Volivci kamniške občine!
V nedeljo, 13. aprila, glasujemo vsi!
Pred nami je spet pomemben dogodek v našem samoupravnem življenju — splošne volitve novih skupščin, ki bodo v prihodnje vsaka štiri leta. Tokrat bomo volili vse odbornike in poslance občinske, republiške in zvezne skupščine. Zato je zdaj prilika, da izberemo v ta predstavniška telesa ljudi, ki bodo kos obsežnim nalogam, ki j Vi nakazuje naš bodoči razvoj, ljudi, ki se bodo zavedali odgovornosti do svojih volivcev.
Izredno zavzeta in plodna razprava o odbor-niških in poslanskih kandidatih v naši občini je pokazala, da nam ni vseeno, kdo bo zastopal krajevno skupnost oz. volivce v občinski skupščini in volivce kamniške občine v republiški ter zvezni skupščini.
V NEDELJO 13 APRILA BOMO VOLILI ODBORNIKE OBČINSKEGA ZBORA TER POSLANCA REPUBLIŠKEGA ZBORA IN DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA ZVEZNE SKUPŠČINE.
Volitve bodo na vseh običajnih voliščih v občini.
Odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine bomo izvolili v delovnih organizacijah že 9. aprila.
S čimvečjo udeležbo na volitvah bomo potrdili programska izhodišča Socialistične zveze, ki so podlaga za programe bodočih skupščin.
Glasujemo za kandidate, ki bodo z dejanji pomagali uresničevati prejete programe in ki bodo ob tem vselej in povsod prisluhnili mnenju občanov in delovnih ljudi!
Glasujmo za hitrejši razvoj kamniške občine, Slovenije in Jugoslavije.
Občinska konferenca SZDL Kamnik
Kandidati za poslance zvezne skupščine
Na medobčinski kandidacijski konferenci v Kranju ll.mar--ca 1969 so bili izvoljeni za zvezne poslanske kandidate naslednji tovariši:
Družbeno politični zbor:
— gospodarski zbor:
— prosvetno-kulturnl zbor:
— socialno-zdravstvenl zbor:
1. Breceij dr. Marijan, roj. 1910, pravnik, podpredsednik zvezne skupščine
1. Braniselj Franc, roj. 1917, višja šola ekonomske smeri, direktor LTH škof j a Loka
2. Sever Franc, roj. 1923, ekonomist, direktor Aerodrom Ljubljana-Pula
Bem Ferdo, roj. 1925, visoka šola, direktor Zavoda za prosvetno-pc-dagoško službo v Kranju Mlklavčlč Tone, roj. 1932, profesor. Višja šola za organizacijo dela Kranj
1. Rot Srečko, roj. 1924, učitelj, direktor Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik
2. Božič Stane, roj. 1929, visoka šola za politične vede, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Kranj
3. Pevc dr. Janez, roj. 1924, zdravnik v Inštitutu za TBC na Golniku.
Poslanca družbeno-političnega zbora bodo volili volivci neposredno 13. aprila, poslance ostalih zborov pa bodo volile občinske skupščine gorenjskih občin 23. aprila.
U
01 i
S KI
GLASILO SZOL OBČINE KAMNIK
LETO VIII/1969 — st. 3 MAREC - CENA SO S din
Predstavljamo vam kandidate za republiške poslance
Republiški zbor
družbenopolitičnih organizacijah in v krajevnih organizacijah.
J02E STEH se je rodil 28.
julija 1533 v St. Pavlu pri Grosupljem. Po končani osnovni šoli se je leta 1949 začel učiti kot mizarski vajenec v »Stolu«, vpisal pa se je tudi na srednjo ekonomsko šolo in jo uspešno končal. Leta 1964 je diplomiral na visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Vseskozi je družbeno aktiven. Bil je član predsedstva CK ZMS, od leta 1964 je sekretar komiteja občinske konference ZK Kamnik.
Na več kongresih zveze komunistov Je bilo slišati zahteve, da naj bi od bese.! prešli k dejanjem oziroma delu. Katere neposredne naloge čakajo občinsko konferenco ZK Kamnik po devetem kongresu ZKJ?
»Mislim, da moramo pri svojih nalogah slediti zelo konkretnim razpravam tako na republiškem kot zveznem ■kongresu. Zato bomo morali v prihodnje posvetiti vse moči uveljavljanju samoupravnega mehanizma, vključevanju članov zveze komunistov v samoupravljanje, sploh pa moramo kongresne dokumente v svojih akcijskih programih čimbolj aktualizirati. Poleg tega moramo začeto akcijo vključevanja mladih v zvezo komunistov smatrati kot stalno obliko dela z mladimi. Mislim, da imamo komunisti dovolj širok mane-verski prostor za uresničevanje idejne vloge ZK prav v organih samoupravljanja,
FRANC SVETELJ je bil rojen 10. marca 1933 v Podgorju pri Kamniku. Diplomiral jo na tehniški srednji šoli in je bil od 1951 do 1961 zaposlen v tovarni Stol. Kasneje je bil sekretar organizacijsko kadrovske komisije pri okrajnem odboru SZDL Ljubljana in do leta 1967 šef informativne službe pri glavnem odboru SZDL Slovenije. Od leta 1967 je sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Kamnik in poslanec organizacijsko političnega zbora republiške skupščine.
Kaj sodite o ietošnjh predvolilnih pripravah In kakšno vlogo Je pri tem odigrala SZDL?
»Za sedanje predvolilne priprave so značilne naslednje ugotovitve — na kandidacijskih konferencah so ljudje zelo zavzeto in temeljito preučili vse kandidate za odbornike. Večkrat so ludi poudarili, da bi morali biti med odborniki in poslrnci tesnejši sliki, čeprav je v zadnjem času ta oblika precej razvita. V Kamniku sta uspešno delovala klub odbornikov ki sekcija republiških poslancev, ki bosta v prihodnjem mandatnem obdobju omenjeno sodelovanje z volivci in občani še pog'obila. Tako so nekateri predlagali, da bi se občani enkrat tedensko pogovarjali z odbornikom ali republiškim poslancem. Podobne predloge imajo tudi kamniški mladinci, ki bodo v svojem mladinskem k'ubu enkrat tedensko prirejali raz-
govore z najpomembnejšimi predstavniki cbč nske skupščine kot tudi z republi-škimi poslanci. Socialist č:ia zveza bo še naprej nadaljevala z vsemi tistimi oblikami dela z občani, ki so se že doslej pokazale kot usp.šne. To so javne tribune, se.cie, ▼ kratkem pa lahko pričakujemo rudi ustanovitev sekcije za kmetijstvo, kjer bi se pogovarjali o davčni politiki, olajšavah za kmetijske proizvajalce in o motnostih za razvoj kmetijstva nasploh.«
Gospodarski zbor
STANE S1MSIC se je rodil 18. aprila 1927 v Lazah pri Logatcu. Do lota 1942 jc obiskoval meščansko t odo na Rakeku, po osvoboditvi pa je končal ekonomsko srod-I njo šolo in kasneje diplomiral na visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Ze vrsto Jct aktivno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah. Sedaj je direktor tovarne usnja v Kamniku, pred dvema letoma na je bil izvoljen za poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine, kjer je član več odborov ta zakonodajne pravne komisije. '
AH nam lahko v nekaj besedah opišete kamniško gospodarstvo?
»Mm!tem ko smo pred dvema lotoma oziroma letom in pol ugotavljali, da jc bilo kamniško gospodarstvo delno v krizi, pa so današnji rezultati precej obetajoči. Razloge za takratno krizo nekai-terih kamniških delovnih organizacij je treba iskati v tem, ker niso imele dovodi prouč.nih razvojnih nač.Tav,
(Nadalj. na 2. str.)
Predstavljamo vam kandidate za republiške poslance
(Nadalj. s 1. str.)
deloma pa tudi v neustrezni kadrovski strukturi zaposlenih, zlasti vodilnega osebja. V lanskem letu pa je kamniško gospodarstvo kljub precejšnji zastarelosti svoje strojne opreme doseglo lepe uspehe, saj je preseglo republiško poprečje tako po narodnem dohodku kot po izvozu. Vse več je čutiti potrebo povezovanja z zunanjim tržiščem, ker le tu obstajajo možnosti za obstanek. Kamniške delovne organizacije v zadnjem času vse bolj poudarjajo teamsko delo, ker menijo, da je uspeh odvisen od dobrih, strokovno usposobljenih kadrov. Zaradi zastarelosti strojne opreme je v zadnjih letih vse več vlaganj v modernizacijo proizvodnje, kajti brez dodatnih investicij za modernizacijo ni več mogoče uspešno poslovati. Po-mcbna ugotovitev je tudi v tem, da je med občinsko •kupščino Kamnik in kamniškimi delovnimi organizacijami čutiti izredno tesno sodelovanje. To zlasti velja za obravnavanje položaja nekaterih delovnih organizacij na več sejah zbora delovnih skupnosti kamniške občinske skupščine.«
DANILO CERKVENIK, rojen 29. XII. 1927, direktor trgovskega podjetja »Kočna« Kamnik, sodeloval v NOB, diplomiral na Višji upravni šoli v Ljubljani, aktivni druž-beno-politični de'avec.
Kaj bi žele.i uresničit), če bi bili Izvoljeni za poslanci gospodarskega zbora skupščine SRS?
»Med drugim si bom prizadeval, da bodo terciarne dejavnosti dobile pomembnejšo mesto v slovenskem gospodarskem sistemu, kot ga imajo sedaj. Politiko prometnega davka urcjab predpisi zveze, republike in občin. Z reformo smo zajemanje prometnega davka prenesli v trgovino. Sistem je kompliciran, obračunavanje pa zamudno in silno drago. Drago je namreč za trgovske tielovne organrzacije, saj jim stroškov nihče ne povr.ie. Če izločimo obdavčen-e storitev in upoštevamo le obdavčenje prometa blasa na drobno, to
je proizvodov, je zanje okoli 83 tarifnih postavk. Pri tem je največja pestrost v obdavčenju alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Zato se bom zavzemal, da se zmanjša število tarifnih postavk in davčnih stopenj oziroma, da se to racionalizira. Na območju republike pa bi morali doseči enotnost davčnih stopenj občinskega prometnega davka.«
Prosvetno-kulturni zbor
VINKO DOBNIKAR, rojen 26. januarja 1916 na Jezici pri Ljubljani. Zaradi napredne usmerjenosti je moral na svoje prvo učiteljsko mesto v Makedonijo. Kasneje je poučeval še v Prekmurju, po osvoboditvi pa na Dolenjskem in v Stranjah. Je dolgoletni aktivni družbeni delavec. Zadnji dve leti jc poslanec prosvetno-kulturnega zbora republiške skupščine in predsednik občinskega sindikalnega sveta.
