vodo. Primorani smo bili torej nositi in voziti votlo od drugod, nekateri iz Črnega vrha ali pa kot Pod-tisovršci in Malogorci od korita iz grape, tako da mnogi pravzaprav nismo mogli drugega dola opravljati kakor preskrbovati vodo za ljudi in živino. Pri tem smo imeli še mnogo zaprek in težav. Take suše-pri nas ne pomnijo niti najstarejši ljudje in gotovo je ne bomo nikdar pozabili. — Kako sebični »o pri nas ljudje in ne poznajo nobene edinosti, se je pokazalo prejšnjo nedeljo. Napravili smo namreč prošnjo na deželni odbor za odškodnino in pomoč proti suši. Deželni odbor se je takoj ozrl na našo prošnjo in naročil gospodu poslancu Perhavcu, naj poizve, kiiko bi se nam pomagalo. Gospod poslanec je .-klical Zadložane na jiogovor v hišo posestnika Antona Hupnika. A niso se mogli zediniti naši možje. Nekateri niso za skupne vodnjake, ki bi se napravili s podporo deželnega odbora, kar bi bilo pač edino prav za naše razmere, ampak hočejo, da bi vsak posebej dobil kako odškodnino, kar jim je pa g. poslanec jasno povedal, da takih podpor deželni odbor nc daje. A ii gospodje, večinoma večji posestniki, rinejo z glavo ob zid v škodo manjšim kmetom, ki hočejo skupne vodnjake, a se tie morejo zediniti. Naravnost osmešil pa se je s svojim predlogom naš slavni zadloški učenjak in napred-njak Prane Zagoda —, ki hoče veljati za razumnega, v vseh strokah in umetnostih v vsakem oziru visoko izobraženega moža, a izkušnja kaže, da mu prav mnogo manjka ne samo v tehniki, ampak povsod, kamor se vtakne, posebno še v razsodnosti. Kakor splošno znano že več kot 10 let, tako je tudi tukaj vsiljeval svoje načrte, kako bi se dala izpeljati voda iz llelce ali vsaj od korita, kljub temu, da mu je g. poslanec dokazal, da je inženir natančno /meril in izračunal, da je to nespametno in 'SkorfTnemogoče, ker bi bil v ceveh prehud pritisk. Vsak otrok se že posmehuje njegovim velikanskim na-črtom, a on ne odneha in le radovedni smo, kaj se bo še vse skuhalo v njegovi inteligentni glavi. Želeti pa je, da bi se naši kmetje enkrat zedinili in gle? dali bolj na občno korist. Skupni vodnjaki bi dajali ljudem vodo ob času suše, da bi se jim nc bilo treba več tako mučiti kakor so sc ob letošnji suši. Kmetje, spomnite se zamude časa in truda ob letošnji suši in delajte v svojo korist! — Nekdo, ki posluša in opazuje. n Vipava. Fantovski Sestanek se Vrši v nedeljo, 1. oktobra, po popoldanski službi božji v telovadnici vipavskega Orla. Vršita se 2 govora, nakar je «prej cm novih članov v Orla. Fantje povabljeni! Tudi GradišČani! Na zdar! OEZ3 nanannDnaana°an Društveni vestnih Iz Ihana. Dne 17. septembra se je ustanovil telovadni odsek Orlov. Za to slovesnost so sc naši mladeniči zelo trudili da bi se lepo izvršila. Dekleta so pa vence in šopke pletle celi teden. Ali žalibog, da je nam dež vse pokvaril, tako da se ni mogla vršiti javna telovadba in občni zbor za kamniško okrožje. Vkljub slabemu vremenu pa so prišli precej zastopani Orli iz Kamnika in Mengša ter Nevelj, Domžal, Homca, nekaj tudi iz Moravč in Št. Jakoba. K novemu telovadnemu odseku ihanskemu jc pristopilo 24 Orlov, kar je gotovo za začetek prav veliko. Mladi Orli visoko letajte — novo društvo naj vam služi v krščansko omiko, ki ne pozna pijančevanja in ponočevanja ter surovosti, naj vam služi v razvedrilo in pokrepčilo vašega telesnega zdravja. