SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — l-Wnevnik.cciia %2D0 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER ^^■■■IHi^^^^HHHi^^HMHHBHHH 1 - 1995 ■■■ IGRALCI XL MERRYLANDSA V MELBOURNU Melbourne - Igralska družina Merrylands iz Sydneya 18. in 19. februarja gostovala v Melbournu z veseloigro "Micki je treba moža", več na str. 9 STANISLAV RAPOTEC ZBOLEL Sydney, 28.2.1995 -Znani sydneyski Slovenec - umetnik Stanislav Rapotec se trenutno pahaja v bolnišnici. Želimo mu uspešnega okrevanja in še mnogo ustvarjalnih let. Uredništvo MARTIN PUH ZAPUSTIL AVSTRALIJO Sydney - Martin Puh (na fotografiji s soprogo Meredith), do pred kratkim generalni direktor podjetja Gorenje Pacifik Pty.Ltd. avstralske ekspoziture Gorenja iz Velenja, v začetku februarja zapustil Avstralijo. Več na str. 7 DEJALI SO... — Individualna prepričanja, barve, stranke, nazori, oblike verske zavesti in še kaj so stvar kulture in omike vsakega posameznika, njegov intimni m osebni svet...skupaj, mi doma in vsi po svetu, bomo morali začeti odkrivati bogastva, ki nam pogosto ležijo pred pragom naše kulture, pa hodimo mimo njih z zaprtimi očmi in jih ne vidimo. Naše delo bo usmerjeno v današnji, sodobni čas in prizadevali si bomo usmeriti zdrave smeri za bodočnost, ne glede na to, kam bodo posameznike nosili vetrovi in strahovi. Preteklost in zgodovino bomo prepustili stroki in strokam, ki se s temi stvarmi ukvarjajo z znastveno objektivnostjo... Dr. Janez Bogataj, novi predsednik SIM (str.3) — Na občnem zboru SIM:...ne smemo rušiti, kar je dobrega, ampak to kakovostno nadgrajevati... Dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu V TEJ ŠTEVILKI —Iz dnevnika urednice str. 2 —Pišejo nam... str. 2 —Ekskluzivno za Glas Slovenije: pismo dr. Janeza Bogataja, novega predsednika STM str. 3 —To in ono iz Slovenije str. 4 — Slovenija, moja dežela -turizem str .5 —Po svetu —Zapisali so še v... str. 6 —Gospodarske novice iz Slovenije Sporočilo veleposlaništva RS iz Canberre Za Glas Slovenije "Karantanci v karanteni" str.7 — Kultura - Slovenija Narodno-zabavna glasba str. 8 —Med nami... Uspešen nastop Igralske družine iz Merrylandsa str. 9 —Med nami.... Tretji čebelarski festival pri slovenskem društvu Jadran v Melbournu str. 10 —Angleška stran str. 11 ENGLISH PAGE FOR THE WHOLE FAMILY - Page 11 IZ DNEVNIKA Stanke Gregorič UREDNICE Slovenska izseljenska matica je volila (prvič) 15. februarja 1995 izseljenski svet in izvršni odbor. Takoj drugi dan sem poslala fax s prošnjo, da mi sporočijo rezultate volitev. Že čez kako uro se je Jože Prešeren, urednik Rodne grude, potrudil in mi napisal obširen odgovor. Novemu predsedniku SIM dr. Janezu Bogataju sem poslala čestitko z nekaj vprašanji in njegovo sporočilo za bralce Glasu Slovenije in vse avstralske Slovence lahko preberete v tej številki. V odgqvoru nam dr. Bogataj med drugim pove, da je Breda Cebulj Sajkova, raziskovalna sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo v Ljubljani prav pred štirinjastimi dnevi uspešno zagovariala svojo doktorsko nalogo - na temo o življenju avstralskih Slovencev. Čestitamo! Breda je leta 1992 izdala v samozaložbi knjigo Med srečo in svobodo; avstralski Slovenci o sebi; prav tako je objavila svoje študije o avstralskih Slovencih tudi v knjigah Dve domovini, izdal Inštitut za slovensko izseljenstvo, kjer se govori nasplošno o slovenskih izseljencih, in prav