Kako ocenjujete rezultate prizadevanj slovenske skupščine in slovenske družbe v celoti za razvoj šolstva
Naj navedem nekaj bistvenih rešitev s tega področja:
Sprejeli smo srednjeročni program razvoja šolstva v republiki, ki zahteva zagotovitev prepotrebnih materialnih pogojev in izenačenje povprečja osebnih dohodkov prosvetnih delavcev z enakovrednimi kadri v gospodarstvu.
Pri tem je prosvetno-kulturni zbor postavil zahtevo po zboljšanju kadrovske strukture, vključujoč ustre-zajočo stopnjo izobrazbe in trajno dopolnevanje znanja pr6svetnih delavcev na delovnem mestu.
Med izredno važne rešitve štejemo trajni napor prosvetno-kulturnega zbora in skupščine SRS za povečanje šolskih prostorov ali bo!le povedano, za pridobitev novih. V letih 1966 do 1970 ic bila planirana za vso Slovenijo izgradnja 280.000 m1 osnovnošolskih prostorov; do sedaj je zgrajenih 100.000 mJ. Sedaj teče akcija »100 šol ob 100-letnici osemletne šolske obveznosti v Sloveniji — 1869— -1969.«
Odraz dejavnosti prosvetno-!: jlturncga zbora na po-
dročju šolstva najdemo tudi v naši občini.
Lani izvoljena skupščina temeljne izobraževalne skupnosti v Kamniku ni le raz-deljevalec finančnih sredstev vzgojno izobraževalnim in varstvenim ustanovam, ampak jc tudi med enakovrednimi samoupravnimi organizmi, ki oblikujejo politiko vzgoje, izobraževanja in varstva. Ta skupnost je v začetku letošnjega leta na pobudo občinskega sindikalnega sveta sklenila z občinsko skupščino na podlagi umeteljenih meril družbeni dogovor za financiranje osnovnih šol, otroškega vrtca, glasbene šoje, delavske univerze in drugih.
Ing ALBERT CEBULJ, rojen 25. marca 1918 v Glarusu, profesor in prodekan Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, aktiven presvetni-ku'-turni delavec v Kamniku, leta 1965 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, objavil veliko znanstveno-strokovnih del in del s področja organizacije šolstva.
Današnja slovenska družba se vsaj po beszdali oziroma po zapisih v časopisih in drugih informativnih sredstvih izredno intenzivno ukvarja z znanostjo. Kacini so rezultati?
»V zadnjih dveh desetletjih je znanost po svetu v izrednem razvoju. Razdrobljenost naših znanstveno raziskovalnih in razvojnih institucij, zakoreninjenost mnenja, da naj bodo fakultete predvsem pedagoške ustanove in skromna sredstva za vse te institucije, so vzbudil; upravičen strah, da bomo kljub idealizmu znanstvenih delavcev izgubili korak s svetovno znanostjo. Izgleda, da gremo po številnih nihanjih, preizkušanjih in reformah končno v pozitivno smer.
Znanost in kultura majhnega naroda sta izredno dragi. Zato bi morali pri nas gojdti znanost na fundamcntalnih področjih samo tam, kjer imamo izredno močne ljudi ali na področjih, ki zadevajo izključno naš narod. Na drugih področjih bi morali biti ananstveni na x>ri močno usmerjeni v aplikativno smer in naj bi čim več služili našemu gospodarstvu.
Utrjevati bo treba celotni sistem šolstva, od osnovne šole do univerze in dati učiteljem vseh nivojev v družbi ustrezno mesto.
Preveč se nas še drži kampanjsko reševanje problemov in ko poizkušamo intenzivno reševati probleme znanosti, ne smemo pozabiti tudi na tezke probleme naše kluturc.
če bi se zgodilo, da bom izvoljen, bom imel tedaj dosti skrbi in dela.«
Socialno-zdravstvenl zbor
FERDINAND VODE se je rodil 23. julija 1919 v Spodnjem Brniku pri Kranju. Končal je trgovsko akademijo, je zasebni kmetijski proizvajalec. Družbeno politično
se jc udejstvovad že v stari Jugoslaviji, je član ZKJ od 1944. leta. Več let je odbornik kamniške občinske skupščine, leta 1967 pa je bil izvoljen za poslanca republiškega zbora. Aktivno sodeluje tudi v skupščini republiške skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov kot predsednik izvršnega odbora.
Vi ste eden redkih kmetovalcev, ki so že doslej sodelovali v redu republiška skupščine. Kje so po vašem mnenju vzroki za nczados:en razvoj kmetijstva v nešl republiki?
»Po mojem mnenju je treba iskati krivdo nekaj let nazaj, saj zadnji dve leti ugotavljamo precejšnje pozitivne spremembe. Takrat so namreč mnogi menili, da kmetijstvo ni pomembna pantga našega gospodarstva, zlasti je to zadevalo zasebnega kmetijskega proizvajalca. Zame je pomembna ugotovitev v tem, da smo le prišli do spoznanja, da je zasebni kmet tudi proizvajalec in 6s ima enake pravice kot vsi drugi proizvajalci. Ustanovitev novega odbora za zadružništvo in kooperacijo pri gospodarski zbornici kot tudi sedanje kandidiranje kmetov na volitvah lahko smatramo kot začetek ponovnega oživljanja našega kmetijstva«
Kandidacijska kon kandidate za rep
Občinska kandidacijska konferenca v Kamniku se je sestala 3. marca 1969. Od 89 na kandidacijskih konferencah izvoljenih delegatov se je konference udeležilo 80 delegatov ali 91 °/o.
Konferenca je najprej razpravljala o poročilu Boža Mati-čiča, predsednika občinske konference SZDL o predvolilni aktivnosti in ga v celoti sprejela.
Konferenca je razpravljala tudi o merilih za izbiro najprimernejših kandidatov za poslance. Ta merila izhajajo iz kadrovskih načel za kandidiranje odbornikov in poslancev in iz programskih izhodišč SZDL, o katerih so razpravljale tudi krajevne kandidacijske konference in konference v delovnih organizacijah.
Vsi delegati so dobili seznam 47 evidentiranih možnih kandidatov za 5 poslanskih mest, ki so jih predlagale krajevne kandidacijske konference in družbene organizacije ter društva.
Izmed evidentiranih možnih kandidatov so zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu, zaradi kandidiranja v občinsko skupščino, študija, bolezni in drugih razlogov odklonili soglasje h kandidaturi naslednji tovariši: Gobec Vinko, Jescnko ing. Bogdan, Keržič Kazimir, Matičič Božo, Artiček Danici, Bavčar Boris, Ivanetič ing. Jurij, Jenko Matija, Jurančič ing. Iztok, Pristov ing. Miloš, Samec Vlado, Skarja ing. Nande, Svajgcr Boris, Gorjan Jože, prof. Frbežar Slavko, prof. Jalen Ivan, prof. Justinek Ivan.
Delegati kandidacijske konference so predlagali na listo naslednje možne kandidate za posamezne zbore:
— republiški zbor: 1. Plevel Peter, 1926, ek. tehnik,
»Alprem« Kamnik
2. Svetelj Franc, 1933, elek. tehnik, Obk SZDL Kamnik
3. Steh Jože, 1933, politolog, Obk ZKS
4. Vidervol Franc, 1914, upokojenec.
SREDA — 2. aprila 1969
Planinci pregledali svoje delo v minulem letu
V sredo, 12. marca, so sc v dvorani nad kavarno zbrali kamniški planinci na svojem rednem letnem obenem zboru. Pregledali so delo društva v minulem letu in si zastavili nove naloge za letošnje leto.
Zbora so se udeležili lud predstavnik PZS in predstavniki sosednjih planinskih društev. Na začetku zbora so se z enominutnim molkom spomnili lani umrlih društvenih kolegov, nekdanjih pred-
- -s Si »14*»^^
Kamniški gorski reševalci v akciji
SS»»
sodnikov dr. Trampuia in lov. Divjaka ter Marjana Pcr-čiča, ki sc jc lani smrtno ponesrečil v francoskih Alpah.
Kamniško Planinsko društvo jc bilo ustanovljeno 1893. leta in jc bilo prva podružnica prvega slovenskega PD Ljubljana-matica. Pobudo za ustanovitev so dali naši čilalničarji, saj jc vecina prvih članov izšla prav odtod.
Lani so torej praznovali 75-lctnico obstoja. Spominsko leto so svečano proslavili, saj so imoli prireditve in srečanja na sporedu skoraj vse leto. Slavnostno sejo so imeli na isti dan in uro in v istih prostorih restavracije Planika kot pred 75 leti. Na tej seji je sodelovalo tudi prvo slovensko pevsko društvo Lira, saj njema ustanovitev sovpada in,h z nastankom Planinskega društva. Udeležili so se tudi slavja s'ovenskih planincev v Logarski doiini, pripravljali pa so tudi razne izlete in srečanja. Se poseb no dobro jim je uspela akademija, ki so jo pripravili v dvorani Doma.
Na občnem zboru so ujo-tovili, da so bili v preteklem
letu aktivni vsi odseki. Alpinisti so opravili 325 plezalnih vzponov, od tega 42 zimskih, vendar so ugotovili, da se jim optimizem, s katerim so začeli delo, ni povsem izpolnil. Uspešno so izvedli plezalno šolo na Starem gradu, ki se je udeležilo 15 m'a'iin-ccv. Sodelova'i so tudi pri tečajih in akcijah GRS, ki ima v svojih vrstah II izrednih članov, 13 aktivnih in 6 pripravnikov. Reševalci so morali največkrat posredovati prav na smučiščih, ve.dar bodo morali poskrbeti za izboljšanje zimske opreme.
Gradbeni odsek je v preteklem letu malce zakasni! z gradnjo tovorne žičnee in doma na Kamniškem sidlu. Za izdelavo obeh objektov, ki jih bodo začeli letos graditi, bodo po predvidevanjih porabili blizu 150 milijonov SD. Nujno bodo morali rešiti problem doma na Starem gradu, predvsem pa čimprej urediti okolico in sam dom. V oskrbi imajo tudi dom na Kokrškem sedlu, vendar se bodo letos usmerili predvsem v prej omenjena domova.
Seveda pa planinci niso pozabili tudi na vzgojo mladih, saj imajo mladinski in
ferenca je izvolila ubliške poslance
«■ gospodarski zbor:
1. Brank Franc. 1919, VK mizar, »Stol« Kamnik
2. Ccrkvcnik Danilo, 1927, direktor, Trg. p. »Kočna«
3. Drobnič Franc, 1935, dipl. ekonomist, »Titan« Kamnik
4. Krmavnar Srečo, 1942, KV delavec, »Titan« Kamnik
5. Mareijan  Stane,  1921, direktor, »Svilanit« Kamnik
6. Ribaš ing. Slavko, 1938, dipl. ing. »Svilanit« Kamnik
7. Simšič Slane, 1927, direktor, Tovarna usnja Kamnik.
1. Ccbulj ing. Albert, 1918, univ. prof. Kamnik
2. Dohnikar Vinko, 1916, učitelj. Obe. sind. svet
3. Motnikar Ivan, 1930, učitelj, Zav. za usp. inv. mladine Kamnik.
1. Lukanc Mara, 1925, uslužb., Kom. zav. za si>, zav. Ljubljana
2. Vode Ferdinand, 1919, kmet, Komenda.
O predlagani kandidatni listi so nato delegati tajno glasovali. Kandidat za poslanca republiške skupščine jc postal vsak Predlagani možni kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov Prisotnih delegatov. Glasovalo jc 80 delegatov. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
prosvetno kulturni
zbor:
socialno-zdravstvenl zbor:
— gospodarski zbor:        1. Simšič Stane
55 glasov ali 68,75 %
2. Ccrkvcnik Danilo
___45 glasov ali 56,25 %
3. Mareijan Stane
28 glasov ali 35 %
4. Ribaš ing. Slavko
28 glasov ali 35 %
5. Brank Franc
22 glasov ali 27,5 %
6. Drobnič Franc
20 glasov ali 25 <H>
7. Krmavnar Srečo
16 glasov ali 20 %
Za dva poslanska mesta v gospodarskem zboru sta bila izvoljena prva dva kandidata, ki sta dobila preko polovico
vseh glasov.
— prosvetno kulturni
zbor: 1. Dobnikar Vinko
60 glasov ali 75 %
2. Cebulj ing. Albert __41 glasov aH 51,25°/»
3. Motnikar Ivan
18 glasov ali 23,75 %
Za eno poslansko mesto v prosvetno kulturni zbor sta bila izvoljena prva dva kandidata, ki sta dobila preko 50 % vseh
glasov.
— socialno-zdravstvenl zbor:
— republiški zbor:
1. Svctclj Franc
2. Steh Jože
3. Plevel Peter
51 glasov ali 62,5 % 42 glasov ali 52.5 H
30 glasov ali 373 % 4. Vidcrvol Franc
15 glasov ali 18,8 H
Za eno poslansko mesto sta izvoljena prva dva kandidata, sta dobila več kot 50 % vseh glasov.
1. Vode Ferdinand
_ 75 glasov ali 93,75 %
2. Lukanc Mara
24 glasov ali 30 %
Za eno poslansko mesto jc bil izvoljen prvi kandidat, ki je
dobil preko 50 % vseh glasov.
Kandidacijska konferenca jc soglasno predlagala bodoči občinski skupščini, naj za svojega predsednika ponovno izvoli lov. Vinka Gobca. O tem predlogu so razpravljale tudi vse krajevne kandidacijske konference in zbori volilcev ter ga v celoti podprli.
Do zaključka redakcije šc nismo prejeli podatkov o dodatnih kandidatih za poslance, ki so jih predlagali zbori delovnih ljudi v delovnih organizacijah Na kandidatno listo pride namreč vsak kandic-al, za katerega so zanj glasovali volivci na zborih, ki obsegajo eno petino vseh voiivcev v volivni enoti.
pionirski odsek. V teh dveh odsekih so se usmerili predvsem v predavanja, organizirali pa so tudi precej izletov. Vsekakor je čutiti, da mladinski odsek vse premalo sodeluje z občinsko konferenco mladine in obratno, saj bi z združenimi močmi marsikatero akcijo laže in uspešneje izvedli.
Na zboru so bili vsi mnenja, da tako množična organizacija kot je Planinsko društvo, dobi od odgovornih premalo sredstev za tekoče delovanje.
ToS
!ii!iiiii!ii!iin'!r'!i!i""^innniiii!ii
Še dva kandidata za gospodarski zbor
Na zborih delovnih ljudi so volivci predlagali še nekatere nove kandidate za gospodarski zbor. Po ugotovitvi občinske volilne komisije sta dobila večino glasov na zborih volivcev delovnih ljudi, ki obsegajo eno petino vseh volivcev v volilni enoti še dva kandidata: RIBAŠ ing. Slavko, tekstilni inženir v tovarni »Svilanit« ter DROBNIČ Franc, diplomirani ekonomist, zaposlen v »Titanu«. Torej bo občinska skupščina dva poslanca za gospodarski zbor republiške skupščine izvolila izmed štirih kandidatov.
RIBAŠ ing. SLAVKO rojeu 3. septembra 193* v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na fakulteto za rudarstvo, metalurgijo in kemijo Ljubljanske univerze, kjer je diplomiral na oddelku za tekstil.
Sedaj je zaposlen kot tekstilni inženir v tovarni Svilanit v Kamniku.
Družbeno politično te jc začel udejstvovati že v zvezi študentov, sodeloval jc na mladinskih delovnih akcijah. Bil je sekretar osnovne organizacije ZK v Svilanitu. Sedaj jc član občinske konfe-ronec ZK in komiteja.
DROBNIČ FRANC je bil rojen 15. oktobra 1935 v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Po m.,mi, na gimnaziji v Kočevju se je vpisal na ekonomsko fakulteto, kjer je diplomiral leta 1961. Leta 1963 se ja zaposlil v tovarni Titan, kjer je sodeloval v mladinski organizaciji. Delal je v vodstvu sindikata podružnice, je predsednik delavskega sveta ter član komisijo za družbeno ekonomske odnose in ekonom, politiko pri občinski konferenci ZK. Dve leti je bil član občinskega komiteja ZK
Naš pogovor
Ob 50-letnici Solidarnosti
Letos praznuje kamniško delavsko prosvetno društvo Solidarnost 50-letnico svojega obstoja. Ni naključje, da ta obletnica sovpada z enakim jubilejem KPJ in delavskega gibanja nasploh. Solidarnost namreč sodi med najstarejša slovenska delavsko prosvetna društva. Iz vrst tega društva sta bili tudi prvi žrtvi okupatorja na Kamniškem — Dominik Mlakar in Tone Miklavčič, kasneje pa še mnogi borci in aktivisti.
Med ustanovitelji društva je bil poleg Franceta Kosiča, Franca Kramarja, Matija Janeza in drugih tudi Franc Zabrezovnik iz Olševka. Du-
ša društva pa je bil Franc Vidmar-Ciber, ki je po vrnitvi iz Rusije 1920. leta postal pevovodja in vodil zbor, kasneje pa godbo Solidarnosti vse do leta 1941, ko je padel kot eden prvih talcev pod streli okupatorja.
72-letnega nekdanjega zidarja Franca Zabrezovnika, ki je bil nekaj časa tudi predsednik društva, smo zaprosili za kratek pogovor.
Kaj nam lahko poveste o ustanovitvi društva, pri katerem ste sodelovali?
Ce  se prav spomnim, je bilo to spomladi 1919. leta, ko smo se zbrali v sobi pri i Cveku v Kamniku, kasneje I je bila tam trgovina pri Slat-
France Zabrezovnik
Prireditve ob 50-letnici ZKJ v Kamniku
Pripravljalni odbor za proslavo 53-letnice ZKJ v naši občini je v sodelovanju z organizacijami in društvi izoblikoval program prireditev in proslav ob tem pomembnem jubileju.
Osrednja priicuitcv bo tvcčftna akademija v obliki recitala o razvoju de-lavskes;i gibanja in zveze komunistov Jugoslavije, ki bo predvidoma 25. anrlia v veliki dvorani kina Dom v Kamniku. Posebij slovesno bo proslavljena 30-letnica V. državne konference SKOJ-a, ki le bila 6. avstista 193") na Veliki planini.   Ob spominskem
obeležju, ki Je bilo pred leti odkrito na tem kraju, bo veliko zborovanje, ki se ga naj bi udeležila mladina iz vse Slovenije.
Prireditve ob proslavi 50 letnice ZKJ so že v teku. Pred nedavnim je imel s kamniškimi mladinci razgovor o zgodovini delavskega gibanja tov. Miha Marinko. Preteklo nedeljo pa so mladi kamniški planinci opravili spominski pohod na Veliko planino, kjer so počastili spomin na padle Skojevce ob spominski pošči V. drž. konference SKOJ-a.
narju. Kar okrog 50 pevcev, pretežno delavcev iz kamniških tovarn pa tudi od drugod je štel naš zbor. Najprej je zbor vodil neki Bezeg, ki pa jc bil star že čez 70 let. Ko se je iz Rusije vrnil Franc Vidmar, je zbor šele prav zaživel.
Se spominjate koga od pivih pevcev v tem zboru, ki še živijo?
Težko bi se spomnil po tolikih letih. Vem le za Bruna Kramarja iz Kamnika, za Malija Janeza in njegovi sestri iz Podgorja, pri Drinar-ju se reče po domače.
Kje pa ste bili zaposleni takrat, ko je nastajala Solidarnost?
Delal sem kot zidar pri neki firmi v Zagorju. Seveda sem sc moral na pevske vaje voziti v Kamnik. Toda to ni bila nobena ovira. Takrat smo bili navdušeni in ponosni, da imamo svoje društvo.
Je bil pevski zbor edina dejavnost društva pred vojno?
Ne, takoj smo ustanovili tudi knjižnico, kasneje pa tudi tambura.ški zbor, godbo in dramsko družino. V majhni dvoranici na Grabnu je bila vsako nedeljo dopoldne odprta knjižnica, tu smo imeli pevske nastope, predavanja in sestanke.
Vendar nastopi doma verjetno niso bili edini?
S koncerti delavskih pesmi smo nastopali na Jesenicah, v Zagorju, v Hrastniku, v Gornjem Gradu, v Mozirju in drugod. Skoraj na vsakem delavskem shodu jc bilo slišati našo pesem. Vsako leto 1. maja smo prepevali v Kamniški Bistrici revolucionarne pesmi. Takratnemu režimu smo bili trn v peti. Zato jc bila Solidarnost večkrat razpuščena, prvič ob uveljavitvi Obznane leta 1920.
Ali ste sodelovali tudi v dramski družini?
Dramska družina je lela 1932 uprizorila Cankarjevega Hlapca Jerneja, s katerim smo nastopili na dvorišču pri Krulovcu na Duplici (sedaj restavracija Stol). Judi Mojškričeve Rdeče rože smo igrali na Duplici. Spominjam se še, da smo uprizorili tudi Matička. Hlapca Jerneja je takrat igral Tone Sturm, ki je tudi vodil dramsko družino.
Kaj vam Je Iz delovanja Solidarnosti med obema vojnama ostalo najbolj v spominu?
Vsekakor navdušenje in za-gretost članov Solidarnosti, ki ga takratni režim niti s prepovedmi delovanja, niti s preganjanjem in zapiranjem članov ni mogel zatreti. Se posebno pa mi jc v spominu veličastna proslava 20-lctnice društva leta 1939, ki se je razvila v pravo delavsko manifestacijo. Ves Kamnik je bil v zastavah. Sodelovali so mnogi pevski zbori iz drugih krajev.
V novi telovadnici pri zdravstvenem domu je zaživela tudi dejavnost telesnovzgojnega društva Partizan. Mladina in odrasli se pod vodstvom vaditelja srečajo tu vsako sredo In petek zvečer ter v nedeljo dopoldne. TVD Partizan Kamnik vas vabi v svoje vrstel
Po delu šport in razvedrilo
Tak jc bil naslov zabavno glasbene oddaje, ki jo je v petek, 14. marca, v veliki dvorani Doma pripravil mladinski aktiv podjetja Alprem. Mladinci so sc na to skrbno pripravljali že nekaj mesecev in zato uspeh ni izostal. Oddaja, kakršne v Kamniku že dolgo ni bilo! Oddaja, ki jc privabila toliko gledalcev, kot redka oddaja doslej, saj se jih jc zbralo skoraj 1000! Do zadnjega kotička je bil izkoriščen najmanjši prostor v dvorani.
Na odru so imele Bele vrane razstavljene svoje ojačevalce in instrumente in Vrane so tudi začele oddajo. Prvič so se predstavile dokaj zahtevni kamniški publiki, ki jih je dobro sprejela, saj kakor vemo, nismo preveč navdušeni nad »tujimi« ansambli. Bele vrane so igrale pretežni del večera, saj so spremljale tudi pevce zabavnih melodij: Ireno Kohont, Jožico Svete in Petra Dimi-trijeviča. Pevci so na poslušalce naredili dober vtis in navdušenje sc je le s težavo poleglo. Prav tako je bilo tudi, ko so sc občinstvu predstavili domači Kamniktiti. Napak bi bilo namreč, če bi organizator na domači ansambel povsem pozabil. V začetku niso bili prav nič preveč eksplozivni. Najbrž jih je skrbela kritika članov Belih vran, na katerih ojačevalce so imeli priklopljenc svoje instrumente. Ali pa so se s težavo vživeli v tako številno domačo publiko?
Zapravljivčki — narodnoza-bavni ansambel je prijetno poživil celotno oddajo in najbrž še posebno starejše obiskovalec. Posebno živahen je bil vodja Stegen, ki zna še tako veliko tragiko spreobrniti v humoresko. Med igranjem in petjem pa sta nam napovedovalca Kamni-čana Nataša Dolenc in prav tako v Kamniku znani Marjan Kralj predstavljala najboljše slovenske in kamniške športnike.
Najboljšega športnika v minulem letu so določili tako, da so prej poslali po mladinskih aktivih ankejo. Tretje
mesto je pripadlo smučarju Franciju Pernetu, drugo mesto je zasedel rokometaš Miha Prosen, nagrado za najboljšega športnika, ki jo je podelila občinska, skupščina, pa jc prejel nogometaš Mali Marjan, ki je trenutno v JNA.
Seveda pa sc je marsikdo spraševal, če so na najbolj-i  šega (ki jc najbrž najboljši) ;   pozabili. Morda se bodo naj-l   boljšega kamniškega dirkača • z motorji spomnili na eni j  prihodnjih oddaj? j     Za domačimi športniki so '  se predstavili najboljši slo-i  venski. Prvi med njimi je bil j  znani  plavalec Dani Vrhov-I  šck,  ki jc začel tekmovati 1956.   leta   prav   v našem olimpijskem plavalnem bazenu.
Marjana Lubcj jc navdušila občinstvo s svojim športnim izrazom, nikakor pa ni želela dajati nikakršnih izjav o svoji kolegici Veri Nikolič.
Svetovno hokejsko prvenstvo jc bilo že končano in še vsi smo imeli pred očmi našega najboljšega hokejista, ki smo ga tekmo za tekmo gledali na televizijskih zaslonih. In že jc tu na odru stal Albin Felc. Skromen kot je, je govoril o svojih začetkih drsalne in hokejske kariere, o svojih uspehih in načrtih...
Nato pa se jc predstavil naš najboljši telovadec Miro Cerar. Navdušenje je bilo nepopisno. Miro je povedal nekaj o »pozornosti« odgovornih do telovadnega športa, govoril jc o svojih uspehih in o trdem delu, ki čaka vsakega vrhunskega športnika...
Vsi nastopajoči so sprejeli spominska darila na to oddajo, darila pa so jim poklonili tudi gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, kajti celoten izkupiček oddaje je bil namenjen prav njim. Oddaja je vsekakor uspela, posebno če pomislimo, da je to oddaja, ki je prebudila kulturno in zabavno življenje v našem mestu iz dolgoletnega zimskega spanja. Da se le ne bi spet povrnila v tako stanje!! ToS
SREDA — 2. aprila 1969
KAMNIŠKI OBČAN * S STRAN
Prva Kamnieanka v romanu
Obdobje protcstantizma v Kamniku še ni do podrobnosti raziskano. Zgodovinski viri pričajo o razgibanem in srditem boju za Lutrovc nauke v mestu in okolici. Pro-testanlizem so predvsem podpirali graščaki, pa tudi meščani so se ga navdušeno oklenili. Med meščani jc bila posebno goreča privricnka novih naukov vdova po meščanu Stobcju, ki je javno nastopala kot govornica na trgu in v cerkvi.
Pisatelj Anton Koder je leta 1883 v knjiievncm mesečniku Kres objavil obširen roman o Stobejki pod naslo-
vom »Luteranci«. Ker je to prva zgodba o Kamničanki, ki jo obravnavajo v književ-nosti, objavljamo kratko vsebino tega dela, ki naj nekoliko osvetli dobo v Kamniku, čeprav zgodba o glavnem junaku m točna.
Mladi kaplan Knafclj, doma iz Smarce, je prvo leto svojega pastirovanja prebil v Kamniku. Bil je vesele in odkrite narave, zato se je Zelo priljubil meščanom. Morda je v veseli družbi premalo tehtal besede, zato so ga doliili, da se nagiba k lutc-ranslvu. Posebno jc bil vnet za to, da bi se duhovniki
Srečanje ob dnevu žena na Lokah
Kot vsako leto je krajevna organizacija zveze borcev Srednja vas v Tuhinjski dolini ob Dnevu žena povabila vojne vdove in matere padlih borcev na prijetno srečanje. Pisan program so pripravili otroci osnovne šole Loke. Za skromno, vendar prisrčno prireditev, ki jih jc spomnila na težke dni med NOB, so bile žene zelo hvaležne. H. F.
Proslava dneva žena v Volčjem potoku
Za letošnji 8. marec jc odbor SZDL Volčji potok — Rudnik organiziral uspelo proslavo. V Arborctumu so se zbrale žene i/, obeh vasi in z zanimanjem poslušale recitacije svojih j šolskih in predšolskih otrok.
Po kulturnem sporedu so člani odbora postregli ženam s prigrizkom in dobro kapljico. Zcnc so bile prijetno razpoložene, tako da se jc zabavni del proslave zavlekel kar v noč. Starejše in bolne žene pa so člani odbora naslednji dan j obiskati n.i domu in lun Čestitali /.\ praznik.
Novoizvoljeni odbor jc pokazal takoj na začetku mandatne dobe veliko volje do dela. A. K. I
smeli poroliti. Hudobni jeziki so ga doliili, da se je prerod smukal okrog lepe vdove Stobc, premolnc meščanke, ki se je navdušila za novo vero prav iz iclje, da bi se mogla poročiti z zalim kaplanom. Urban Tekstor je prisluhnil govoricam o ljubezni Stobcjke in kaplana Kuaflja, ki ga je prestavil v Kranj.
Stobejka je v enem letu po odhodu Knajlja pridobila pol Kamnika za novo versko idejo. Upala si je celo na trgu sklicevati javne shode, na katerih je pridigovala v novi veri. Posebno vneto jo je pri tem podpirala hči Marjeta Selebrin. Za novo vero pa so bili zlasti vneti meščani Simon Voglar, Matija Gorice k. Urban Kos in Jurij Kriškar ter občinski pisar Naglic.
Mestni sodnik Gregor Kramar je preganjal luterance, kolikor mu je to dopuščala njegova oblast, zato so se posebej pristaši nove vere ogibali mesta in se na skrivaj sestajali v prostorni Bob-kovi Hiši v Podgorju. Tu so krščevali otroke in poročali pare. Zgodovinarji imenujejo te sestanke konvenlikle. Ti so trajali vsaj 10 let. Nadvojvoda Karel je 28. novembra 1564 prepovedal konvenlikle v Podgorju in za luterance so nastopili žalostni časi preganjanja. Visoko nagrado so obljubili tistemu, ki ovadi luteranca, kdor ga
je pa skrival, je bil ob vse i premoženje   in   na javnem trgu, privezan na steber, izpostavljen   javnemu zaničevanju.
V tem je prišla v Kamnik vest, da so v Kranju razgna-li luterance in da je njihov priljubljeni kaplan zbežal. Drugi so celo trdili, da je bil ubit, nekateri pa so vedeli povedati, da se je skesal in postal spet katoličan.
V podgorski cerkvi so bili na prvo adventno nedeljo zbrani luteranci in čakali na Knajlja, ki bi imel priti. V tem pa stopi na priinico lepa vdova Katarina Stobe in začne s svojo čudovito zgovornostjo vnemati poslušalce in bičati mlačnost vernikov, ki zaradi osebnih koristi izdajajo vero. Predlaga, da pošljejo odposlanca h Knaf-lju, ki se skriva kot kočijal na gradu Strmol pri Cerkljah.
Ko so se nato pri cerkljanskem iupmku Svabu, ki je bil na skrivnem luteran, zbrali pridigarji iz okolice, je prišel tudi Knafelj. Stobejka je lotila, kako zapuščena je verska srenja v Podgor/u, ker nima duhovnika, Knafelj pa se je nekako izmotal, da ienske škodujejo gibanju, če se mešajo v verske obrede. Stobejka je besna planila na svojega nekdanjega ljubinca in komaj so ju razdvojili.
Kamniški sodnik je povišal nagrado za tistega, ki bi povedal, kje se skrivajo K na-jelj, Stobejka in še drugi vplivni luterani. Knafelj hi skoraj padel v roke kamni-
škim biričem, ko je hulel zbežali z graščakovo hčerko Lavro, ki jo je omrežil. Knaf-lju se je posrečilo zbežali v Nemčijo, Lavro pa je oče poslal v mekinjski samostan, kjer je še naprej širila hite. ranstvo. Ljubosumna Stobejka je pred sodiščem pričala proti Lavri.
Povratek Knajlja iz Nemčije je spet pomenil razcvit luteranstva v Kamniku. Maščevalna Stobejka pa kljub temu ni mogla preboleti, da je Knafelj zavrgel njeno ljubezen. Pripravila je zasedo na poti v Radomlje. Ko je nato Knafelj utonil v Bistrici, so ga luterani skrivaj pokopali na pokopališču v Podgorju. Presenetili pa so jih biriči in jih nekaj polovili. Stobejka si je v zaporu prerezala tile in umrla. Tako je končala znamenita Kamni-čanka, ena izmed redkih te-nat ki jih omenja kamniška Zgodovina. Kot pobornica novega gibanja, neustrašena in navdušena govornica, je mnogo prispevala k utrditvi pro-testantizma v Kamniku.