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem bratom Orlom, ki so prišli od daleč in blizo k ustanovitvi novega odseka, zlasti pa tudi pevskemu zboru s Homca, ki je s svojim lepim petjem povikšal vso slavnost. Ker se ni mogla slovesnost tako izvršiti, kakor se je nameravalo, zato prosimo slavno okrožje kamniško, da bi se ob priliki vršila javna telovadba zopet v Ihanu. Šmartno p. Lit. V nedeljo 1. okt. 1k> občni zbor ženskega odseka našega izobraževalnega društva. Obenem lx> tudi predavanje za ženski spol s skioptič-nimi slikami. K obilni udeležbi vabi odbor. Moravče. (Društvene vesti.) V Kat. slov. izobraževalnem društvu in v odseku Orel se začenja-sedaj novo življenje. Vroče poletje jc pri kraju, hladna jesen nas bo poživila in zopet zbirala v naših društvenih prostorih. Telovadne vaje se bodo vršile redno ob četrtkih zvečer in ob nedeljah in praznikih. Fantje, k Orlu! Orel sc pripravlja na tretjo svojo prireditev, ki bo na že-gnansko nedeljo. Spored obeta biti zanimiv, zato na to prireditev Orla že danes opozarjamo. — Društvena knjižnica žc itak bogata, se je pomnožila ža dokaj lepih novih knjig. Knjižničar vabi društvenike, naj radi posegajo po knjigah, večeri prihajajo že dolgi. — Podružnica »Slovensko Straže« v Moravčah, ki je skupna za moške in ženske ima svoj prvi redni občni zbor na roženvensko nedeljo dne 1. oktobra popoldne iio službi božji v novi dvorani v »Ljudskem domu«. K temu občnemu zboru sle vabljeni vsi člani, kateri ste se lansko leto vpisali v »Stražo«, vsi moški in ženske; pridite na občni zbor prav gotovo, da izveste, kako je delala naša podružnica, kako glavni odbor v Ljubljani. Pridite tudi oni, ki ste že plačalj, članarino za letos, oni pa, ki še niste plačali članarine za lotos, jo'boste ob priliki občnega zbora; kakor veste, znaša članarina 1 K. Pripeljite na občni zbor šc druge svoje in naše prija- telje. Prosimo za nabiranje rabljenih' znamk in za vporabo narodnega kolka, kar vse sprejema in daje tajništvo v kaplaniji. Ondi se tudi sprejemajo no, vi člani v »Stražo«. Prežganje. Dne 24. septembra je priredil naš telovadni odsek Orel javno telovadbo ter vprlaoril šaljlivo igro »Urban Smukova Ženitev«. Dasi je bilo vreme silno neugodno, se je vendar nabralo na stotine ljudstva, do 70 Orlov y kroju z dvema trobentaškima zboroma. Posetili so nas bratje iz Šmartna, Police in Sostrega. Proste vaje je krasno izvajalo nad 20 telovadcev in drzne vaje na drogu so žele obilo priznanja med občinstvom. — Začudili pa smo se nad' lepim napredkom orlovskega moškega in društvenega mešanega zbora in nad dobro pogodenimi vlogami igre. Fantje so sc zamislili vanje, Urban sam pa jo bil tak, da bi si boljšega niti pisatelj Jurčič sam ne želel. Vsa Čast nožrtvo«. valnemu gosp. pevovodji in obenem režiserju hribskega »Ljudskega odra«. —. Splošna sodba jc bila, da bo treba naše fante tudi na mestnih odrih pokazati, da 1k) širši svet videl, kaki igralski 1a-lenti so dobe celo v najbolj gorskih vaseh. — C.. g. župnik jc v slavnostnem govoru ljudstvu pojasnil moč mladeni-ške organizacije in nje potrebo tudi v gorskih pokrajinah ter zavrnil vse ugovore, ki jih razširjajo proti njej nekateri mračneži »šnopsarji«. — Občinstvo samo pa je navdušeno sprejelo sklep, da se tudi na Prežganjem prepotrebni društveni dom kmalu sezida, ki l>o res pravo ognjišče kršč. izobrazbe in vzgoje v naši župniji. Slavnost je zaključil v vznesenem pesniškem govoru vrli, delavni in zelo izobraženi mladenič Galo ter vzpodbujal fante še k nadaljni vztrajnosti v delu po orlovskem treslu: »Telesa moč — duha krepost, to vzor je lepi tvoj, mladost.« Predpriprave, uredba veseličnega prostora kakor tudi dobro uspela prireditev nam pričajo o požrtvovalnosti naših mladeničev, ki vzlic nad poldrugo uro hoda pridno i>o-sečajo vse skušnje in društvene poučno ure. Resnično: Tako navdušenje in požrtvovalnost za vse lepo moreš najti le še v zdravih in nepokvarjenih kmečkih •srcih. — Vsi dosedanji uspehi nas prepričujejo, da nam Prežganjčanom 110 zatone zvezda lepe bodočnosti. C.c ne verjameš bralec, pa pridi leto osorej sam gledat k nam »vrh planin, nižava sin«!_'____, Zahvala. Podpisani sem bil zavarovan pri „ Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani" ter me je ista povodom požara z dne 19. avgusta 1911 hitro in v mojo polno zadovoljnost ocenila in izplačala odškodnino. Mirno vestjo zamorem ta edini domači slovenski zavod vsem najtopleje pri' ~ 2850 poročati. Mokronog, dne 20. septembra 1911' Franc Penca. Mnenje g. dr. Charles W. M. Castle, sekundarnega zdravnika ljudske bolnišnice Kingston (Jamajka). Gospod J. Serravallo, Trst. Veseli me, da Vam naznanim prejem Vašega Serravallovega Kina vina z železom, ki .sle mi ga blagohotno poslali. Pripisal sem to vino v slučajih malokrvnosti povzročene vsled malarične mrzlice in prebolelim po drugih mrzlicah in veseli me, da Vam morem poročati, da so bili uspehi tega vina znatni; je jako prijetnega okusa in bi moralo zasedati prvo mesto meti drugimi vini z železom. Kingston, 7. junija 1909. Dr. Charles W. M. Castle. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 20. septembra: 30, 6, 60, 65, 2. Line, 23. septembra: 4, 68, 17, 71, 30. Trst, 23. septembra: 33, 40, 13, 10, 83. V službo se sprejme takoj 14 do 15 letnega ki bi pomagal pri raznih gostilniških in trgovskih delih, ki so za njega -------j pripravna. Ponudbe naj se pošiljajo n a Hotel „Slon" Kranj. 2830 Umetne >ob<; Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno alt cela zobovja, izvzemat nedelje in pruznike vsak dan od A. ure zjutraj do 6. zvečer v konc, zobat sk. atelje O. Seydl 1« Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7. prihrani tisti, ki o potrebi vporab. reči iu priložnostnih daril vseh vrst zahteva moj glavni cenik s 4000 slikami, ki ga vsak zastoni iu poštnine prosto in v katerem najde kaj primernega. — C. in kr dvorni založnik V SiUZDO se s dečka, Briix št. 2756 (Češko). 6 belih r|u'i zalodcMlePO 2m KIVIOP0"® lBnenego platno P'' a in K P" ' " ' K21 dobite franko " luaoslov. raipoiilialn« Ute«tin delni I tu/, pošiljam oroijo vanko vrste, puško llnnihieilcbH, Diiliinge, l.un* mater in Fiobort, sciuokrea«, pištole itd. po tvornlvkili conali. Popravilu najceneje. Zanesljivim osebam pristna švicarska sistem , roskopf-x patent. ^"I" remont, lira na sidro, natančno re-ciuiiraua .36 ur Idoča s 3 letnim pismenim jamstvom K S'-, s sekundnim kazalcem K 5*50. Nikak rizUol Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju ali naprej vplačilu. Prva tova na ur IHN KONRAD, c. kr.dvorni zaiožnik Brtix št 2727, (Češko.) Glavni cenik s 4U0U slikami na zahtevo vsakomur zastonj innoštnineprosto Dobro MČDOSl nudimo marljivim osebam s povzetjem 2832 rozpoSiljalnice Strogo reelna reč, primerno za vsakogar, naj si stanuje v mestu ali na deželi. Potrebno ni nikalt. 101. Kaiiber 7 mm. najitneje pnnikian K ti*30. Kaliber 9 mm K 8-SO. Fatronl za hamukrpac: St. r-— in višje. Hammcrlovadvocevka, ki se napne brez petelina, trojni Oreener-jev zaklop, zapah z varnostno napravo K 112 —. Največja izb ra lovskih pitSk in samokresov se nahaja v mojem glavnem cenilcu, ki se pošlje vsakomur zastonj in franko. Proda se iz proste roke lepo posestvo v .sol učil i legi, posebno prikladno za sadjerejo, na katerem sc lahko redi 3 govedi, 2 konja in 4 prašiče. K posestvu spada tmli del gozda za drva. Na željo se dobi tudi več njiv, travnikov in gozda. — Cena HOOO kron. Vet pove Ivan Smrtnik, Velika Ligojna 4, p. Vrhnika. 2877 Na prodaj je radi selitve iz proste roke lepo, srednje veliko, aron- nn^petvn sPos'°P)iv dirano, kmetijsko JlUaCOlVU najboljšem stanju in z dobro vpeljano trgovino ob državni cesti v Sori. Prodalo se bode ali celo posestvo skupaj ali tudi posamezne parcele posebej na prostovoljni javni dražbi dne 2. oktobra 1911 ter se naj kupci oglasijo tega dne ob 9. uri dopoldne pri gospodu Jerneju Jerant-u v Sori <16, pošta Medvode. 2865 Prima solinška britev Izdelana iz najboljšega angleškega jekla, brušena na roko, poostrena, pripravljena za takojšnjo vporabo. Jamči se za vsak komad. S t. 8701: drž. Črno pol.,votlo bruS., njiTrst~New-Jork HI. razred 11160*-za odraslo osebo vštevši davek in K 90.— za otroka pod deset let vštevSi davek. po amerikan. sistemu, idota v vsaki legi, za službo rabna, dobre kakovosli, s 3letn. pism. jamstvom za dober 111 pravi iek K 2 90, 3 komadi K 8 —, s ponoči svetečtm kazalnl kom i kd. K 3*30, 3 kd. K9—. Ila.kakov. K 250. S ponoj'"«/ lečlmkazalnikom K2'80 Nikak rizlkot Zamenjava dopustna ali se pa vrne dennr. Razpošiljanje po pešt povzeliu ali pr«l-poslaivl denarja od priz. najbolj, svel. tvrdke. Prva tovorna ur JAN KONRAD c. in kr. dvorni založnik, Brtix, st. 2731, Češko. ®°Kato tlusfrovan glavni cenik z nad 4000 slikami na zahtevo v». komur zastonj In franko- Le pri vporobl od leta 1886 sijajno pohvaljenega, z znamko V ii zakonito zajamčene V 1*1 2623 postanejo nepremofnl, zelo trpežni, mehki In sposobni za leSčen|e. Izbornn ludl za preproge za vozove, konjsko opravo, gonilna jermena Itd. - Dobi se povsod v Sliatliah po 30 vin. in veCjlh posodah kjer ne, pri samoznstopstvu J. Lorcnz & Co., Heb na Cefikem in Bohme & Lorenz, Chemnitz, SnSlto. — Sodba se glasi: Pošljite mi zopet po pošti I Skalijo gumitran masti, ker ista je prav dobra za konjsko opravo h za čevlje. Brasso FOldvar 1. septembra 1903. Fr. Tlchy, plvovarnar. Smiina Imlt. stenslce preproge. St. 2097 v I. kakovosti na obeli str. popolnomaenaka, v razliC vzorcih kot: srnjakova rodb , labod, lev, ... pes, lisica, 2 pa-*\fer---» ■>■-fMt^P^i tlflcr, srne, v ur{{SfefeH^;:;. ujl ar jaN^iJ'!;lepih barvah iz~ vrScn a. JOOcm Sir., .1—-.-- ■■......»••'•■■ ......-.......................... 200 cm dolga. kom. le K 5-60. St. 2098. Ista, enaki vzorci in slike, 90 cm široka, i8') cm doleja, le K 4*80. Največja izbira namiznih In posteljnih garnitur, flanelastih, spalnih odej, £*van!h odcf Itd. Nikak riziko! Zamena dovoljena aH denar nazaj! Pošilja proti pov etju ali predplačilu c. In kr. dvorni založnik Jai Konrad poštljalnica v BrUxu št. 2741 (Češko). Glavni cenik z nad'1000 podob. vsakomur zastonj in rranko. Združene tovarne za volnino. prodajajo letos zopet izključno po meni 4000 komadov takozvanih za ceno le K 'l-10 komad In K 8 60 za par (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 cm velikf, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na STEINEH-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj IT, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja- joče se zavežeiii vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komornu in Brodij-ju župnika Kolarja Tutz-u dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja llosva, Griinvvalda, Zor-kovak, Rotter Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stanij, Rosenauerja Za. Moldava, Halilissa Manken-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, Foliringerja in dr. 2855 pred nakupom vporabnih predmetov in daril vseh vrst zahtevati moj glavni cenik s 411(10 slikami ki sepošljevsakomur zastonj in franko in v katerem dobi vsak kaj primernega. C. In kr. dvorni založnik Jan Konrad BrUx št. 2759 (ČeSko). Več kot 4000 slik vporabnih predmetov in daril vseh vrst ima moj najnovejši glavni cenik, katerega pošljem takoj vsakomur ZHSTOHJ in poštnine prosto. C. kr. dvorni založnik Jan Konrad Brllx 5t. 2760. (Češko). Berite! Konec draoinje! Nova tvrdka ii n Največja trgovina te vrste. Najnovejši modni ševiot . . . , . . od K 3'— višje Sloviti loden za obleko..........„ . 4- - '„ Najnovejši katngarn, trpežen . . , i „ < ,; 4*j- . Mandarine blago za zimsko obleko . , „ . 6*— . Angl. raglan-ševiot.....' . . » » B'— . Blago za uniforme in črno salon, obleko . . 6'— . Seviot In blago za damske obleke . . . . H"— . J Vzorci na zahtevo zastonj z obratno poŠto. • Na prodaj je majhno, 2881 in elektrike, obstoječe iz pritličja in prvega nadstropja. Pri posestvu je lep vrt za zelenjavo in ima okoli dva orala; posebno ugodno je za pe-rilnico, vrtnarijo aH K&terci'1 drugo obrtno podjetje, ker leži ob vodi in električni moči. Povpraševati je pri upravi tega lista, pod »Industrija 7.« UsKe harmonike: v najbolj^ kakovosti ln solidni Izvršitvi, St. 58. 10 tipk, 2X2 zbor. 4 basi, 1 vrstne, 72 glasov, pali-sandro. poli rana omara ali bel jesenov lp K ^6*50. Št. 51 10 tipk, 2' zbor. 2 Basa, 50 njaxglasov, omarioa paiisand. podobna imitir. ali be£.jesenov les 20X10 cm. K 15*50. St. 51 »/«• Iste s la glasovi iz jeklenoprožnih peres K 17*50. St.llOjIJI'/«. 19 tipk, 6 basov, močni glasovi, polirana belo lčot jesenov ali temna omarica, velikost 27 X 10'la cm. K 18*-. St. 11 |I »/«• Iste večjo 33 X 17 cm. K 21'—. Boljšo harmonike za 27*50, 34*—, 58*—, 60*—. Nikak riziko! Zamena dovoljena q.ll denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju od priznano najboljšo svotovno tvrdko c. in kr. dvorni založnik JflN KONRAD razpošlljalnlca godbenega orodja BRUX 2737, deško. Glavni cenik s prlbl. 4000 slikami na zahtevo vsakomur zastonj In poštnine prosto. je izbira celllh in dobrih vporabnih predmetov in daril vseh vrst v mojem glavnem ceniku s 41100 slikami, ka eri se na zahtevo pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto. C. In lir. dvorni založnik Jan Konrad BrUx št. 2755 (ČeSko). opeka vsako Ugodna prilika! Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam cementne strešnike (z zarezo in brez zareze) „ po znižani ceni. — Cementna strešna prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem a n|o poljubno garancijo. Ivan Jelaeln, LftaMiaim. 2812 brzoparilsiki za krmo so Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine. vSvari se pred Cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! DeGrafiška družba Hlfa Ssp^rifOf Dunaj «81.3. Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 kg aivege, dobrega skublje-ne-ja 2 K ; boljScrja 2 K 40; prima polbelega 2 K Ho; be-hga 'l K; belega puh« 5 K 10; i kq izredno finega, snežno-belogo, skubljepega (> K 40, 8 K; l k(j. puha 6 K,. 7 K; puha 10 K ; najfinejši puh 12 K. - Pri 5 kg se pošlje franko. Dovršene napolnjene postelje Iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nonking-blaga, I pernica Ifco cm dolga, 120 tiri široka z 2 blazinama, vsnlia »u cm dolga, < I&.it.:>... xn «r.t • IrisKlI.-. I* n. >"£•"< ™ srn |< . Permanerlt .sortiran !• • S m kiiii« k 8; O O 1 ,.. l,.-liii [.lanu iiib-dnmast l.ritaf- »'-7 K o. Gorska lliolnica 2M3 St&rek & Mach&ne Sp.v šlev. IS Či-iko. Za nepovoljno dsnar na ;a|. n Vzorci zastonj I Blago za damske obleke oddaja na metre po tovarniških cenah izdelovalniea blaga za obleke, Libercl na Češkem. Vzorci zastonj. Solidni, dobro priporočeni zastopniki se iščejo. Ponudbe jiotl II. 17") na Haasen-steln & Vogler A. G., Relclienberg i. B. • P,:* • «7(8 CLIMAXmotori na petrolej ^rf^Sbtv-^ __ Ncvjcenejši obrat. Sgc?ir;cii & Eo. tovarna za motorje DUNAJ XIX C, He:ligensiid!črsfrfis. 8; je. --Največja izbira -— posteljnega perja ss popolnoma novo < »kubljoho o-" -h-Mio. Podružnici: Tiefer Graben 11 in Mariahilf. Amerligstrasse S. Svarilo pred zmotami! - Prosim na ime in naslov paziti. A&&LF GANS. Kdor ima otroke, ta ve, kolikokrat si isti nakopljcjo pekoče mehurje, globoke rane in-odtiske. Zdravniško priporočena, zdravilna krema za rane ffs i s m n" ozdravi hitro in za-sbjaiUii^astriipljenjc krvi. Dobi se samo od dEŽElHE teStarEg s SSoassisfei Bistrici. ZZZ 1 pušica stane K 120. — Uradne ure od B. rano do 7. ure .veter. Uradne ure od 8. rino do 7. ure mcer Ostretlui banka Podružnica českych sporitelen vP7azRzas^,u Csredn.bank« čeiklli hranilnic. Ponterosse 2. Vloge na knjižice: Prcniijne vloge- 4 V/o 4 , Vloje v tekočem računu In vloje fiksno najugodnojie. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 r,:-i - Odilelek za intli/e in kavcije. __— Dr. OetKeriev pecilni prašek Popolni, higijeniinl, od zdravnikov priporočeni nadotncslek za drože oziroma kvas. \'sa močnata I jed la in p?clvo bodo vsled tega večja, iali!a in ložjs preba Ijlva. -jev po 12 vin. kot najžlalitnejša dišava za mlečne in nuvi-atc jetli. za kakao in čaj, čakolado in krem, Nitlelj, torte, puding in smetenjak; dalje s finim ali puder-sladkorjem pomnožen za potresavanje v~cli vrst peciva in močnotili jedi. Nadomesti popnl-110111.1 3 do -1 kope dobre vanilije. Ako se zntcši '/j zavojčka dr. Oetker-Jevaga »aniljntga sladkor|j z 1 kg finim sladkorjem in se da istega 1 do2 pnlni žlici v čašo čaja, potem se dobi aroma-tiško, okusno pijačo. 2713 Dr. Oetker jev pecilr.l prašek in vaniljastl sladkor se dobi v vseh trgovinah kolonijalnega blaga itd. Obširno vporabuo navodilo je na vsakem zavojčku. Zbirka rcceptov zastonj. motorjem z nicčniRi s»ri-ššskom za ssamuo s«? e od 10 111' naprej; <1 do 5 vin. pri mojih petrolinskili inotorjili in petrolinskili loktiinoliilah, daljo 2—10 111* tudi stoječe motorje Tvornicn motorjev I. WAKCHALOWSHI Dunaj III., PaulusgaKsc 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gralis. Ugodni plačilni jiogoji. V zalogi tudi ž.o rabljeni petroliuovi motorji. 315 fPa/ni/rč i* efarteriho yfatcri telijo <)ub>xj. pv ceni in -xu/7iesljiixrpetovuli na/ sc obrnejo t^imon^c/Cnietete* v Ajul>//arii Mblvdvershe ulice20. "&&ti/ccvrsfnct!Piyasnilct dtifosebrcxjila&U>. 1 «0 2 viuari« obratnih stroS-l.ov za uro iti III' z mojim pat. RAZPIS „CERES"-NAGRAD Da (udi (atn vpeljemo jedilno mast „CERES", kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih predsodkov še ne uporablja, obrnemo se s prošnjo na vse line, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na sledeča vprašanja: 1. Kaj Je povzročilo, da ste pričeli uporabljati jedilno mast »Ceres«? 2. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim jedilnim mastem? 3. Vsled kakih koristi Vam je ta mast nenadomestljiva? i. S čim prepričate Vaše znance o teh koristih? Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča tiari Ia, katera se bodo izžrebala: 1 darilo od K 1000 = K 1000 ~j 20 daril po K 100 = K 2000 10 daril.po K 200 sf K 2000 | 1000 daril po K 20 = K 20000 Skupaj . . K 3000 K 22000 Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini posebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile: 5 nagrad po K 200 = K 1000 1 nagrada od K 1000 = K 100U 2 nagradi po K 500 = K 10'J0 20 nagrad po K 100 = K 2000 K 2000 K 3000 Posebno razsodišče, kojega sestavo bomo svoječasno v časopisju objavili, bo odločilo, kateri odgovori da se prepuste JJQ 000' k tzžrebanju daril v skupnem znesku K 25 000 in med katere pošiljatelje, da se bo razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku K 5000. _ Tega razpisa se lahko udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobro odgovore na gornja i vprašanja najdalje do 15. listop. 1911 ln se s tem izkažejo, da uporabljajo našo jedilno mast »Ceres«, da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po >/2 kg ali od kock po X12 cm K 3-80, 5*70, 9 70 itd. (poštnina posebej). Natančne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni! llabljcni aparati in objektivi znanih tvrdk zelo poceni! Glavni ceniki obsegajoči 1 BO strani zastonj, ravnotako priložnostni ceniki. 1878 Elir. Birnbaum tovarna foto-graf-aparatov ; HMbin 326, Etiko. Zaslužek! 2 — 4 K na dali in stolno s pre-vzetjem lahke pletenine doma Edino moj stroi za hitro pletenje „Patcnthebel" ima Izkušene jeklene dele, plete zanesljivo nogavice, mudne in športne izdelke. Predznanje nepotrebno Poduk zastonj. Oddalienost ne škoduje 1 roški mali. Pism. garanc. tajne službe. Neodvisna cksiitenca. Prospekt zastonj Pod etje za pospeševanje domačega deU, trgov, sodn protokol. Kari Wolf, Dunaj, Mariahllf, Nel-kcngassc i/Oo 1891 Vseh vrst 2428 JjJj|2 8 perila oblek predpasnikov Plzen. Tovarna predpasnikov in perila. Ilustrirani ceniki zastonj. Pošiljatvc za poskušnjo proti povzetju. Samo na razprodajalce. Denar prihrani taisti, ki o potrebi vpo-rabnih reči in priložnostnih daril vseh vrst zahteva moj glavni cenik s 4000 slikami, kateri sc pošlje usakomiir zasloni in tranko. C. in kr. dvorni založnik Jan Konrad BrUx St. 2757 (Češko). Zastonj in franko dobi vsak moj glavni cenik s 40.0 slikami o vporabnih stvareh in darilnih predmetih vseh vrst, katerega na zahtevo takoj pošljem. C. In kr. dvorni založnik Jan Konrad BrOx fit. 27G3. Češko. priporočil za nakup vporabnih predmetov in priložnostnih daril vseh vrst vsebuje mol glavni cenik s pri bi. 4000 slikami, ki se na zahtevo pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto. C. Ii kr. dvorni založnik Jan Konrad Brflz 2758 (ČeSko). Ceno češko posteljno perje 1 ,1 kg doto sVliblj. K 9 tO uolh« k 12 - le a ko!pn mehko fkuliljeno K '8 - K 24 sv ':i belo kol pu meiko ikutljeno K 30 — K 31 - . Pollliafmt«MH-i«nu. /amen« d ivolieaa trtll odv ollt: poiln :e Benedikt Sachsel, Lobes 159, pri Plznu l'e'ko 25139 Zastonj in poštnine prosto razpošilja na zahtevo cenik manufakturnega blaga občno znana pošiljateljska trgovina A R. miKLHUC, LJUBLJHnfl. v I Najcenejša in najhitrejša vožnja - je s cesarskimi brzoparniki =s , Kronprln .essln CSclIia" , „ ,,Kaiser Wilhelm II." - »Kronprln? Wllhelm 460 „haiscr Wilhelm der Crosse". Podrobna pojasnila iu potrebni pouk da Vilkom® EDVARD TAVČAR, LJubljana Kolodvorska ulica it. 35, nasproti stari Tižlerjevl gostilni Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličnejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, mlatilnice itd. V zalogi imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevi: železne, svinčene in gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, železn. šine, traverze, cement in vse druge stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje itd. FR. STUPiCfl tf LJUSLJflHI, Morile Terezije testu 1 Izdaja konzorcij ./Domoljuba". Tiskala Katoliška tiskarna Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.