gotovo še kje. Breda je bila v Avstraliji trikrat ( 1981, 1984-85 in 1990) , torej v času, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije. Osebno bi rada, da bi Breda raziskala še zadnje, petletno obdobje, ki se mi zdi tako razgibano, revolucionarno in za Slovenijo ter nas, izseljence, tako pomembno, da bi ga bilo vredno raziskati in zapisati. Ne samo, da so v tem času nastale nove slovenske radijske oddaje, časniki in knjige, društva in razne organizacije, ampak smo se soočali s pravimi majhnimi "revolucijami", ki so bile odraz novega časa - časa osamosvajanja Slovenije. In o tem času, bi imeli kaj povedati, saj se Slovenci prav gotovo v vsej povojni zgodovini v Avstraliji nismo pokazali s takšnega zornega kota, kot smo se ta čas. Vmes je bila med nami nekakšna politična sprava, ki drži ali pa tudi ne. Torej ali bo nastal nov reportažni ali esejistični zapis o zadnji-plodni "petletki"? ga bo zapisala Breda Čebulj Sajko ali kdo drug....? Vaša Stanka 9< SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA IMA NOVO VODSTVO Ljubljana, 15. februar Izseljenski svet sestavlja dvajset članov iz vseh kontinentov. Zlasti avstralski Slovenci so se lepo odzvali pozivu SIM s predlogi za kandidate sveta. Avstralske Slovence v izseljenskem svetu zastopajo: Lojze Košorok (NSW), Ivo Leber (VIC), Mirko Cuderman (Qld.) in Vida Končina (SA in WA). Drugi člani sveta so: Iz Evrope Branko Jenko (Švedska), Jože Zdravič (Francija), NJarko Dvorak (Nemčija) in predstavnik Slovencev iz Švice; iz Latinske Amerike: Vladimir Ovca (Brazilija), Oskar Molek (Argentina), Ilonka Skrilec (Urugvaj), eno mesto je še odprto; Zda: Florence Unetich (slov. društva iz Clevelanda), Rudolf Susel (urednik Ameriške domovine) in dva še neimenovana predstavnika bratskih organiacij; iz Kanade: Ivan Prijatelj (Brit. Kolumbija), Lojze Kocjančič (Vseslovenski odbor v Torontu), predstavnika slovenskih organizacij v juž. Ontariu in v Montrealu. Za predsednika SIM je bil izvoljen dr. Janez Bogataj, roj. 1947, profesor etnologije na Univerzi v Ljubljani in avtor vrste knjig o slovenski etnični dediščini, med drugim o Ljudski umetnosti in obrti. S SIM je doslej sodeloval kot pisec poljudnih besedil, pripravil pa je tudi zasnovo Srečanje v moji deželi. Voščilo za srečno novo leto 1995 Ljudska univerza Ormož Na sliki: M. Gaspari - STARI GODEC m . £îmâ 1 Podpredsednik SIM je Branko Dolenc iz Nove Gorice, izvršni odbor pa sestavljajo: Miha Glavan, Vlado Habjan' dr. Matjaž Klemenčič, Smilja Klešnik, Peter Kovačič-Peršin, dr. Jerneja Petrič in dr. Breda Pogorelec, poleg njih pa še štirje predstavniki podružnic SIM v Kamniku, Kočevju, Kopru in Mariboru. Tajnika in glavnega urednika izbere novi izvršni odbor na osnovi javnega razpisa. Občni zbor SIM so med drugim pozdravili: ^r. Miha Tišler, rektor ljubljanske univerze, ga. Jadranka Sturm v imenu Državnega zbora RS, dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, pozdravno pismo pa je poslal škof dr. Metod Pinh, ki je za izseljence zadolžen pri škofovski konferenci. Glas Slovenije je edini vseavstralski slovenski informativni, neodvisni časnik. Je nedobičkonosen list, namenjen celotni slovenski skupnosti - brez izjem! MISEL Obrneš tako ali drugače, največkrat je pomembnejša kvaliteta in ne kvantiteta Ekskluzivno za Glas Slovenije - pismo novega predsednika Slovenske izseljenske matice DR. JANEZ BOGATAJ OSEBI, O SVOJIH STALIŠČIH DO IZSELJENCEV, O DELU SIM... Spoštovana urednica in bralci Glasu Slovenije, najprej mi dovolite, da se vam prisrčno zahvalim za vašo čestitko ob izvolitvi za predsednika SIM. Vaša čestitka je bila prva, ki sem jo prejel že naslednji dan po izvolitvi. Če rečem, vaša čestitka, mislim pri tem tudi na vse vaše bralce, torej Slovence, ki jim Glas Slovenije pomeni eno od vezi z njihovo lastno ali domovino njihovih prednikov. Vsak dober urednik je namreč neke vrste odslikava svojih bralcev, tako kot bom tudi sam s svojim bodočim predsednikovanjem poskušal v čim večjem obsegu zastopati želje in vsebinske vezi naših ljudi, ki so jih usode življenja razselile po planetarnem svetu. V imenu bralcev torej želite, da vam odgovorim na nekaj zastavljenih vprašanj... Najprej nekaj o sebi... Cisto po "solsko" naj vam povem, da sem rojen 1947 v Ljubljani in sicer v Trnovem, kjer sem preživljal tudi svojo mladost na tistem obrobju mesta, kjer za obzidjem rimske Emone začenja Ljubljana prehajati v zasanjano ravnino ljubljanskega barja. Tako kot številni moji vrstniki sem tudi jaz rasel s pomočjo znamenite trnovske solate in seveda tudi drugih mojstrovin, ki jih je v tistih, pogosto tudi težkih časih, pripravljala moja mama...No, potem je sledilo šolanje, pa gimnazija na Viču in študij etnologije ter umetnostne zgodovine na Ljubljanski univerzi (na Filozofski fakulteti), kjer sem diplomiral, magistriral in leta 1985 tudi dosegel doktorat znanosti iz etnologije. Sedaj sem profesor na isti fakulteti, poleg tega pa opravljam tudi funkcijo predstojnika oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Morda naj v zvezi s tem povem vašim bralcem, da je prav pred dobrimi štirinajstimi dnevi uspešno zagovarjala svojo doktorsko naloso na našem oddelku tudi naša mlajša kolegica Breda ČebuTj-Sajkova in sicer prav na temo načina življenja Slovencev v Avstraliji. Pri svojem dosedanjem delu sem bil kar veliko povezan s Slovenci po svetu, naj bo tistimi, ki živijo kot manjšine v sosednjih državah ali s tistimi, ki so razseljeni po Evropi in drugih kontinentih. Stiki z njimi so bili predvsem povezani z mojimi predavanji o različnih temah, s katerimi se ukvarjam pri svojem raziskovalnem delu in "včasih" napišem tudi kakšno knjigo. Lahko rečem, da poznam vrsto vprašanj, ki so povezana z načinom življenja Slovencev po svetu. Mnoga od njih so podobna tistim doma in sooblikujejo podobo našega narodnega značaja ali naše karakterološke podobe. Vendar pa v življenju nobena stvar ni stalnica. Vse se spreminja in vsak čas ali obdobje ima svoje obraze, sloge, reagiranja ipd. To je seveda za raziskovalca najbolj vabljivo, za predsednika SIM pa koristno spoznanje in iztočnica za razumevanje včasih tudi na videz zapletenih zadev. Slovenci, naj bo doma ali po svetu, smo sploh nekaj posebnega. Pogosto kot avstralski kenguruji, le da imamo vreče v možganih, namesto pod trebuhom. Pa pustimo šalo po strani. Prizadeval si bom predvsem, da se bo Matica razvijala v ustanovo slovenske države, ki bo odprta prav za vsakega Slovenca. Individualna prepričanja, barve, stranke, nazori, oblike verske zavesti in še kaj so stvar kulture in omike vsakega posameznika, njegov intimni in osebni svet, ki ga globoko cenim in spoštujem. Zato bomo morali v Matici delovati širše, mimo okvirov, ki so lahko tudi zaviralni. Skupaj, mi doma in vsi po svetu, bomo morali začeti odkrivati bogastva, ki nam pogosto ležijo pred pragom naše kulture, pa hodimo mimo njih z zaprtimi očmi in jih ne vidimo. Naše delo bo usmerjeno v današnji, sodobni čas in prizadevali si bomo usmeriti zdrave smeri za bodočnost, ne glede na to, kam bodo posameznike nosili vetrovi in strahovi. Preteklost in zgodovino bomo prepustili stroki in strokam, ki se s temi stvarmi ukvarjajo z znanstveno objektivnostjo. Danes imamo v Sloveniji že vrsto inštitutov in raziskovalcev, kijih ta vprašanja zanimajo. To je le nekaj misli o tem, kako se bo v bodoče poskušala usmerjati SIM. Kaj več vam bom lahko odgovoril na taka in podobna vprašanja šele čez nekaj časa, ko bom temeljiteje preučil dosedanje delo in videl, kje so še neizkoriščene možnosti. Vsekakor pa drži nekaj: SIM nikakor ne bo smela biti le nekakšna posredovalka ali servis najrazličnejših uslug ampak središče medsebojne komunikacije med Slovenci v Sloveniji in Slovenci ter njihovimi potomci širom po svetu. Mislim, da imamo dovolj motivov ne le za 21. ampak še za naslednja stoletja za tako skupno pojavljanje na tej zemeljski obli. Nekaj novega v delovanju SIM predstavlja letos prvič izvoljeni izseljenski svet, kar je povezano z novim statutom Matice, sprejetim 20.12.1991. Izseljenski svet sestavlja 20 članov in je po svojem značaju posvetovalno telo SIM. S člani sveta bomo v stiku na korespondenčni način, iskreno pa upam. da nam bo uspelo vsaj enkrat v dveh letih člane sveta sklicati tudi v Ljubljani ali pa kjerkoli v Sloveniji. Matica je prenovljena v celoti. Zato osebno pričakujem, da bodo svoje zastopnike za ne še zasedena mesta v svetu posredovali tudi tisti Slovenci, ki so, pogosto upravičeno, imeli iz časov nekdanje Jugoslavije s staro Matico tudi bolj bridke izkušnje. Vendar, kot rečeno, to je stvar ocene zgodovinarjev, sam se s temi vprašanji ne mislim ukvarjati. Nas pogled mora biti usmerjen naprej, k bodočim generacijam, ki bodo lahko že kaj kmalu začeli spraševati: Kakšni pa so bili ti Slovenci v domovini in po svetu ob iztekajočem se 20. stoletju. Pogosto namreč pozabljamo, da vsaka generacija sprejme neko dediščino. Z njenim pravilnim razumevanjem, prevrednotenjem vseh pozitivnih lastnosti in zavrženjem vsega slabega ustvari nove oblike, ki nato postanejo dediščina naslednji generacij i...In tako se življenje našega naroda vrti naprej. Letošnji program SIM nadaljuje bolj ali mani ustaljene oblike sodelovanja, v bodoče pa bomo poskušali tudi na tem področju (ali zlasti na tem) uvesti določene novosti. V navezavi na Slovence v Avstraliji je v letošnjem programu troje sestavin. Na predlog društev v Avstraliji bomo poskušali realizirati t.im. turnejo, ki jo bosta programsko sestavljali pevska (oktet) in gledališka skupina. Matica bo z odkupom določenega števila izvodov pomagala tudi pri izdaji pesniške zbirke Petra Košaka, ki jo bo izdala Nova revija. In končno bomo letos poskušali sodelovati pri pripravi likovne razstave 12 do 15 likovnih umetnikov iz Avstralije. Razstava naj bi obiskala nekaj razstavišč v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. In končno še nekaj besed o sodelovanju z Uradom za Slovence po svetu. Ker sem šele dober dan predsednik SIM seveda težko kaj konkretnega povem. Prav gotovo pa bodo stvari veliko jasnejše po prvem obisku pri dr. Petru Venclju, ki je sicer počastil s svojim obiskom tudi občni zbor SIM m med drugim, v pozdravnem nagovoru poudaril, da "ne smemo rušiti, kar je dobrega, ampak to kakovostno nadgrajevati." Podobne misli smo slišali tudi s strani predstavnice državnega zbora gospe Jadranke Šturm - Kocjanove. V bistvu sta oba govornika potrdila smer, ki sem jo nakazal tudi sam v zgornjih vrsticah, morda na nekoliko drugačen način ali z drugimi besedami, vendar pa je temeljna usmeritev ista. Veseli me, da torej podobno razmišljamo, kar je dobro izhodišče ne le za bodočnost SIM ampak predvsem za plodne stike med Slovenijo in Slovenci po svetu. Nai bo za prvič dovolj. Še enkrat se vam zahvaljujem za dobre želje in tudi vam osebno ter vsem vašim bralcem želim veliko uspehov in dobre volje pri vsakdanjem delu ter obilo prijetnih trenutkov v domačih, družinskih okoljih. Dan zmage se bliža Količina polemik, ki govorijo o tem, kako praznovati dan zmage nad nacizmom in fašizmom, narašča. Slovenijo čakajo še trije meseci diskusij o totalitarizmu, okupaciji, kolaboraciji, zmagovalcih, poražencih, žrtvah, zločincih, spomenikih, komunizmu, enoumju, kdo je bil na kateri strani in kdo ne... Sestanek slovensko-hravške državne komisije Do sestanka je prišlo na Otočcu po polletnem premoru. Ponovljena so bila zagotovila, "daje treba pri vsakih pogajanjih nekaj dobiti in nekaj dati". Hrvaška stran zanika, da bi bila pri mejah pripravljena na koncesije, ter opozarja, "da slovenski memorandum na to temo ne ustreza resnici. "Takšne izjave so lahko sporočilo sogovorniku, lahko pa so tudi samo maska za notranjepolitično rabo -slednje bi bilo tem razumljiveje v času, ko se slovenska soseda pripravlja na morebitno vojno za okupirana ozemlja", takšna in podobna mnenja je zaslediti v slovenskem tisku. Tudi Avstrija Sloveniji podobne zahteve kot Italija? Avstrija naj bi 6. marca v Bruslju sicer podprla vstop Slovenije v Evropsko unijo, vendar je njen vpliv omejen. Poleg tega nekatera ekstremisitična znamenja, zlasti na Koroškem, napovedujejo, da bi ^vstrija utegnila Sloveniji na Štajerskem kmalu postaviti podobne zahteve kot Italija na Primorskem. Nedejavnost sodišč Zaradi razhajanja med Vrhovnim sodiščem in pravosodnim ministrstvom v zvezi z kazenskim zakonikom, bi lahko prišlo do pravne praznine in gospodarski prestopki ne oi bili kaznovani. V javnosti je nastal vtis, daje do tega prišlo namerno in zavestno, zato, da oi nekatere gospodarske goljufije zastarele (teh je okoli 3.200), odgovorni zanje pa bi se izognili roki pravice. Za utrjevanje pravne države, ugleda pravosodja in pravne varnosti pa je to hudo nevarno. "Prvo pero" slovenskega novinarstva odhaja z Delove hiše Odpoved je dal Vinko Vasle, prvi iz skupine Delovih novinarjev, ki so jim nasprotniki nadeli ime "Slivnikova četica" (Danilo Slivnik je namestnik urednika Dela). Pravijo, da je Vasletu prekipelo ob političnih igricah "v Drnovškove Liberalne demokrate" zaljubljenih novinarjev in da se bo raje posvetil gostinstvu. Pri iskanju razlogov za Vasletov odstop se omenja, da je Vasle prvi poraženec v ostri politični polarizaciji med Janševo linijo (ki naj bi jo vodil Danilo Slivnik) in Kučanovim lobijem (ki naj bi deloval pod pokroviteljstvom Janka Lorencija). Dachauski procesi Parlamentarna komisija, ki preiskuje povojne poboje in pravne sodne procese, se je lotila dachauskih procesov. Še vedno namreč ni celotnih odgovorov na tri bistvena vprašanja: kdo je botroval procesom, zakaj so se zgodili in kje so pokopane žrtve. