čins poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721 -359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721 -686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421 -1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 17. VI. 1987, LETO XXVI., ŠTEVILKA 11 m, drugi v kolonije, taborniki in plani o doma. smislih, ko smo pri ZTKO in ZPM Domžj e poletne počitnice, a, tudi za letos organiziramo dejavnost ob vodi ~ plavalne tečaje z dopoldanskim varstvom, tečaja, oz. dve izmeni: Sol pred službi. '|| Nekatl v svoje tabt - Prav te načrtovali dejav Podobno kot ni* kopališču v Domžalah Pripravili bomo dv — PRVA IZMENA — DRUGA IZMENA — od 13. 7, do 24.7. Kako bo potekalo delo: — do 9. ure zbor vseh otrok na kopališču; — 30 do 45 minutni sprehodi v okolico kopališča (ob Bistrici, Mačkovci, Šumberk); — igre v vodi in zunaj nje; — učenje plavanja. Program je namenjen predvsem mlajšim, od 5—10 let. Medtem, ko je za večje (7—10 let) glavna naloga, da otrok splava, je za mlajše, predšolske, glavni namen, da otrok izgubi strah pred vodo, oziroma da dobi občutek plovnosti; nekateri bodo seveda tudi splavali. In na koncu še najmanj prijetna zadeva, pa vendar v današnjem času kolikcjipai bo to stalo? fm&. Izračunali smo, da je za malico, bazen, strokovni kader, potrebno prispevati po 15.000.— din za vseh 10 dni, oziroma 1500.— din na dan. Prijave in informacije pri ZTKO Domžale, telefon 721015, oziroma, pri ZPM Domžale, telefon 721 110 (Cukrov, Vidmar). ZPM Domžale Skrb za varnost kopalcev na prvem mestu! V Sloveniji imamo 144 registriranih kopališč in sicer odprtih in zaprtih, kopališča ob stoječih vodah in kopališča ob tekočih vodah. Kopališča opravljajo upravljalci z različnimi uspehi, tako je smrtnih slučajev vse preveč, letno se utopi v Sloveniji blizu 80 neplavalcev in plavalcev. Na predlog Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo v soglasju z Republiškim komitejem za zdravstvo in socialno varstvo ter Republiškim sekretariatom za notrnje zadeve je skupščina SR Slovenije sprejela 17. 12. 1986 Zakon o varnosti v urejenih kopališčih. Ta zakon ureja pogoje in način varovanja občanov v urejenih kopališčih, ki obratujejo sezonsko oziroma trajno ter so v upravljanju organizacij združenega dela ali druge pravne osebe. Kopališče Domžale je že v preteklih letih obratovalo v skladu z zahtevami zakona oziroma Pravilnika o varnosti v urejenih kopališčih. Na podlagi realizacije dodatnih obveznosti, bo kopališče do kopalne sezone pripravljeno za nemoteno poslovanje. Posebne zahteve upravljalcem kopališč se nanašajo predvsem na naslednja poglavja: — vodne površine namenjene za neplavalce morajo biti vidno označene, — bazeni za plavalce morajo imeti na celotni dolžini trdno oprijemališče za roke, — obiskovalci bodo morali koristiti garderobe predvsem zaradi dezinfekcije nog, — kopališki red mora biti objavljen na vidnem mestu, — upravljalec mora v času obratovanja zagotoviti neprekinjeno opazovanje celotne vodne površine, -— upravljalec mora v času obratovanja kopališča zagotoviti reševanje iz vode ter prvo medicinsko pomoč, — reševalec iz vode je lahko le tista polnoletna oseba, ki ima določeno strokovno iz.obrazbo po programu usposabljanja reševalca, — upravljalec mora zagotoviti, da je kopališče opremljeno z znaki za nevarnost, prepoved in obveznosti (verjetno bo izdelava oznak zagotovljena za vsa kopališča enotno), — upravljalec je dolžan zagotoviti varnostno opremo za reševanje iz vode in dajanja prve medicinske pomoči, — z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek organizacijo zdrušenega dela ali drugo pravno osebo, ki upravlja s kopališčem in — vse podrobne naloge so izdelane v Pravilniku o varnosti v urejenih kopališčih v 36. členih. Poleg sprejema Zakona in Pravilnika o varnosti v urejenih kopališčih je potrebno vse te zahteve in obveznosti prenesti na osveščenost uporabnikov kopališča t. j. med plavalce in neplavalce. Uporabnike kopališča naprošamo, da dosledno upoštevajo kopališki red in nasvete kopališkega osebja, predvsem reševalca iz vode. Nekaj opozoril iz kopališkega reda: — letno kopališče lahko obiskuje vsakdo, otroci mlajši od 7 let morajo biti v spremstvu odraslih, — bolnim osebam je vstop prepovedan, — čas obratovanja je od 9. do 19. ure, ob neugodnem vremenu lahko uprava kopališča zapre kopališče za nekaj časa, — za uporabo kopališča je treba plačati vstopnino v skladu s cenikom, odrasli 400.— din, otroci 200.— din; letna karta za odrasle 10.000.— din, za otroke 5.000.— din (do 15 let), — vstopnica velja samo na dan ko je izdana, razen letne karte, — v ceno vstopnic je upoštevana tudi uporaba omaric in kabin, — vsi kopalci morajo pri uporabi kopališča upoštevati nasvete kopališkega osebja, — izhod iz garderob je samo skozi dezinfekcijski bazen. Na kopališču izvajalci gradbenega podjetja Graditelj Kamnik hite z zaključnimi deli, tako v servisno-sta-novanjskem objektu kot zunanji ureditvi. V kolikor ne bo prišlo do nepredviden ih zadržkov se bo kopalna sezona pričela v soboto, 20.6.1987. Letne karie lahko nabavite vsak torek in sredo od 16. do 18. ure v Domu športnih organizacij, Domžale, Kopališka 4 (poleg bazena). Marjan Gorza Pošta v Domžalah dobiva novo podobo Dela na objektu v glavnem potekajo kot so predvideli... Tako so zaključna gradbena dela I. faze, to je na novem delu objekta. V teku so obrtniška in instalacijska dela. Pripravljeni so tlaki za izvedbo finalnih oblog, potekajo dela na izvedbi tehničnih stropov. V prejšnjem tednu (ob začetku junija) je izvajalec pričel z montažo oken, pospešeno pa tečejo dela na aluminijasti fasadi; vzporedno potekajo tudi instalacijska dela, na katerih je zaključena groba montaža centralnega ogrevanja in elektroinstalacij. Vzporedno z deli prve faze pa tečejo tudi dela II. faze — to je adaptacija obstoječega dela objekta, kar sicer močno ovira PTT delavce pri njihovem delu. S tem bo možno dati v uporabo funkcionalno zaključeno celoto, saj bo s I. fazo zaključen večji del adaptacije, preostali del pa bo možno zaključiti do konca septembra 1987. Od zunanjih priključkov je izvedena prestavitev in razširitev telefonskih kabelskih povezav. Vse je pripravljeno za izvedbo zunanjega kanalizacijskega priključka, v zaključni fazi pa so tudi priprave za izvedbo novega nizkonapetostnega kabelskega priključka. Predvideni rok dokončanja prve faze gradnje, to je 30. junija 1987, je še možno doseči ob polni angažiranosti in odgovornosti vseh sodelujočih.' Pri tem velja poudariti, da so zaradi izrednih zimskih razmer dela zastala za cea 1 mesec, le-to pa v tem trenutku povzroča težave zaradi tehnološko pogojenih časov med izvajanjem posameznih vrst del. Glede na obseg del II. faze, ki bo zaključena vzporedno s prvo fazo, bo končni rok skrajšan za cca 3 mesece. Posebej velja poudariti, da vse povezave obstoječe centrale potekajo že po novih trasah, to je skozi novi objekt in da je del objekta že usposobljen in je montirana že določena oprema. Ta dela je bilo nujno izvesti, da je možno nadaljevati z deli v obstoječih prostorih, ki bodo dobili kasneje drugačno namembnost. V tem trenutku ocenjujemo kot kritična instalacijska dela, predvsem pa dela na fasadi, saj bo možno dokončati zunanjo ureditev šele po odstranitvi fasadnih odrov, celotna ureditev pa bo dokončana z drugo fazo. S sprotnim in usklajenim sodelovanjem in koordiniranjem vseh sodelujočih od investitorja do izvajalcev, kooperantov in nadzora je bilo možno sproti reševati vse probleme in težave, od razlik med starim projektom in izvedbo, spreminjanja zaporedij izvajanja del, do prilaganja dela PTT enote, da posebej ne navajamo prizadevanj za nadomestitev zimske zamude in ne nazadnje, zamude zaradi neustreznega materiala za izolacijo kleti. Dela na zunanjosti prizidka PTT na Kolodvorski ulici tudi na fasadi napredujejo tako kot so predvidena Na sliki: Pristojni občinski možje ob dogovoru glede gradnje prizidka PTT Gradnja prizidka ter predvidena digitalna telefonska centrala prinašata mnogo problemov, ki jih je potrebno reševati Kaj je z domžalskim hotelom? Kakšna bo nova telefonska centrala v Domžalah? Nova VATC Domžale bo zgrajena v digitalni tehnologiji sistema S-1240. Dobavitelj je Iskra Telematika, ki to opremo proizvaja v sodelovanju s tovarno BTM iz Belgije. Začetna zmogljivost nove centrale je 5000 naročniških priključnih točk in 1440 medkrajevnih priključnih točk. V začetni fazi bo delovala vzporedno z obstoječo VATC Domžale sistema L-58A, ki ima zmogljivost 3000 naročniških priključkov. Za novo VATC Domžale je izdelan idejni projekt, v zaključni fazi pa je izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. VATC Domžale bo prva centrala sistema S-1240, ki jo bo Iskra zgradila v Jugoslaviji. Na tem objektu bo Skupnost jugoslovanskih PTT izvedla atestiranje opreme. Iskra zagotavlja izdelavo tehnične dokumentacije, dobavo opreme, izvedbo montaže in testiranje opreme ter vključitev centrale v javno telefonsko omrežje, predvidoma v drugem četrtletju 1988. Seveda če bodo pravočasno zagotovljena potrebna finančna sredstva. *- Za dosego funkcionalne celovitosti je potrebno istočasno z gradnjo nove VATC Domžale zgraditi prenosne sisteme Domžale—Ljubljana in Domžale—Mengeš, novo KATC Mengeš in izvesti njeno prilagoditev za povezavo z novo VATC Domžale. Obstoječa KATC Mengeš zmogljivosti 800 naročniških priključkov bo zamenjana z digitalno telefonsko centralo sistema SI-2000. Začetna zmogljivost bo 1680 naročniških priključnih točk. Za novo KATC Mengeš je v zaključni fazi izdelava idejnega projekta, pridobljena je ponudba Iskre Telematike. Skladno s srednjeročnim planom občine Domžale za obdobje 1980—1985 je bilo opredeljeno, da je do leta 1985 treba pripraviti lokacijo za gradnjo hotela v Domžalah na lokaciji objekta ALKA zraven Veleblagovnice Napredek. Ta cilj je bil, kot je znano, uresničen. Družbeni plan občine Domžale opredeljuje enega od osnovnih ciljev za obdobje 1986—1990 gradnjo hotela, kar pa je finančno gledano zelo zahteven in zapleten projekt; vsaj če bi ga želeli uresničiti po danes še vedno veljavnem konceptu. Graditi želimo hotel visoke »A« kategorije s približno 400 ležišči in sicer kot osrednji najkakovostnejših hotel na ljubljanskem območju. Vrednost takega projekta prav gotovo že precej presega 10.000.000.000 din. Takega projekta seveda brez sovlaganja tujega partnerja ni možno uresničevati. Stiki s tujimi in domačimi partnerji so bili doslej že številni, tako je bila z enim od njih že lani podpisana predpogodba, ki je rokovno in finančno naložbo opredeljevala. Iz nam ne popolnoma znanih razlogov (verjetno pa zaradi pomanjkanja kapitala) ta predpogodba ni bila rokovno uresničena, čeprav razgovori še vedno niso v celoti prekinjeni tudi s tem partnerjem. Iz razlogov z večino drugih tujih partnerjev pa je razvidno, da z odločitvijo glede svojega vlaganja čakajo na to, da se naša zakonodaja ustrezno spremeni ter omogoči sovlagatelju takšne pogoje, kot je to običajno širom po svetu. Taka sprememba naše zakonodaje je tudi že napovedana v relativno kratkem času. Skladno s sklepi zborov občinske skupščine izpred približno enega leta je bila Nekaj podatkov... Kako projektirajo in gradijo telefonsko kabelsko omrežje v Domžalah V letih 1983 do 1986 je potekala na območju, katero sodi na telefonsko centralo v Domžalah, intenzivna izgradnja telefonskega kabelskega omrežja. Zgrajena so bila omrežja na Viru; Dobu, Koli-čevem, Zaborštu, Prelogu, Mačkovcih, Ihanu, Studi, Dragomlju ter v novem naselju Trzin-Mlake. Izostala pa je gradnja nove telefonske mreže na območju starega dela Trzina, Radomelj," Rov, Jarš irt Preserij pri Radomljah. Leta 1983 je Projektivni biro podjetja PAP Ljubljana izdelal projekt, v katerem je bil projektiran razvod telefonske mreže na naštetih območjih in katerega večji del je že zgrajen. Za razvod telefonskega omrežja na območjih, kjer to še ni zgrajeno, je v pripravi prav tako dopolnitev navedenega projekta v skladu s potrebami in lokacijami prihodnjih naročnikov, vključenih v akcijo 4000 telefonov. V projektu bo dodatno projektirana tudi kabelska telefonska mreža na vseh območjih, ki po novelaciji dolgoročnega plana razvoja telefonije pripadajo k telefonski centrali Domžale. tudi ustanovljena DO »Hotel AJURENA Domžale v ustanavljanju«, ki naj bi v prehodni fazi odigral vlogo investitorja (seveda s tujimi viri, sredstvi domačih in tujih sovlagateljev). Do pri-četka same gradnje hotela ima ta delovna organizacija samo enega zaposlenega; njegova naloga je voditi vse zadeve, vezane na pripravo te naložbe. Dejavniki v gradnji hotela Kot je verjetno že znano, so trenutno ključni udeleženci v pripravah na gradnjo hotela: — TRC Planum TOZD Gea Projekt Ljubljana, ki je pred nekaj več kot dvema letoma dobil pooblastilo Izvršnega sveta občine Domžale, da vodi vse aktivnosti oziroma je zaprl finančno konstrukcijo za odkup nepremičnin ALKO in drugih objektov na lokaciji hotela. Istočasno je financiral vsa druga pripravljalna dela (investicijska zasnova, idejni projekti, investicijski program, zapiranje finančne konstrukcije za celoten hotel, ustanovitev DO Hotel Domžale v ustanavljanju); skratka, vodil je celotni inženiring za gradnjo in izkoriščanje hotela. — SCT Ljubljana, ki je kratkoročno premoščala sredstva za odkup nepremičnin ALKO ter zagotavljala del zagonskih sredstev za ta projekt ter kot je razvidno tudi ogradila lokacijo ter porušila objekt »ALKO« — Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, ki je finančno sodelovala tako pri SCT kot IRC Planum — TOZD Gea Projekt Ljubljana. Trenutna vrednost vseh doslej opravljenih del (pri- prava, odkupi, rušenj znaša že blizu 1.200.000.0 din. Glede na to, da je šlo' kratkoročna premostitve sredstva, kar precejšen <■ lež v zgornjem znesku H sijo obresti. Občina Do' žale, oziroma njen sk| stavbnih zemljišč, ni imtf pripravo te lokacije dost praktično niti 5 odstotk1 vseh nastalih stroškov, i je bilo ie vnaprej opre qQ ZSMS Toni Dragar 12 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale in Atletski klub Domžale sta v torek, 12. 5. 1987 izvedla atletsko tekmovanje. v Športnem parku Domžale. Tekmovanje je potekalo tako za mlajše pionirje in pionirke kot za starejše pionirje in pionirke, mladi športniki so tekmovali v naslednjih disciplinah: Tek 60 m, 100 m, 300 m, 600 m, 1000 m, štafeta 4 x 100 m, met žogice, met krogle, daljava, višina. Kljub slabemu vremenu so se tekmovanja udeležili učenci vseh osnovnih šol občine Domžale. Zaradi hudega naliva pa je blo popoldansko tekmovanje nekoliko okrnjeno, skok v višino za mlajše pionirke je bil prekinjen in ga bomo izvedli kasneje. Glede na razmah atletske dejavnosti v občini Domžale je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov, kar je bil pogoj za uvrstitev na regijsko tekmovanje in kasneje republiško tekmovanje. Na podlagi rezultatov se je regijskega tekmovanja v kategoriji mlajših pionirjev in pionirk uvrstilo 12 pionirjev in pionirk, v kategoriji starejših pionirjev in pionirk pa celo 31 tekmovalcev. Jubilejni — 10. košarkarski maraton: Več kot 25 ur košarke v Mengšu V dneh, ko poteka evropsko prvenstvo, marljivi košarkarski delavci iz Mengša urejajo še zadnje podrobnosti za letošnji, tokrat že deseti košarkarski maraton, ki bo 19. in 20. junija potekal na ploščadi pred domom TVD Partizan v Mengšu. To tradicionalno srečanje ekip Komende in Mengša, v 25-urni tekmi, ni noro preizkušanje moči, vzdržljivosti ali boja do onemoglosti, pač pa eno izmed večurnih športnih srečanj, ki iz leta v leto privablja vedno več znanih in neznanih imen pod obroča košev in ob rob igrišča. Košarkarski praznik je to, ki se prvi dan prične že v zgodnjih popoldanskih urah in nato nadaljuje z maratonsko tekmo, v kateri sodeluje v obeh ekipah do 60 igralcev. Vabimo vas, da si letošnje — jubilejno srečanje ogledate, zato nasvidenje v petek, 19. in v soboto, 20. junija v Mengšu. M. Repnik PROGRAM: Petek, 19. 6. ob 16.30: Mengeš : Iskra-Delta Jezica (ženske) Petek, 19.6. ob 18.: Otvoritev Petek, 19.6. ob 19.: Pričetek maratona MENGEŠ:KOMENDA Sobota, 20. 6. ob 20.: Zaključek s podelitvijo priznanj dri V celoti smo lahko zadovoljni z rezultati, ki so jih naši mladi atleti dosegli na regijskem nivoju, saj so medalje in ■ pa visoke uvrstitve velika vspodbuda za nadaljne delo, tako v šolskih športnih društvih kot v Atletskem klubu Domžale. Republiškega tekmovanja za mlajše pionirje in pionirke sta se udeležila Mihalec Veronika in Šmid Matjaž, republiškega tekmovanja za starejše pionirje in pionirke pa se je udeležila Kavčič Katja, Panjič Matej in štafeta 4 x 100 m osnovne iple Šlandrove brigade. Predstavljamo vam zmagovalce v kategoriji mlajših pionirjev in pionirk: Pionirji: — tek 60 m — Matjaž ŠMID, Matija Blejcat 8,1 sek.; — tek 600 m — Primož ZAVBI, Josip Broz Tito, 1.50,3; — met žogice — Boštjan MAROLT, Radomeljske čete, 56,87 m; — daljava — Rajko MIKLIC, Martin Koželj, 436 m; — višina — Janez MAVČEC, Šlandrove brigade, 125 cm; — tek 300 m — Samo REPEŽ, Šlandrove brigade, 47,4 sek. Ekipno je v kategoriji mlajših pionirjev zmagala osnovna šola Šlandrove brigade, drugo mesto je osvojila osnovna šola Josip Broz Tito in tretje osnovna šola Matija Blejca. Pionirke: — tek 60 m — Irena MILOŠEVIČ, Josip Broz Tito, 8,5 sek. — tek 300 m — Eva HACE, Šlandrove brigade, 49,2 sek. — tek 600 m — Veronika MIHALEC, Šlandrove brigade, 1.52,0; — met žogice — Mojca STREHAR, Šlandrove brigade, 37,08 m; — krogla — Danijela PROSENK, Šlandrove brigade, 9.38 m; — daljava — Anita HRIBAR, Šlandrove brigade, 4.06 m. Pri pionirkah je premočno zmagala ekipa osnovne šole Šlandrove Nekaj zmagovalcev na sliki je že vključeno v resno in redno delo v atletskem klubu Domžale brigade, drugo in pa tretje mesto sta si podelili osnovni šoli Josip Broz Tito in osnovna šola Matija Blejca. Vse ekipno v kategoriji mlajših pionirjev in pionirk je zmagala osnovna šola Šlandrove brigade, drugo mesto osnovna šola Josip Broz Tito, tretje mesto osnovna šola Matije Blejca, četrto mesto Radomeljske čete, peto mesto Venclja Perka, šesto mesto Janko Kersnik, sedmo mesto Martin Koželj in pa-osmo mesto Jurij Vega. V kategoriji starejših pionirjev in pionirk so zlate medalje prejeli naslednji: Pionirke: — tek 100 m — Barbara KOSMATIN, Šlandrove brigade, 14,0; — tek 300 m — Sonja BOKALIČ, Matija Blejca, 47,7; — tek 600 m — Mojca KASTELIC, Josip Broz Tito, 1.57,7; — višina — Petra KAŠPAR, Šlandrove brigade, 130 cm; — krogla — Martina PRELOVŠEK, Radomeljske čete, 10,10 m; — daljava — Majda MOZETIČ, Josip Broz Tito, 4,18; — met žogice — Karolina URBA-NIJA, Jurij Vega, 40.86 m; — šta- feta 4 x 100 m — OŠ Šlandrove brigade, 56,8. Pri starejših pionirkah je zmagala OŠ Josip Broz Tito, drugo mesto je osvojila OŠ Matija Blejca in tretje mesto OŠ Šlandrove brigade. Pionirji: — tek 100 m — Tadej JANČIGAJ, Šlandrove brigade, 12,4; — tek 300 m — Primož ŽUPANČIČ, Šlandrove brigade, 42,5; — tek 1000 m — Andrej BARBIČ, Edvarda Kardelja, 2.54,7; — višina — Matej PAJNIC, Matija Blejca, 155 cm; — krogla — Rudi DOKL, Šlandrove brigade, 12,15 m; — daljava — Miha KO-ŠENINA, Matija Blejca, 5,06 m; — met žogice — Franci BLATNIK, Šlandrove brigade, 60,82; — štafeta 4 X 100 m — OŠ Šlandrove brigade 50,7. V kategoriji starejših pionirjev je prvo mesto osvojila OŠ Šlandrove brigade, drugo mesto OŠ Matije Blejca in tretje mesto OŠ Radomeljske čete. Vse ekipno v kategoriji starejših pionirjev in pionirk pa so bili doseženi naslednji izidi: 1. mesto OŠ Šlandrove brigade 2. mesto OŠ Matije Blejca 3. mesto OŠ Josip Bi Tito 4. mesto OŠ Radonu : ke čete 5. mesto OŠ Janko K nik 6. mesto OŠ Martin ki želj 7. mesto OŠ Venclja Perka 8. mesto OŠ Jurij Vega 9. mesto OŠ Edvarda Kardelja. Po prgledu celotnega tekmovanja po točkovanju vseh udeležencev tako mlajših kategorij in starejših kategorij _ je vseekipni prvak v atletiki OS Šlandrove brigade, ki je dosegla 885 točk, 2. mesto OŠ Matija Blejca 717 točk, 3. mesto OŠ Josip Broz Tito 659 točk, 4. mesto OŠ Radomeljske čete 541 točk, 5. mesto OŠ Janko Kersnik 409 točk, 6. mesto Venclja Perka 403 točke, 7. mesto OŠ Martin Koželj 399 točk, 8. mesto OŠ Jurij Vega 353 točk in 9. mesto OŠ Edvarda Kardelja 35 točk. Atletski klub Domžale vabi vse zmagovalce in ostale, ki so v tej športni panogi pričeli z aktivnim udejstovanjem, da se udeleže treningov v Športnem parku Domžale vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Marjan Gorza Kako smo uresničili programe šolskih športnih društev?_ Podatki o šolskem športu. S finalnimi tekmami v malem nogometu, smo zaključili program tekmovanj ŠŠD za šolsko leto 1986/87, s tempa tudi dejavnost krožkov in sekcij na samih osnovnih šolah. Strokovna služba ZTKO je ob koncu programa te dejavnosti ocenila. Kaj ugotavljamo? Tu je nekaj podatkov: — v programe šolskega športa je vključenih preko 2.400 učencev — dejavnost je organizirana v 143 skupinah s poprečno 17 učenci v skupini — aktivnost je potekala 6210 ur, ali povprečno 43 ur na skupino — največ aktivnih skupin je bilo v košarki (kot že nekaj let). Gre za 40 skupin, kjer so vadili preko 2000 ur oziroma 631 učencev ali 26,3 odstotka vseh aktivnih članov v programih ŠŠD — za dejavnost samih ŠŠD — strokovni kadri in funkcionalni stroški smo porabili 3.450.395.— din (strokovni kadri perdstavljajo 90 odstotkov vseh sredstev) — značilnosti izvajanja športne značke so enake, kot že nekaj let — relativno ugodno rezultati so na razredni stopnji, manj na predmetni: vedno bolj pa se kaže vprašanje kakovostnega pristopa do športne značke, ki naj bi bila učencu predvsem dodaten motiv, učitelju pa dopolnitev metodičnih postopkov pri izvajanju pouka telesne vzgoje — praktično vsa dejavnost SŠD je na ramenih zunanjih strokovnih sodelavcev, tako v šoli kot izven nje. lativno zadovoljni, pa to ne velja za pionirke. Na strelskem prvenstvu je nastopilo 10 ekip pionirjev (dve šoli sta poslali dve ekipi) ter samo 4 ekipe pionirk. — Pri gimnastiki že nekaj let ugotavljamo, daje vse usmerjeno k pionirkam, s fanti se trudijo samo na dveh šolah. Žal niso nastopile telovadke z OŠ Šlandrove brigade, ki bi realno gledano lahko pobrale vsa prva mesta... — Nogomet — po pričakovanju so ekipe sestavljene iz igralcev nogometnih klubov... Pri zunanji atletiki, smo glede na tekmovalne pogoje ob izvedbi (vreme) oziroma kvalitete atletske steze, lahko zadovoljni, kajti na področno tekmovanje seje uvrstilo 16 mlajših pionirjev in pionirk, oziroma 36 starejših pionirk in pionirjev. V glavnem smo z minulo sezono lahko zadovoljni, ne smemo pa biti zadovoljni glede na: — slabo delo na OŠ Jurij Vega in Edvard Kardelj; — neizkoriščene možnosti pri namiznem tenisu glede na godne prostorske pogoje, cenenost, zadostno število strokovnih kadrov; — slabo delo na področju gimnastike in strelstva; — dogovorjeno usmerjanje panog (gimnastika, strelstvo, atletika, namizni tenis, košarka) kar se ne izvaja v željenem obsegu; . — upada aktivno sodelovanje učiteljev telesne vzgoje (priprave na razpise tekmovanj, udeležba na dogovorih pred izvedbo). Strokovni svet za šolski šport pri predsedstvu ZTKO Domžale se bo sestal še pred zaključkom šolskega leta (v juniju) ter analiziral dogajanja na področju šolskega športa int pripravil usmeritve za naslednje šolsko leto. Realno lahko pričakujemo manj sredstev, kar pomeni, da se bomo morali zelo resno pogovoriti kako naprej, tako v šolskem športu, TKS, ZTKO, OIS, oziroma v ostalih programih. Ranko Cukrov ^ Mengšu so organizirali ženski košarkarski turnir na katerem so j^agale igralke Kozale (Reka) pred ljubljansko Ilirijo. Tretje so bile "Omačinke, četrte pa gostje iz Avstrije — Za košarko pravimo, da je najbolj organizirana, vendar so tudi tu velika razhajanja: najbolj jo igrajo na OŠ Venclja Perka, Šlandrove brigade, Josipa Broza Tita, Matije Blejca in Radomeljske čete, delno v šoli Janko Kersnik, v ostalih šolah občasno; v OŠ Jurij Vega se košarke žal niso loi'Ji. — Udeležba v veleslalomu je pokazala, da je smučanje kljub velikim stroškom, še vedno množično, kljub temu, da niso nastopali učenci oziroma učenke, ki so tekmovalno aktivni oz. aktivne v smučarskih društvih (republiških sekcijah). — Udeležba pionirjev pri rokometu je bila letos nad pričakovanjem (slabša je kakovost), pri dekletih pa je porazna. Samo 4 ekipe imamo, da o kakovosti ne govorimo... — Pri streljanju izstopajo strelci OŠ Edvard Kardelj, kar je razumljivo glede na aktivno delo strelske družine Tine Kmetic Trzin. Če smo pri pionirjih lahko re- NAJBOLJSE MED ŠOLAMI V ŠPORTU Učenci in učenke v šolskih športnih društvih osnovnih šol so tekmovali v krosu, namiznem tenisu, odbojki, košarki, veleslalomu, rokometu, streljanju, gimnastiki, nogometu ter atletiki. 1. OŠ Šlandrove brigade 2. OŠ Josipa Broza Tita 3. OŠ Matije Blejca 4. OŠ Radomeljske čete 5. OŠ Venclja Perka 6. OŠ Martina Koželja 7. OŠ Janko Kersnika 8. OŠ Edvarda Kardelja 9. OŠ Jurija Vege 10. OŠOlgeAvbelj 160 točk 151 točk 133 točk 130 točk 122 točk 116 točk 92 točk 53 točk 25 točk 12 točk Zgornja razpredelnica je seštevek uspehov v vseh panogah, koder so tekmovali učenci šol. V_______J RAZGlflSI, OBJAVE, RAZPI5I vlali oglasi Prodam hladilnik 1701, zmrzo-valno omaro s štirimi predali — vse brezhibno. Naslov v uredništvu! Mlada družina potrebuje kakršnokoli stanovanje v Domžalah ali okolici. Telefon: 735 120. Dopoldan. Prodam samsko kozico, staro 3 mesece. Naslov v uredništvu. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 737 278. Prodam dobro ohranjena ma-cesnova vrata (garažna) 2,5 x 2 m in kletno okno 1,60 x 1 m. Tel.: 721 585. 4. junija se je izgubil siamski maček v SPB-1. Če ga je kdo videl naj sporoči na tel.: 721 459 ali na naslov Smiljkovič, Ljubljanska* 80c, II. nadstropje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene ..name, babice in prababice TEREZIJE PUS Kolenčeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz ulice bratov Miš v Dobu, ki ste v teh težjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli ustna sožalja, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Petru Cerarju, oktetu TOSAMA in gospodu župniku iz Doba za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala za poslovilne besede predstavnici krajevne organizacije VVI NOV Domžale tovarišici Mariji Robida in krajevni organizaciji ZB NOV Dob. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsi njeni. V SPOMIN Mineva dve leti, odkar od nas odšla si ti; od vsepovsod je možna še vrnitev, le od tam, kamor odšla si ti, pa je ni več. MARIJA CERAR roj. Gorta z Vira Vsem, ki postoj i jo ob tvojem grobu, v spominu s teboj na pretekle, preživele dni, hvala. Žalujoči: mož, sin, brat in ostali. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža, atija, brata ZLATA Ml H VI I.DO VIČ A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem Simona Jenka 12, prijateljem za darovano cvetje in hodi za njegov obred. Posebna zahvala Ibrahl-miju (Kalimerotu) in Matiču z Vira ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. Veliku dobrega v življenju si storila, zato v veliki ialosti si '^as.pustila. t w~* zahv/la Ob boleči izgubi dobre žene, mame in stare mame IVANE KORNIC roj. Vidmar (iz Domžal, Ljubljanska 118) e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, tolažilne besede, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti, g. kaplanu pa za lep cerkveni obred. Žalujoči: mož Milan s hčerko Marijo, zetom Jožetom ter vnuč-koma Jožkom in Marinko. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda GREGORJA STREHARJA iz Spodnjih Lok 2 se želimo zahvaliti vsem dobrim sosedom, prijateljem ln znancem za pisno ali ustno izrečeno sožalje, darovano cvetje, spremstvo na zadnji poti, vsestransko skrb in pomoč. Posebej se zahvaljujemo predstavniku KS Petru Avblju za lepe besede slovesa, pevskemu zboru Lukovica, gasilcem, praporščakom ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj In vsakemu posebej Izrekamo še »krat najgiobjo zahvalo. Vsi njegovi. V Dor gostišč eskom 1 tm na Kidričevi ces na Ljubljanski ces 'ETE. Poštenega m verižico z obeskom ti (od tovarne Univerzale — ti) izgubila ziato verižico z jcihelja lepo prosim, da mi saj sta mi dragocen sriomin ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE ZALOGAR roj. Poznič iz Gradišča pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo duhovnikom za opravljen obred, Ančen-kovi Minki in Ovlnkarjevi mami, pevcem in govorniku, vsem sosedom ter vaščanom, ki so nam na kakršenkoli način pomagali. Hvala prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni. Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, Življenje je trudno končalo svoj boj... (S. Gregorčič) V SPOMIN 2. julija 1987 mineva leto dni žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ANICA KRALJ iz Blagovice Spomin nate bo ostal živ in tudi čas, ki beži, ne bo izbrisal solza, ne bolečine. Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in prižigate svečke. Vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti mojega moža JAKOBA RESNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, predvsem pa tov. Tončki Bernotovi za vso pomoč, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoča žena Resnik Ernestina -Sp. Prapreče ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega moža in očeta JOŽETA KOČARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred ter govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena in sin. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče ANA GRILJ Mežnarjeva mama iz Moravč, Vegova 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje in darovali prelepo cvetje. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Lepa hvala pevcem za lepo zapete pesmi. Najlepša hvala tudi vsem sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Vsi njeni. V SPOMIN 19. junija je minilo dve leti, odkar nas je nepričakovano in za vedno zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric ANTON TERPIN iz Štude 39 Ob tej priložnosti izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste ga imeli radi, ga ohranili v mislih, srcih in ki obiskujete njegov prerani grob. Hvala vsem skupaj. Hčerka Anica, vnukinji Eina in Irma. uiteija prosim, aa se mi javi n isiov: Tina Orebek, Ljubljanska ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moza in očeta JANEZA TRDINA Iz Zg. Lok ori Blagovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Far-kašu. sestri Nadi in Irmi za pomoč, ki so mu jo nudili. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, tov. Florjančiču in Barliču za lep poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala. ■ Vsi njegovi. .S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin cvetje s solzami orosimo, a v srcih je še vedno polno bolečin... V SPOMIN 5. julija mineva leto dni, odkar si nas za vedno zapustil in tiho odšel iz naše sredine, ljubi atl in stari ata CIRIL LUNDER % iz Češnjic pri Moravčah Pogrešamo tvoj topli nasmeh, tvoje prijazne besede. Naš dom, zgrajen s tvojimi žulji, je prazen in tih, vendar spomin na te bo vedno živel med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Vsi njegovi. Cenjenim kupcem nudi kompleten izbor vseh v< etuijev, moške in dam* listnice, denarnice, moš' in ženske pasove ter opti ljam popravila usnjenih I delkov. Se priporočam! Pavli Nataš« Ljubljanska 9l Domžal* k napredek Jjkj, domiale trgovsko gostinska DO NAPREDEK n.sol. o. domžale Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja proste delovne naloge: k Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja proste delovne naloge: I. OPERATERJA Pogoji: — srednja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — eno leto delovnih izkušenj — ustrezni IBM tečaj — pasivno znanje programskega jezika — delo v popoldanskem času Komisija za delovna razmerja TOZD v TG DO Napredek Domžale razpisuje štipendije za šolsko leto 1987/88. 1. TOZD OPREMOTEHNA 7 štipendij za prodajalce 1 štipendija za mesarja 2. TOZD PREHRANA 3 štipendije za prodajalce 1 štipendija za aranžerja 3. TOZD GOSTINSTVO 3 štipendije za kuharja 3 štipendije za natakarje 2 štipendiji za slaščičarje TOZD sprejmejo tudi pripravnike: prodajalec, kuharje, natakarje, slaščičarje in mesarje. Kandidati naj oddajo vloge v roku osem dni od objave v kadrovsko službo DO Napredek Domžale, Ljubljanska 64. ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK Mercator-Eta — Živilska industrija Kamnik, Kajuhova pot 4, potrebuje za delo pri predelavi povrtnin za nedoločen čas večje število delavk; OD od 140.000.— din do 180.000.— din in delavcev za delo v skladišču, OD 160.000.— din. Za delo med počitnicami od 1. julija daljel zaposlimo tudi večje št . ntdv Prijave sprejema tdrovsl -ovne organizacije. 14 JCEVALE^ S W Železniško gospodarstvo ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, n.sol.o. TOZD TpZD za PROMET LJUBLJANA, n.sub.o. Ljubljana, Trg OF 7 ŽG-ŽTO-TOZD za promet Ljubljana vabi kandidate za prekvalifikacijo v železniški poklic: PROMETNO-TRANSPORTNI TEHNIK Pogoji: — končana 4-letna srednja šola, — starost do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost — znanje slovenskega jezika. Usposabljanje poteka iz dela in traja 10 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 140.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 270.000 din. Delavcem nudimo dinamično delo, možnost napredovanja oziroma dodatnega izobraževanja, stimulativen osebni dohodek, urejeno družbeno prehrano, ugodnosti pri prevozu z vlakom v domovini in tujini, zdravstveno rekreacijo, možnost letovanja na morju in v toplicah ter planinah, pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor v kadrovsko službo. Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki imajo stalno bivališče na območju ljubljanske regije. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba ŽG-ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 v 15 dneh po objavi. OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo Sekretariat za občo upravo organizira JAVNO DRAŽBO NAJDENIH PREDMETOV v soboto, dne 20. 6. 1987 ob 9. uri na dvorišču Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69. Seznam najdenih predmetov je objavljen na oglasni deski občine Domžale. Ogled najdenih predmetov je možen v petek, 19. 6. 1987 od 11. do 13 . ure in v soboto, 20. 6. 1987 od 8. do 9. ure. Oškodovanci, ki imajo dokazilo o lastništvu lahko v tem času prevzamejo svoje predmete. OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDELJ TRZIN, MENGEŠKA 7/B, MENGEŠ Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Edvard Kardelj Trzin, Mengeška 7/B, Mengeš objavlja prosta dela in naloge tajnice za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Nastop dela 15.8. 1987. Pogoji: srednja administrativna ali ekonomska sola. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Edvard Kardelj Trzin, Mengeška 7/B, Mengeš. Rok obvestila o izbiri kandidata 15 dni po zaključku razpisa. J NOVE CENE PLINA V Na osnovi določil 44. člena Statuta OOUR PLIN Zagreb, je Delavski svet OOUR sprejel naslednji CENIK 1. Nova cena uparjenega plina za potrošnike iz Plinarne Trzin znaša din 296,04/kg, kar znaša din 71} ,97 za m" izparjenega plina. 2. Nova cena velja od zadnjega popisa dalje. ZVEZA KOMUNALNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE Odbor za izrek priznanja LJUBLJANA, Poljanska 6/II Na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju priznanja Zveze komunalnih skupnosti Slovenije in sklepa 2. seje Odbora za podelitev priznanja z dne 26. 5. 1987 se razpisuje Natečaj za zbiranje predlogov za izrek priznanja Zveze komunalnih skupnosti Slovenije. 1. Odbor za podelitev priznanja poziva samoupravne organe organizacij združenega dela in skupnosti, ter družbenopolitične organizacije, da prično postopek za pripravo predlogov za izrek priznanja Zveze komunalnih skupnosti Slovenije. 2. Udeleženci natečaja oziroma predlagatelji za izrek priznanja so lahko organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva. 3. Priznanje lahko prejme organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija in skupnost ter posameznik, ki je s svojimi izrednimi deli in dejanji prispeval k razvoju in uspehom komunalnega gospodarstva. 4. Priznanje se podeli na podlagi pisnega in argumentiranega predloga, o katerem po prostem preudarku presodi Odbor za podelitev priznanja. Predlog mora navajati delo in dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odliko. Nepopolne ali posplošene predloge bo Odbor za podelitev priznanja zavrnil. 5. Ta natečaj traja do 1. 11. 1987. Predlagatelji morajo poslati pisne predloge za podelitev priznanja najkasneje do 1.8. 1987. 6. Priznanje bo izrekla in o tem podelila listino, skupščina Zveze komunalnih skupnosti Slovenije na svečani seji ob navzočnosti članov odbora za podelitev priznanja. 7. Vse predlagatelje prosimo, da predloge posredujejo Občinski konferenci SZDL Domžale do 15. 7. 1987. o7QjMdo^ja, 2 61230 ^om$a& IZDELAVA VSEH VRST TISKOVIN, DOPISOV, VIZITK IN BLOKOV. potrebuje za svoj proizvodni program več zunanjih sodelavcev. Delo je priložnostno in možnost dodatnega zaslužka. Informacije po tel.: 831 711 int. 05 aH osebno v TOZD-u SVILA. JL dllJiJvl paradiž v Domžalah Za gostiščem Repovž je zrasel teniški Eldorado — kompleks o peščenih teniških igrišč Gorazda Mlakarja in Staneta Babica... S fotografom sva obiskala nov slovenski teniški center in povabila Gorazda Mlakarja in Staneta Babica k pogovoru. Povedala sta, da je vsa reč še močno v izgradnji ter da imata še cel kup načrtov. V prvi vrsti bodo zgrajene garderobe s sanitarijami, savna, tribune, pa tudi četvero plastičnih igrišč, kjer bo moč igrati takoj, celo po največjem nalivu. G & S Tenis park, kakor sta Gorazd Mlakar in Stane Babic poimenovala kompleks teniških igrišč je velika pridobitev v občini. Z gradnjo teh igrišč, (še zanajmanj 4—6 pa je prostora), smo pridobili tudi dve igrišči, ki ustrezata celo za igranje mednarodnih teniških dvobojev. V načrtu imajo celo vrsto tečajev, ki naj bi se začenjali vsakega 15. in vsakega 30. v mesecu. Tečaj v supini 10 tečajnikov bo veljal 15.000.— din, ob tem pa bo poskrbljeno tudi za varstvo otrok, ki bi jih tečajniki ali tečajnice eventuelno pripeljali s seboj. Eni tečajniki bodo začeli z vadbo od 16. do 18. ure, drugi od 18. do 20. ure. V času šolskih počitnic bodo v dopoldanskem času lahko organizirali tudi tečaje za šolsko mladino — seveda če bo dovolj zanimanja. Pa cena? Ena ura (cena za uporabo igrišča) stane dopoldne 1.000.— din, popoldne pa 2.000.— din. Cena v soboto, nedeljo pa znaša prav tako 2.000.— din; za eno uro uporabe igrišča seveda... Druge zanimivosti,.. Sezonska karta za igranje tenisa enkrat tedensko (ura po lastni izbiri): — dopoldne (od 7. do 13. ure) — razen sobote in nedelje — velja 25.000.— din — popoldan (od 13. do 20. ure) pa 50.000.— din Karte bodo za razliko z drugimi igrišči prenosljive na drugo osebo... Začetni, nadaljevalni tečaj (10 ur) bo veljal 15.000.— din. Nova teniška igrišča Zadnje urejanje pred pričetkom sezone Urejanje servisno-stanovanjskega objekta ob bazenu pred sezono. OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 15 Trdoživa hiša na dvorišču OŠ Venclja Perko. Nekateri menijo, da po sodnih poteh ne bo moč priti do rešitve Za družbeni denar gre... j Zadeva 1 Cebokli... Koliko občinskih botrov se je že vključevalo v še vedno nerešeno zadevo, ki traja že leta? V središču Domžal, v neposredni bližini železniške postaje oziroma pred vrati največje domžalske osnovne šole Venclja Perka stoji hiša, ki je v zadnjih — recimo 7 letih — postala znamenita kot najbolj trdoživ objekt, kar jih je predvidenih za rušenje. Kljub temu, da stoji dobesedno pred vrati šole t. j. na. mestu, koder bi po vseh normalnih merilih moral i biti prostor za športne ali rekreacijske površine, se j ne umakne, ker vsa ta leta traja prepir med lastnico objekta na eni in raznimi občinskimi botri na drugi; teh občinskih botrov, ki so se tako ali drugače vključevali v zadevo, se je zvrstilo tudi že ničkoliko. Če pogledamo v »zgodovino« cele zadeve, tedaj lahko ugotovimo, da je bila že po začetnih nesporazumih z lastnico hiše Katarino Cebokli na Krakovski cesti zgrajena z družbenimi sredstvi novogradnja (hiša) prav zanjo. Precej tega, kako je potekala gradnja te hiše, vemo tudi tisti, ki smo iz poklicne radovednosti kdaj pogledali to gradnjo: zidava zasebne hiše z družbenim denarjem... Grozljivka! Pa se je zgodilo, da hiša po objektivnih ali subjektivnih merilih ni bila vseljiva za osebo, kateri je bila namenjena... »Prazna že ne bo,« so dejali na občini in vanjo za nekaj časa nastanili domžalsko Agroemono, ki je tačas ni bilo kam preseliti... Tako je zadeva Cebokli mirovala, dokler se Agroemonini delavci niso izselili iz pisarn, ki so jih uredili v prostorih, zgrajenih za zasebno bivanje... Zadeva Cebokli pa se še vedno ni premaknila z mrtve točke, saj je bilo stanje v množici sodno — advokatskih papirjev dobljeno zdaj za eno, zdaj za drugo stran. Tožbe frčijo sem ter tja, sodni mlini pa meljejo kot vemo počasi... V zadnjem času pa se razširjajo celo govorice, da utegne priti do gradnje še ene hiše... Ob celi zadevi se sprašujemo, kako se počuti na eni strani lastnica, ki mora dolga leta braniti svoje interese (in očitno je, da je po sklepu sodišč mnogokrat imela prav), kako se počutijo učitelji in otroci šole s takim objektom na dvorišču. Kako pa se navsezadnje ob pogledu na vse to — ko je v igri družbeni denar — počutimo občani? Na to vprašanje pa bi moral dati odgovor zbor družbenih delavcev (predvsem minulih in predmi-j nulih občinskih struktur), ki si je v vseh teh letih pridobil upravičen vzdevek botrov v zadevi Cebokli. t M. Brojan Izžrebani dobitniki knjižnih nagrad Na seji uredniškega odbora dne 4. junija 1987 smo izžrebali dobitnike nagrad za pravilno rešeno prvomajsko križanko. Prejeli smo 87 rešitev, od katerih bodo prejeli knjižne nagrade naslednji naši reševalci: 1. Ali Kozar, Mlakarjeva 56, 61234 Mengeš; 2. Vojko Aleksič, L. Šer-cerja 2,61230 Domžale; 3. Mirni Grašič, Gosti-čeva 78, 61235 Radomlje; 4. Nada Gostič, V. Vla-hoviča 9, 61230 Domžale; 5. Marija Cvetek, Kidričeva 9, 61230 Domžale; 6. Gregor Pavlin, Ljubljanska 85,61230 Domžale; 7. Milena Vrhovnik, Lukovica 20, 61225 Lukovica; 8. Danica Petere, Maro-kova 11,61251 Moravče; 9. Darinka Marolt, Pre-serje, Tovarniška 17, 61235 Radomlje; 10. Dalibor Cerar, Taborska 22,61230 Domžale. Prebivalci Roške ulice protestirajo! Pred dnevi so nas poklicali nekateri občani, živeči v Roški ulici, to je ulici, na kateri se znajdete, če prestopite progo na prepovedanem (vendar uporabljanem) prehodu pred železniško postajo v Domžalah. Že z gradnjo nove šole je bilo konec dotedanjega relativnega miru, urejenosti, reda. »Še huje. pa je,« tarnajo stanovalci, »kadar košarkarji Domžal igrajo svoje tekme v telovadnici šole Venclja Perka. Obiskovalci s svojimi avtomobili ne poznajo milosti! Celo potrebo opravljajo, kjer pač nanese. Pa zastonjkarji! Ti Roška ulica od koder smo dobili mnogo pritožb glede motenja javnega miru in reda plezajo po žlebovih, se z mopedi preganjajo okrog šole! Prava norišnica!« Ob tem, ko Roška cesta še ni asfaltirana, gre tudi za luže, blato, poleti pa za prah, v bližini je nevarna železniška proga, koder vsak trenutek utegne priti do nesreče, težav pa je še in še... Kdo bo presekal ta gordijski vozel!? KS, strokov- klub, na služba, milica, šola? Kdove? Napisali smo, kako je... Kot so nam potožili občani ... B. Programski vodja kinematografov I,j uhlja na — Milan Lindič — piše.. Tudi filme ubijajo, mar ne? Ubijajo jih, seveda. Zlasti, če so slabi, in takih ne manjka tudi v naših kino-repertoarjih. Ampak danes in zdaj ne bomo pisali o slabih filmih, temveč o »skrajšanju« ali — kot bi dejal humorist! — »odvzemu« kinematografskega prostora in časa v RADOMLJAH in MENGŠU. »Ljubljanski kinematografi« s(m)o se odločili — seveda zaenkrat le v pomladno-poletni filmski sezoni — za vsega 5 (pet) predstav na teden, in sieer po dve predstavi (v obeh krajih) ob sobotah — ob 18. in 20. uri — ter po tri predstave ob nedeljah — ob 16., 18. in 20. uri. Prvi in poglavitni vzrok za to »ubijanje filmov« je seveda slab, če že ne kar katastrofalen obisk v obeh dvoranah v Radomljah in Mengšu v dneh od ponedeljka do četrtka, ko je obisk poprečno dosegel komaj 10% zasedenosti. To pa je za ekonomsko mislečega državljana (in to naj bi bil v današnjih pogojih skoraj vsak poprečni Jugoslovan, še posebej Slovenec!) tista stopnja dozorelo-sti, ko je treba narediti korak levo ali desno. Odločili smo se, recimo, za »korak desno« in zgostili programski čas v Radomljah in Mengšu na soboto in nedeljo. Na ta način smo ljubiteljem filma (ki ga ubijamo, a hkrati tudi oživljamo) omogočili boljšo selekcijo (največ osem filmov mesečno!), pa tudi primerno distanco za razmišljanje po ogledu filmov. Tu so seveda še ti banalni ekonomski dejavniki: vzdrževanje obeh prikupnih dvoran velja vsaj štiri do petkrat več kot znaša takoimenovani brutto-promet vseh kino-predstav. Zato — ponovno povdarjamo: v današnjih pogojih! — bodimo pametni in razumni. Filme moramo ubijati, če jih je preveč. Živijo naj ljudje. Teh je vedno premalo. Pa še beseda — dve domžalskim ljubiteljem lepe nove dvorane, v kateri zadnje čase javno nastopajo mladi nade-budneži s spektakularnim programom nekakšnega »neo-domžal-skega teatra«. Program se imenuje: kdor lomi pipe, bo lomil še šipe! Nekateri mladi naseljenci Domžal so se temeljito lotili vodnih pip na WC nove dvorane — ljudska milica pa se je, upamo, temeljito lotila teh mladih naseljencev. In kaj napovedujemo za Kino v Domžalah? Mlade predvsem opozarjamo na popularno MADON-NO, ki se je poleg prepevanja zdaj lotila še filma (»tudi filme ubijajo, mar ne?«) in nastopa v ameriški komediji »OBUPANO IŠČEM SUZANO« (Desperatelv Seeking Sušan) po glasbi Thomasa Newmana (edini moški v ekipi!), po scenariju Leore Barish in. v režiji Susan Seidelmann. Poleg Madonne igrata še dovolj znana Rossana Arquette in Aidan Quinn, film pa se (metaforično) loteva nekakšne teme o dvojnosti človeka. Skratka, film za mlade, nič manj kot je II. del ameriškega akcijskega filma »KARATE KID II« Johna Avild-sena z obema znanima protagonistoma: Ralphom Macchijem in Noriyuki Pat Moritom, njegovim karate-učiteljem. Smeha in zabave željnim Domžalčanom (velja pa tudi za Radomeljčane in Meng-šane) pa »grozi« seve tudi uspešnica sezone, najbolj gledani film Francije 1986, francoska komedija »TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA« ali »kaj storiti, če pred lastnim pragom naletiš na dojenčka v zibelki?« Lep filmski maj vam želimo, nam, ki pa se ubadamo s filmskim sporedom, pa uspešno proslavljanje 40-letnice »Ljubljanskih kinematografov« . Tudi vi ste vabljeni. Pripravljamo presenečenje. Pisma bralcev: Anton Martin Slomšek, pomagaj Takšnole ali podobno prošnjo že naslavljajo na zgoraj napisani škofovski naslov občani, živeči ob ulici, ki nosi njegovo ime. Priporočilo ali pomoč bi tudi rabili, saj se gradnja njegove — to je Slomškove ulice v Domžalah ne premakne nikamor. Za občane, ki ne vedo, kje Slomškova ulica je, naj povemo, da gre za ulico, ki vodi od Vodovodne ulice mimo nekdanje Jeretinove jame do krajevne skupnosti Jarše Rodica, oziroma do železniške proge Domžale—Kamnik. Slomškova ulica je ena od zadnjih pomembnejših krajevnih cest« ki v naši občini, denimo kar v mestu, še niso asfaltirane. Pa poglejmo v zgodovino gradnje te ceste, ki jo v asfaltirani preobleki občani živeči ob njej, še kako potrebujejo, saj so poleti deležni nenehno oblakov prahu, v deževnem času pa obilja umazane deževnice... Že pred časom so se vendar zganili, da to krajevno sramoto naposled prekrižajo kot urejeno. Jeseni sO — v sicer ekstremno dolgotrajnem delu — položili kanalizacijo ter ustrezne komunalne naprave pod cesto, zima pa je poskrbela, da se je navo-ženi material na cesto (ponekod kar zemlja!!!) dobro usedel... Občani ob cesti so kot svoj prispevek pred časom tudi prispevali k investiciji po 60.000 din vsak. Potem pa se je ustavilo, četudi je bilo obetano, da bo spomladi steklo pospešeno delo na asfaltiranju. Z deli je bilo res začeto, pojavile so se komplikacije z mestnimi vodovodnimi vodi, na dan so prišla lastniško-zemljiška vprašanja (kdo bo dovolil prekop zemljišča in za kakšno ceno!?), vprašanja neustreznega projekta, kjer se je pojavilo nekaj napak; takih nesoglasij je brž dovolj, da se gradnja ustavi, »Slomškova« gradnja pa se je tudi... Kdo jo bo pognal naprej? So na SKIS-u sposobni? Pa tisti, zadolženi za ceste? Pa načrtovalec in nadzorni, ki sta »one man«... Morda pa bo kar obveljala priprošnja iz naslova: Anton Martin Slomšek, pomagaj! M. R. B. Več bo reda na bazenu Letos bo na domžalskem kopališču, v bazenu in okrog njega mnogo več reda, predvsem pa mnogo novega. K redu bomo največ prispevali občani. STRAN 16 OBČINSKI POROČEVALEC