Pisatelj Anton Koder je zgodbo protestantskega pre-dikanta Jerneja Knaflja po svoje prikrojil. Jernej Knafelj je bil /567. leta rredi-kant v Kranju, od /579, ko je bil pregnan, je tivel pri graščaku Adamu na Brdu, odšel v Karlovac in se leta 1601 spet vrnil. Bil je dvakrat oženjen. Pisatelj Ivan Pregelj je v romanu ■■Bok.o-vec Jernej* Knajljevo tiv-ljenjsko usodo porabil za zgodovinsko ozadje.
IZ.
Dr. Fran Vatovec:
Spomini na Kamnik
Ob sklepu mladinskega seminarja v Kamniški Bistrici 26. januarja letos me je prosil urednik »Kamniškega občana« tov. Franc Svctelj, da bi napisal kaj o svojih vtisih o Kamniku.
»Tov. urednik,« sem odvrnil, »kaj želite pravzaprav, da bi napisal?«
»Karkoli Časnikar ste. Res ne bo vam težko najti snovi in oblike.«
Prav. S Kamnikom me res vežejo številni in lepi spomini. Predvsem je tu čar, ki ga je narava razkošno poklonila Kamniku in vsej pokrajini v njegovem območju. Sam Kamnik je pravi biser: po svojih naravnih lepotah, privlačni ureditvi, turistično vabljivem miku, po svojih kulturnozgodovinskih spomenikih, gospodarski ustvarjalnosti itd. Res je upravičeno zaslovel kot eno najpomembnejših turističnih žarišč na slovenskih tleh. Izhodiščni dejavnik je tu nedvomno narava. Le predočimo si vrsto teh naravnih lepot v kamniški pokrajini od Kamniške Bistrice in Velike planine pa do Mcninc planine. Mar nam kaminska Bistrica ne ustvarja privida zemeljskega raja? Zato Sen /iiKTom, ko jc bila priložnost za pogostitev dragih gostov, pomislil na Kamniško Bistrico. O tem v naslednjih izvajanjih kaj več. Mar nam ob takem pisanem prelivanju mikavnosti in privlačnosti ne zazveni v ušesih upravičena ljudska hvalnica: »Slovenska zemlja, zemlja krasna, kristal iz božje roke vzot«?
Kamnik pa je zaslovel tudi po svojih znamenitih sinovih: general in pesnik Rudolf Maister; pesnik in publicist Fran Albrccht; pesnik Anton Medved in pesnik ter časnikar Pctcrlin Pctruška Radivoj; umetnostni zgodovinar dr. France Štele in drugi.
V stikih sem bil kot časnikar predvsem z generalom Rudolfom Maistrom in s Petcrllnom-Petru-ško. Natančno se spominjam, kdaj sem prvič videl in spoznal markantno podobo R. Maistra. Bilo je med prvo svetovno vojno. Tedaj se je že nagibala v sklepno fazo. Zbrali smo sc v kletnih prostorih Narodnega doma v Mariboru. Tu so se sestali najvidnejši predstavniki slovenskega političnega življenja na Sp. Štajerskem: prvi naš svetovljan dr. Pavel Turner, nadalje dr. Fr. Rozina, prof. dr. A. Medved, prof. dr. E. Kovačič, poslanec prof. dr. Karel Vcrstovšek, major Rudolf Maister, prof. F. Voglar ter več študentov in dijakov. Nam mladim je najbolj ugajal Maistrov nastop. Vedeli smo, da je pesnik. Njegove pesmi so nam bile zelo všeč. Nismo pa slutili, da bo njegov nastop izpričal odličnega govornika. Jedrnata, tehtna, pesniško ubrana so bila njegova izvajanja. Na sestanku jc bil govor o propagandi za majniško deklaracijo med mariborskim dijaštvom in o pripravah za prelom z avstroogrsko monarhijo. Njegove oči so med govorom žarele ko oglje.
Drugi stik z generalom Maistrom sem imel v prevratnih dneh po koncu prve svetovne vojne. Dijaki smo sc prostovoljno prijavili štabu generala Maistra in Narodnega sveta. Imeli smo priložnost iz bližine opazovati udarne, presenetljive ukrepe generala. Spominjam se neke sobote. Mo i.ili smo se javiti v Maistrovem štabu v večernih urah. Vsakdo je dobil strogo zaupno zapečateno pismo, namenjeno okoliškim župnikom. Meni je bilo izročeno pismo za župnika v Kamnici pri Mariboru. Naročeno je bilo, da morajo imeti sporočilo še isto noč, ker jc bilo nujno, da ga prečitajo vernikom  naslednje nedeljsko jutro.
Prišel sem v Kamnico ponoči. Zbudil sem župnika ter mu izročil Maistrovo pismo. Odprl ga je in mi sporoči!, da ga bo naslednje jutro prebral s prižnice.
Zelo močan vtis je napravil general Maister na velikem zborovanju pred Narodnim domom v Mariboru, ko je govoril z balkona po razkroju avstroogrske monarhije. Študentje smo tedaj čustveno razgreti prisluhnili njegovi ko bron doneči besedi. Njegova govorniška osebnost: učinkovita zunanja podoba; oči kakor oglje žareče; mimika realno usozvocena z rastočo mislijo; govorniška soizrazila, uravnovešena s pesniško mislijo in udarno besedo.
Pozneje, ko sem deloval kot urednik in časnikar v Mariboru, me jc general R. Maister kot predsednik tamkajšnje Narodne odbrane večkrat poklical po telefonu. Prosil mc je, naj ga obiščem. Večkrat je dejal, da mojim poročilom bolj zaupa kot tistim optimističnim, ki jih je prejemal od mariborskega tajništva Narodne odbrane. Bolj se mu ni bilo mogoče prikupiti ko s pogovorom o prijaznem Kamniku, ki jc na tega svojega znamenitega rojaka lahko ponosen.
Druga osebnost, ki sem imel z njo stike, pa je bil pesnik in časnikar Peterlto-Petruska. Dobrodušen »prijateljček«. Kadar koli ga je zaneslo v Maribor, se je oglasil v uredništvu mariborskega večernika »Jutra«, ki sem ga tedaj urejeval. Mahnila sva jo, ko sem opravil svoje delo, navadno h Kapetanoviču v Vetrinjski ulici. Naročil sem zanj poleg rib obilno porcijo solate. Sicer je natakarica to že dobro vedela. Zares je užival ob solati. Najprej jo je »na dušek« pospravil, nato se je lotil rib. Kakor Preži hov Voranc je užival ob dobri, krhki slovenski solati.
S Franom Albrechtom nisem imel posebnih stikov. Prvič sem ga videl in spoznal, ko je bil tajnik teološke fakultete v Ljubljani. Študentje I ljubljanske univerze smo ga kot pesnika spošto-J   vali in cenili.
m (nadaljevanje prihodnjič)
Mladi Kamilican
Za osmi marec so gimnazijci po šestih letih spet izdali svoje literarno glasilo — Mladi Kamničan. Polnih deset let jc izhajal dvakrat ali štirikrat letno, a mu jc v šolskem letu 1963-64 zmanjkalo »sape«, ki se mu jc je šele letos posrečilo zajeti toliko, da je ponovno oživel.
Ideja o ponovni oživitvi Mladega Kamničana je vzni-knila med člani literarnega krožka, ki jc tudi šele letos močneje zadihal in zaživel. Mladi literati so sestavili uredniški in tehnični odbor, ki pa sta kmalu naletela na težave. Predvsem gre tu za finančne težave, v katerih se
jc znašla šola ob uvedbi novega finaciranja srednjih šol. Tako so morali vsebino skrčiti na štirinajst strani, problem tiska pa rešiti z domačim (gimnazijskim) ci-klostilnim strojem, kar je osiromašilo Mladega Kamničana tudi po oblikovni plati.
Strani Mladega Kamničana je napolnilo s svojimi prispevki dvanajst mladih litc-ratov, od katerih jih kar šest pripada najmlajši generaciji. Iz vsebine in iz oblike objavljenih del lahko vidimo, kakšna so prizadevanja in hotenja teh mladih ustvarjalcev. Izmed proznih del izstopajo predvsem: Pismo Sa-
Kako [e bil v Kamniku porabljen samoprispevek občanov?
Pljčcvalci krajevnega samoprispevka Krajevne skupnosti Kamnik so upravičeni, da zahtevajo ob zaključku leta 1968 obračun dohodkov in izdatkov vplačanega samoprispevka in poročilo ostalega poslovanja krajevne skupnosti.
Da bi svoje naloge v zvezi z uporabo sredstev krajevnega samoprispevka in drugih pripomb občanov plačevalcev samoprispevka čim gospodarneje reševal, sc je celotni Svet in Izvršilni odbor krajevne skupnosti v preteklem letu sestal 18-krat. Na teh posvetih jc bik) veliko pripomb in predlogov članov sveta o pravilni porabi sredstev vplačanega samoprispevka, o željah in potrebah občanov v zvezi z neurejenimi cestami, pločniki, o čistoči, javnem redu, javni razsvetljavi in še neurejeni kanalizaciji. Dan je bil vpogled v pravilno in racionalno porabo sredstev »Sklada za urejanje mestnega zemljišča« kakor tudi učinkovitejšo nadzorno službo pri Skupščini občine predvsem na pravilno, strokovno in ceneno izvajanje komunalnih del s sredstvi proračuna in drugih skladov.
Razveseljivo jc, da so občani pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom ali denarnimi prispevki pri nekaterih delih, ki so namenjena predvsem njihovemu okolišu ali pa za splošno porabo. Tako so občani Tunjiškc ceste prispevali s prostovoljnim delom v vrednosti 15-000,00 din za napeljavo vodovoda. Enako tudi občani Streliškc ulice za ureditev ceste in napravo obračališča prispevek 2.400,00 din.
Člani sveta krajevne skupnosti menijo, da bi bili občani vedno pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom ali z denarnimi prispevki v določenih nujnih primerih za potrebe svojega okolja, če so opravljena dela resnično strokovno in ceneno opravljena. To načelo naj predvsem velja za sredstva skladov občinske skupščine, to je, da se sredstva uporabljajo namensko s pravilno razdelitvijo. Ni dobro kako stvar obljubiti, a je nc izvršiti, tako občani postanejo nezaupljivi do določenih programov in izvoljenih predstavnikov v razne odbore in svete pri občinski skupščini. .
Kaj jc kritika in kritiziranje občanov?
Za dobro upravljanje družbenih sredstev jc koristna kritika vseh občanov, seveda, čc jc objektivna in samokritična, upoštevajoč tiste najnujnejše potrebe, ki ji!*, imamo v Kamniku sc mnogo.
Pomagali je treba tistemu, ki dela in pošteno misli, za vse enako brez obljub — a zavračati tiste, ki veliko besedičijo, a malo naredijo.
V letu 1968 jc nekaj članov krajevne skupnosti obiskalo sosednje krajevne skupnosti, in to, Kranj, Skofjo Loko in Donžr.ie. Lahko trdimo, da imajo nekatere od imenovanih krajevnih skupnosti večje možnosti sodelovanja z upravnimi službami skupščuae predvsem v pogledu in soodločanju o nan-.cmbnosti porabe določenih denarnih sredstev pri komunalni ureditvi samega mesta. Zato ni dobro biti preveč ne-zaunliiv do krajevne skupnosti, predvsem čc je lc-ta pripravljena delati v korist vseh občanov.
Krcijcvnini skupnostim naj bi se dalo več konkretnih nalen v zvezi s komunalno ureditvijo samega mesta.
r~U<:UV Df;:lODKOV IN 17Dh\KO\ KRA JEVNEGA
r?FRISPE\-KA ZA LETO I9ii 1. Kraj.-vni samoptispevek Dohodki
Gosp. organi.'.. 442.438,10
2 rvom* in ustanme 71.059,63 kmetijstvo 27.803,24
ma Kristana, Ulica Tatjane Jcsenko in potopis Doživetje decembrskega dne Mihe Laha. Med pesniškimi ustvarjalci, po objavljenih pesmih sodeč, sodi najviše Marja Rodc s Smešnim klovnom in Umirajočo praprotjo. S pesmijo Balada o nekem spominu pa izstopa, predvsem po oblikovni in izrazni strani, tudi Anči Janežič.
Nedvomno jc prva številka Mladega Kamničana, drugo nam obetajo aprila, tretjo pa maja, velik uspeh članov literarnega krožka in njihove mentorice, profesorice Romšakovc, ki jim jc pomagala z nasveti. P. F.
Šola za življenje
Občinska konferenca ZMS Kamnik je v mesecu febru-aruju in marcu s sodelovanjem Delavske univerze pripravila ciklus petih predava-vanj z naslovom Sola za življenje. V ciklus so bila vključena predavanja, ki najbolj zanimajo doraščajočo mladino in ki najbrž nikomur nc bi škodovala, če bi jih poslušal. Prva te.na je govorila o problemih od spočetja do poroda, druga o tem, kaj morata vedeti fant in dekle o sebi. Ti dve temi jc predavala med. sestra Majda Mu-sek, medtem ko jc o mladostni dobi, njenih značilnostih in problemih, mladosti
Obrtniki
Skupaj v letu 1968
Skupaj dohodki kraj. samoprispevka
Prenesena sredstva iz leta 1967
Dohodki skupaj
Izdatki
Stroški — Perovska brv Stroški — Cankarjeva cesta Stroški — Vodovod Jeranovo Stroški — Jav. razsvet. Drnovš. Stroški — Kajuhova cesta Stroški — Jav. razsvet. Kranjska Prispevek za Tuhinjsko cesto Skupaj izdatki kraj. samoprispevka Saldo 31. 12. 1968
Obveznosti:
1. Cankarjeva cesta
2. Vodovod Tunjiška cesta Neporavnane obveznosti 31.
12. 1968
24.326,54 565.627,51 565.627.51 126.915,29 692.542,80
5.877,40 406.129,75 11.601,15 2.019,70 8.614,00 28.542,00 149.168,95 611.952,95 80.589,95
50.522,15 43.924,65 94.466,80
PROGRAM DELA ZA LETO 1969
Upoštevajoč, da bo v letu 1969 Krajevni skupnosti Kamnik po odbirku 40 I o za tuhinjsko cesto ostalo približno 400.000,00 novih dinarjev, so člani Sveta nadzornega odbora Krajevne skupnosti obravnavali program dela za to leto na osnovi prvotnega programa sprejetega ob referendumu. Člani sveta so mnenja, da nekaterih del, določenih v -programu, ne bo mogoče izvršiti zaradi premajhnih finančnih sredstev. Tako jc v prvotnem programu razširitev Samčevega predora in pa razširitev železnega mostu s hodnikom za pešče. Pri železnem mostu bi bilo najprej potrebno ojačati desni temelj mostu, saj so vidne razpoke, oziroma poglobitve. Verjetno jc to posledica premalo vzdrževanih del na jezu Bistrice.
V zvezi z zgoraj navedenimi objektivnimi razlogi Svet krajevne skupnosti predlaga spremenjeni program dela za leto 1969.
Predvidenih dohodkov za leto 1969 je Program izdatkov:
1. Kranjska cesta — hodniki, ureditev zelenic javna razsvetljava
2. Otroško varstvo
3. Obnovitev brvi  za pešče pri  »Svitu« v Mekinjah prek Bistrice
4. Ureditev Mlinščice z zasutjem in ureditev okolice
5. Nepredvidena manjša dela Skupaj izdatki
400.000,00
170.000,00 60.000,00
50.000,00
100.000,00 20.000,00 400.000.00
in ljubezni ter o izbiri življenjskega tovariša predaval prof. Franc Demšar.
Predavanja so bila na Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, v Kulturnem domu v Smarci in v dvorani nad kavarno za mestno mladino.
Žalostno je, da je bilo že na prvih dveh predavanjih nad kavarno sorazmerno malo poslušalcev, medtem ko je na tretje predavanje prišel le predavatelj in predstavnica predsedstva mladine, ki ga je sprejela. Videti je, da mladina za taka kvalitetna in draga predavanja, ki bi marsikomu koristila, ni zainteresirana. Marsikdo se upravičeno sprašuje, čc bo takšno zanimanje mladine za tako obliko izobraževanja tudi v prihodnje, ko naj bi dobili mladinski klub?
ToS
In zakaj ravno ukinitev Mlinščice?
Menimo, da je ta starodavni »Sajspoh«, ki jc še pred nedavnim časom poganjal vodna kolesa mlinarjem in drugim obrtnikom, sedaj nepotreben. V njem sc zbira le vsa mogoča nesnaga in odplake. Tudi odlok o čistoči Kamnika jc v tem pogledu brez veljave.
Krajevna skupnost bi s sodelovanjem mejašev Mlinščice skušala to zadevo urediti tako, da bi strugo Mlinščice zasuli, predhodno pa položili vanjo potrebne cevi za odvod hišnih odplak.
O tem predlogu in ostalih spremembah programa za leto 1969 pa naj spregovore volivci na skorajšnjih zborih volivcev.
Takrat bomo volili tudi nove člane Sveta krajevne skupnosti, seveda pa bi bilo dobro, da volimo tiste občane, ki imajo veselje in sposobnost pri izvrševanju programa krajevne skupnosti v korist občanov in dobre komunalne ureditve mesta Kamnika.
Oskar Grzinčič PREDSEDNIK krajevne skupnosti
Uspela akcija
Občinska organizacija ZM Kamnik se je v pretekli mandatni dobi znašla zaradi večje aktivnosti In pestrosti v izredno težki finančni situaciji. Dotacija občinske skupščine nam nI zadostovala za delovanje mladinske organizacije. Predsedstvo je bilo zato primorano obrniti se na delovne organizacije za denarno pomoč. Vodstva delovnih organizacij, samoupravni organi in dru/hen« politične organizacije so nas v celoti razumeli in nam z odobritvijo finančnih sredstev omogočili nemoteno delo.
Predsedstvo občinske konference ZMS Kamnik sc ob zaključku nabiralne akcije zahvaljuje za razumevanje delovnim organizacijam: tovarni »Titan«, obrtnemu podjetju »Mc-nina«, podjetju »Kamnik«, Tovarni usnja, Živilski Industriji, obrtnemu podjetju »Zarja« in trg. podjetju Kočna.
IVAN NARAT
parke tarstvo Velika Lasna 18
Polaganje, brušenje in lakiranje vseh vrst parke-tov.
Naročila sprejema tudi v Kamniku, Kidričeva 58 vsak dan od 6. do 7. ure zjutraj. Sc priporoča.
SREDA — 2. aprila 1969
KAMNIŠKI OBČAN * 7. STRAN
Tričetrt tisočletja kamniške Dobrodelnosti
Zemeljski plaz v Tunjicah
V Tunjicah je v zimskem času začel drseti v dolino zemeljski plaz, ki je napravil precejšnjo Škodo. Ko sc cesta, ki vodi iz kamniške strani, razcepi v smer proti šoli in v smer proti Vinjemu vrhu in cerkvi, se je takoj pri prvi hiši, kateri pravijo »pri Žerjavu«, vdrla zemlja štiri metre globoko in odnesla cesto v širini 30 m. Odrezala je Vinji vrh od vsakega prometa in ljudje lahko samo peš hodijo čez senožeti. Spo-redno z zgornjo vozno cesto vodi tudi kolovoz mimo ograje sadne plantaže. Tudi to cestišče je zdrselo 60 m navzdol proti dolini. Zemeljski plaz je odnesel v zgornjem delu ves sadni vrt. Tako je 20 m visoka hruška prištela 50 m niže in še stoji pokonci. Rasla bo še naprej, če se zemlja ustali, saj je tod zemlja debela okrog 3 m in so vse korenine v njej. Večina starejšega drevja pa se je v tem delu že nagnila, medtem ko mlajša drevesca kar krepko stojijo.
Zemeljski plaz je pretrgal žično ograjo sadnega nasada v širini 30 m in odnesel 15 betonskih stebrov skupaj s širokimi železnimi vrati celih 60 m navzdol. Seveda je odnesel tudi terase z mladimi špalirji jabolk. Terase je
zdaj stisnil, da so komaj meter vsaksebi.
Kakor je videti, zemlja drsi na gladki laporni podlogi, ki jo namakajo vodni tokovi. Kje je začelo zemljišče drseti?Najprej so opazili razpoko pod hišo. Tu se je cestišče vdrlo 4 m globoko. Nekateri bi radi krivdo naprtili uravnavi spodnjega dela zemljišča za sadno plantažo. Toda o tem bodo spregovorili izvedenci. Za zdaj moramo ugotoviti, da so že zastavili delo pri gradnji opornega zida, ki naj omogoči gradnjo cestišča. Cesta proti Vinjemu vrhu bo prva skrb pri obnovi. Hiša najbrž ni v nevarnosti, ker je v globini 4 m trd lapor, na katerem bo slonel oporni zid. Ce hočemo preprečiti drsenje zemlje, bo treba v spodnjem delu uravnati vodni tok, ker se zdaj voda razliva po zemljišču, plaz pa še vedno počasi drsi po gladkem laporju. Vendar je v glavnem že opravil svoje razdiralno delo in podoba je, da se bo zaenkrat popolnoma umiril, ko se zemlja osuši. Koliko je prizadeto sadno drevje v sadovnjaku in v nasadu, pa se bo pokazalo, ko drevje ozeleni. Seveda pa je mlado drevje v nasadu praktično popolnoma uničeno.
Pustna povorka in rajanje naših cicibanov
KAMNIŠKI SPITAL DOBI VINOGRADE
Friderik Kolovški iz Kolov-ca pri Radomljah in njegova žena Katarina sta se 6. decembra 1336 zavezala za vse čase (tudi v imenu sina in hčerke), da bo špital dobival na leto po 26 veder vina kamniške mere — (v Kamniku je bil ta čas vsako leto vinski semenj) — iz njihovega vinograda v Hmeljniku pri Novem mestu. Siromaki naj dobivajo vsak petek po pol vedra vina. (Koliko je merilo kamniško vedro, lahko samo ugibamo, vendar bi približno lahko določili njegov obseg na 20 litrov). Kot priča na tem dokumentu se je podpisal tudi Konrad Velikovški iz Velikovca na Koroškem, čigar vdova je 21. novembra 1359 tudi podarila kamniškemu špitalu svojo doto: zemljišče v Slovenski marki in vinograd pri Hmeljniku.
Podoba je, da sc nasledniki velikodušnih darovalcev niso vedno držali volila, ker je Vilhelm, vojvoda avstrijski in kranjski, 22. oktobra 1399 naročil grofu Hermanu Celjskemu, glavarju Kranjske, naj poskrbi, da dobijo siromaki v kamniškem špitalu vina, kakor veleva volilno pismo. Prav tako pa je vojvoda Friderik 14. junija 1428 v Gradcu zapovedal Ani, vdovi Nikolaja Galla, da naj daje Špitalu v Kamniku po 26 veder vina iz vinograda na Hmeljniku, kakor je volil gospodar Velikovški.
VODJA SPITAI.A — VOLJENI MESCAN
Bogati meščan Merchl Stiipl je 6. decembra 1397 izročil oskrbniku špitala in meščanu Lovru Goldschmidu zemljišče v Tujnicah, ki naj ga uživa špital. Odslej na listinah niso več omenjeni kot vodje špitala duhovniki, ampak meščani, izvoljeni in zapriseženi člani mestnega sveta.
Spital je 22. aprila 1426 kupil od meščana Scvdla in njegove žene Marjete dve mesnici pred mostom, na koncu sedanje Maistrove ulice. Dobiček od obeh mesnic je seveda šel v špitalsko blagajno. Prav tako je Maks Scheuer, meščan in vodja kamniškega špitala, 25. junija 1455 kupil od ljubljanskega meščana Henrika Stavvsavmcrja v Zalogu pri Moravčah zemljišče za 68 funtov dobrih dunajskih vinarjev.
Kje je stal špital na Sutni, nam pove listina z dne 27. aprila 1459 v kateri je rečeno, da stoji Marijin oltar v farni cerkvi na tisti strani, kjer sc pride iz špitala. V drugi listini od 14. maja 1511 pa je svetni duhovnik Marka Juha prodal hišo in dvor med hišo bratovščine sv. Marije Mag-
dalene na vogalu poleg bolnišnice Luki Smidu in Baltazarju Pečaherju, ključarjema farne cerkve, to se pravi cerkvi. Ta hiša je torej morala stati na mestu, kjer je zdaj župnišče v Kidričevi ulici št. 21, špital pa v podaljšku proti Parmovi ulici, na mestu, kjer je zdaj prehod v Petruškovo ulico.
SPITAL Z NAKUPI VEČA PREMOŽENJE
Vodje špitala so še kar naprej kupovali zemljišča za špital ,ki je imel zato več dohodkov kot stroškov in je presežke lahko porabil za nove nakupe. Tako je meščan in vodja špitala Marka Zali-tek kupil 14. oktobra 1488 zemljišče v Črnem potoku in deselinsko pravico do 13 kmetij z dvema čeloma. Njegov naslednik Linhart Sipek pa je 4. julija 1477 kupil od ljubljanskega meščana Erazma Pečahcrja zemljišče v Za-gorici in na Zduši za 164 dobrih ogrskih goldinarjev. Jurij Grmek, meščan in vodja špitala, pa je v tuhinjski Srednji vasi kupil zemljišče za 62 dobro tehtanih ogrskih dukatov goldinarjev od svetnega duhovnika Linharta Sipka. — Od čevljarske zadruge je špital kupil 22. novembra 1495 v Buču v Tuhinjski dolini zemljišče za 44 funtov vinarjev deželne veljave. Vodja »špitala poleg farne cerkve«, (tako je rečeno v listini), je bil tačas Luka Smid. — Baltazar Pečaher je 29. decembra 1520 kupil za špital hišo in dvor na trgu v mestu in vrt pred mestom, ležeč ob luži (na današnjem Trgu talcev), od meščana Henrika Rehbaha (pisano Rechpockha) za 25 ogrskih dukatov goldinarjev. — v Novem trgu pa je vodja špitala Jurij Lasser 17. novembra 1515 kupil od Marka Do-bovška za osem funtov vinarjev hišo in dvor.
V poldrugem stoletju je torej špital zelo razširil svojo posest in s tem dohodke. Poleg dohodkov iz vinogradov na Dolenjskem je dobival desetine od zemljišč, ki jih je imel največ v okolici Kamnika in po Tuhinjski dolini.
PRED TURŠKO NEVARNOSTJO SE ŠPITAL PRESELI V VARSTVO MESTNEGA OBZIDJA
Dne 12. maja 1524 so vse premoženje in dohodke bratovščine Naše ljube Gospe vključili v špitalsko ustanovo in s tem povečali njeno premoženje. Jernej Poš, vodja špitala v Kamniku, pa je 9. aprila 1534 potrdil na listini, da je sprejel na posodo od ključarjev farne cerkve Štefana Jelena in Boštjana Snajderja 20 funtov vinarjev (funt se računa 17 reparjev
in dva vinarja). Obvezal se je, da bo plačal dolg Matiji Knofiču namesto Tomažu Obcsibogu. Odposlanci deželnih stanov so 30. junija leta 1556 zaradi zaostalega davka prodali zemljišče kamniškega Špitala v Buču v Tuhinjski dolini, ki ga je imel Jurij Navžit in ki je dajalo na leto dva renska goldinarja in 40 krajcarjev, ljubljanskemu meščanu Janezu Gregu za 34 renskih goldinarjev.
Mar naj to pomeni, da je špital zašel v finančne težave, ko si je moral leta 1534 izposoditi   denar   od farne cerkve in so mu leta 1556 prodali zemljišče v Buču, ki ga je bil kupil 1.  1495 od čevljarske zadruge? Zato je verjetno, da so se zmanjšali v   negotovih   časih turških vpadov in  kmečkih uporov tudi    dohodki kamniškega špitala od zemljišč, ali- pa so ponekod sploh izostali. Nikjer nimamo zapisano, če je dovoz vina iz Dolenjske bil vsako   leto   mogoč. Takrat špital ni bil več na Sutni, ampak sc je preselil v izpraznjeno poslopje frančiškanskega samostana v mestu. Samostan so zgradili leta 1495 pri kapelici sv. Jakoba, ki jo je župnik Jurij Hertenfelser podaril frančiškanom. Odlok za zidavo samostana je izdal ].   1493  cesar  Friderik III. Protestanski   plemiči   so v XVI. stoletju hudo nasprotovali frančiškanom, tako da sta leta 1538 ostala v Kamniku samo dva redovnika. Cesar Ferdinand I. je z odlokbm dne 16. novembra 1538 razpustil  kamniški frančiškanski samostan, leto dni kasneje pa je dovolil, da se v izpraznjeno samostansko poslopje preselijo fara, špital in šola. To je odločil na prošnjo sodnika in mestnega sveta, ki so navajali, da je v nemirnih časih obisk cerkve na Sutni težaven. Frančiškanov skoraj 90 let ni bilo v Kamniku, njihovo premoženje pa je opravljal špital. Cesar Ferdinand II. je 3. maja 1627 spet izročil    samostansko poslopje frančiškanom in obenem zapovedal, naj špital in šolo preselijo na kako bolj pripravno mesto. Iz tega sklepamo, da se je fara preselila že prej nazaj v Sutno. Sola je še naprej ostala v samostanu, špital pa so preselili v hišo zraven cerkve v smeri proti klancu. Tam, kjer je zdaj presledek med cerkvijo in prvo hišo v Slandrovi ulici, je že stala hiša ali pa so za špital zgradili novo. Ulica se je zato imenovala Spital-ska, ko pa je leta 1804 špital pogorel in ga niso več pozidali, so ulici dali ime Samostanska. Zdaj je to Slandro va ulica. I. Z.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kakšno veselje in razigra nost naših malčkov, ko so brali: Na pustni torek ob 16. uri na Trgu talcev! Tako malo besediila, a vsi so ve-Idedi, za kaj gre. Koliko skrbi in dela so imele mamice s svojimi malčki!
Res se je na pustni torek ob 16. uri zbralo čez tristo malih maskic, ena lepša od druge, a prav vse lepe.
Sedaj pa v povorko! Da vidite to pestrost! Spredaj seveda harmonika, za njo mož z osličkom in za njim ma-' skice. Vso to barvitost in radost pa so poživljale vesele koračnice.
In gledalci? Skoraj da ni bilo za vse prostora na pločnikih. Veseli so pozdravljali vse maskice in vsako še posebej
Prvi lepi sončni dan v hudi zimd se je tako v naravi uskladil s sončno radostjo mladih.
I Veselja pa še ni bilo konec. Pravo pustovanje se je šele začelo z rajanjem v dvorani Doma. Pa pustni krofi! Kar po mestu je že dišalo po njih. Kako pa tudd ne bi bili dobri, saj jih je dal cici-
banom za nagrado vedno veseli Pust! Kar cedilo se je od ust in jezik se je topil v sladkem. Vmes je pa še udarjala harmonika za ples, pravi ringaraja bil je res ...
Tako je bilo pustno praznovanje kamniških cicibanov. Prav vsako leto ga priredi zanje Društvo prijateljev mladine, cicibančki pa se zahvaljujejo in prosijo:
»Ne pozabite na nas drugo leto!«
BM
Kvalitetne sadike
V kamniški drevesnici so imeli za spomladansko prodajo na voljo okoli 3000 kvalitetnih sadik sadnega drevja, največ jabolk priznanih najboljših sort. Večino sadik so oddali že v prvih dneh prodaje. Veliko zanimanja je bilo tudi za hruške moštni-ce, kupovali pa so jih predvsem posestniki iz okoliških vasi. Obnova sadovnjakov bo tudi za prihodnje leto zahtevala precej novih sadik.
KAMNIŠKI OBČAN
SRFDA — 2 anri
Uspešen nastop kamniških smučarjev na državnem prvenstvu
Z uspešnimi nastopi na I tekmovanjih za kategorizacijo in na republiškem prven- | stvu si je šest kamniških smučarjev priborilo pravico nastopati na državnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Kranjski gori.
Med člani je nastopil Franc Perne, ki pa na težkih progah Vitranca ni uspel ponoviti uspehov z republiškega prvenstva na Krvavcu. V veleslalomu je zasedel 46. mesto, v slalomu pa je moral zaradi padca odstopiti. V smuku zaradi pomanjkanja treninga ni nastopil.
Zelo uspešen pa je bil nastop naših mladincev. Kljub izredno težkim progam, ki jih naši tekmovalci niso vajeni, saj lahko trenirajo le na Veliki planini, kjer pa so proge mnogo prelahke, so doseženi rezultati eden največjih uspehov kamniških smučarjev. Res, da niso posegli v borbo za naslove, toda za pogoje, v katerih deluje kamniški smučarski klub, so rezultati izredni. Vedeti je treba, da klubi investirajo v najboljše tekmovalce toliko, kot znaša celotni proračun našega kluba.
IIIUIIIIIIllllllllllHllllllllliiillHIIII!llllil!llllllllllllllllllllll!lll!lllllllll!IIIIMIIIIIIII!llllinill!llllli:i
Naši pionirji v Kranjski gori in na Zelenici
Alpska šola smučanja, v kateri se 20 kamniških pionirjev pripravlja za nastop na pionirski smučarski olimpiadi 1.1970, kaže že prve sadove dela. Naši pionirji so dosegli že nekaj lepih uspehov. Najprej so se udeležili tekmovanja za kategorizacijo v Kranjski gori in dosegli svoje najlepše letošnje uspehe. Tekmovanje jc bilo v veleslalomu, nastopilo pa je 200 pionirjev iz vse Slovenije.
V konkurenci starejših pionirjev je med 90 tekmovalci zasedel Branko Lavtižar 19. mesto, Marjan Krcgar pa 56.
Največji uspeh pa je dosegel med mlajšimi pionirji Mitja Kcržič s 7. mestom, se posebno, ker je njegov zaostanek za zmagovalcem prav majhen in mu to zagotavlja dober tekmovalni razred. Doseženi so bili naslednji rezultati:
7. Mitja Kcržič 12. Miro Klemene 19. Miloš VVahl 38. Samo Gantar
Nastopilo je 74 tekmovalcev.
1.03.6 min.
1.05.4 min.
1.07.5 min.
1.13.7 min.
Tudi naši najmlajši pionirji so bili odlični. Med 48 tekmovalci so zasedli naslednja mesta:
9. Tomo Rostan 46.0 sck.
13. Mirko Stclc 46.9 sek.
17. Matjaž Rcisner 48.8 sek.
19. Mirko Cvcrle 49.1. sek.
Med mlajšimi pionirkami jc bila Nives Bratina 15. s časom 1.27.0 in Alenka Rcisner 17. z 1.33n minute.
Nastopilo je 27 tekmovalk.
Ta ekipa se je udeležila tudi ekipnega republiškega pionirskega prvenstva na Zelenici. Te proge so bile za nase pionirje pretežke, saj so pričeli s tekmovanji šele letos in zato so bili tudi uspehi slabši. Slaba rezultata naših dveh starejših pionirjev sta našo ekipo spravila ob dobro mesto, saj bi bili drugače gotovo med prvo desetorico. Med starejšimi pionirji je bil Kregar 75., Lavtižar pa 82., med 110 tekmovalci. Veliko uspešnejši so bili mlajši pionirji, saj so med 140 tekmovalci zasedli naslednja mesta:
43. Tomo Rostan 48. Mitja Kcržič 55. Mirko Stclc 62. Miro Klemene 73. Janko Podgomik
1.07.6 minute
1.10.0 minute
1.15.1 minute
1.34.2 minute 2.56.5 minute.
Tekmovanje v slalomu je I minilo   pod   vtisom  smrtne i nesreče pri tekmovanju članov.   Kranjskogorski smuk ne   zahteva   samo zvrhano mero   poguma,  ampak tudi znanja in tveganja. Da pogu- | ma našim fantom ne manjka, so dokazali prav v smuku, saj so tako kot doseženi rezultati   tudi   zaostanek za zmagovalcem tu najboljši.
Med mlajšimi mladinci je bil najboljši Bojan Sunkar, ki je zasedel 8. mesto, Marjan Griljc pa je bil 17.
Pri starejših mladincih je bil najuspešnejši Peter Sitar, ki jc zasedel 11. mesto, Zar-nik pa je bil 16.
Slalom je potekal na znani FIS progi, ki je bila za mladince kar preveč zahtevna, posebno, ker je bila poledenela. Mlajša mladinca Sunkar in Griljc sta kljub padcem ic popravila svoj plasman. Sunkar je bil odličen 8., Marjan Grilc pa 11.
V konkurenci starejših mladincev je bil tokrat najboljši Zamik Franc, ki jc zasedel 13. mesto, Ivo Griljc Je bil
16., medtem ko je bil Peter Sitar diskvalificiran.
V veleslalomu so bili rezultati malo slabši, saj imajo naši tekmovalci premalo treninga na poledenelih progah.
Mlajši mladinec Sunkar je dosegel 19. mesto, kar mu je prineslo Izreden uspeh v kombinaciji, kjer je zasedel 5. mesto v državi, s čimer je potrdil, da bo že naslednje leto ob solidnih pripravah lahko posegel tudi po najboljših mestih.
Tudi Z: i m I k je z 21. mestom v veleslalomu dosegel zelo lep uspeh, saj je v kombinaciji zasedel 6. mesto. Peter Sitar jc v veleslalomu dosegel 20. mesto, Ivo Griljc pa se Je pri padcu poškodoval i In odstopil. Vsekakor je nastop naših mladincev na državnem prvenstvu znova dokazal njihov talent, vendar v sam vrh jugoslovanskega smučanja ob današnjih pogojih ne morejo poseči. Sedanji rezultati so bili za poznavalce razmer več kot presenetljivi.
— sm
Tekmovanje na gimnaziji
Medrazredno tekmovanje v orodni telovadbi na kamniški gimnaziji jc bilo 21. marca v dveh skupinah. V prvi so bili dijaki prvih dveh razredov, na prvo mesto pa sc jc uvrstil II. b razred. Med posamezniki so sc uvrstili na prva tri mesta: 1. Jože Zver, 2. Srečo Krcvs, 3. Miran Ma-
ligoj, med dekleti pa 1. Alenka Gabrič, 2. Vita Pompc, 3. Andreja Možek. V drugi skupini so bili dijaki višjih razredov, na prvem mestu pa je bil 3. a razred. Najboljši tekmovalci so: 1. Janez Jam-šek, 2. Janez Novak in 3. Bo-ro Jeraj, med dijakinjami pa 1. Zvonimira Maligoj, 2. Mija Vulkan in 3. Lconida Kos.
Tekmovanje v smučarskih tekih
Prav gotovo pa ti nastopi obetajo, da bomo čez nekaj let imeli zopet nekaj kvalitetnih tekmcvalcev, ki bodo ponovili res lepe uspehe našita mladtaiAv. — sns —
Nekdaj najbolj popularna smučarska disciplina — smučarski teki, je v Kamniku z odhodom stare generacije kamniških smučarjev povsem zamrla. Temu napornemu športu klub ni mogel nuditi potrebnih pogojev in tekači so bili v Kamniku prav kmalu prava redkost. Ugodne snežne razmere in pa iniciativa bivših smučarjev tekačev jc pripomogla da so imeli tudi tekači letos svoje občinsko prvenstvo. Nastopilo je 28 tekmovalcev, ki so bili kljub pomanjkljivemu treningu kos težkim progam. Najzanimivejše je bilo tekmovanje starejših članov veteranov, kjer niso bili pozabljeni »stari računi« in ri-valstvo poznane trojice Sunkar — Jancžič — Jerin, ki jih jc Jerin odločil v svojo korist, hkrati pa dosegel tudi najboljši rezultat na tekmovanju.
Med mlajšimi člani jc zanesljivo  zmagal  Rudi Bič,
med mladinci Krcgar in med pionirji Andrej Lanišek. Člani so nastopili na 8 km dolgi progi, mladinci na 4 km in pionirji na 2 km. Proge jc trasi ral Ivan Sunkar. Uspelo tekmovanje s startom in ciljem pri spomeniku padlih talcev si jc ogledalo tudi lepo število gledalcev, ki si takih prireditev še želijo. Rezultati:
1. Silvo Jerin 15,43, 2. Božo Jancžič 16,02, 3. Brane Vavpc-tič 16,08, 4. Ivan Sunkar 16,21, 5. Jože Jancžič 16,30, 6. Jože Vrhovnik 17,58.
Mlajši člani:
1. Rudi Bič 17,50, 2. Milan Sedušak 18,47. Mladinci:
1. Franc Krcgar 20,57, 2. Božidar Rozman 21,08, 3. Janez Zabavnik 21,40.
Pionirji:
1. Andrej Lanišek 13,02, 2. Janez Sunkar 11,05, 3. Milan Zabavnik 14,17.
Zlata poroka zakoncev Jerin
>vec,
IJ i
if
i i 11 *
19. februarja letošnjega leta sta slavila 50-Ietn:co poroke Ivan Jerin, rojen 7.9.1889, In Katarina Jerin-Slanovec, rojena 21.4.1888. Prijetna mačija ob vznožju Poljan Tunjlškl cesti 10, kjer pre val.i oba slavijenca, je njun topel dom. Ivan Jc bil vrsto let občinski delavec, Katarina pa je vodila domačijo. Zato ni čudno, da jo vzorno urejen sadovnjak in majhno polje okoli domačije te vedno navdušenje. Kljub osmim desetletjem sta oba še zmeraj živahna in njune dela vajene roke kar ne morejo mirovati, pravi njun sin Slivo, znani kamniški smučarski tekač.
Obema zlatima slavljcnce-ma želimo še mnogo zdravih let. -sm-
Novi grobovi
V Ljubljani so 25. februarja pokopali 6,- le i m i upokojenko podjetja Modeli t Tatjano Zrimškovo. Na zadnji poti so jo spremili tudi številni Kaniničani, člani ZB pa so se poslovili od nje ob odprtem grobu.
Na kamniškem pokopališču, je našel poslednje domovanje upokojeni asistent geologije na ljubljanski univerzi frančiškan p. Janez 2urga. Rodil se jc 29. septembra 1885 v Dolnjem Gradišču pri Dolenjskih toplicah. Najprej jc bil učitelj v Novem mestu, v prvi svetovni vojni kurat v Galiciji, po vojni eno leto kate-het v Mekinjah, nato pa je diplomiral na ljubljanski univerzi iz gejlogije in je tam ostal asistent prof. Niki-tina in prol. Kintcrlcchncrja do upokojitve leta 1945, ko je v prvem naporu povojne gradnje hidrocontral sodeloval kot geološki izvedenec. Priredil jc tudi Fcrsmanovo knjigo Iz življenja kamnov. V Kamniku je živel od Jcta 1956.
KAMNIŠKI OBČAN — glasUo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik France SvetcIJ. — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava: Delavska univerza, Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravstveni dom). Tiska CP Gorenjski tisk v Kranju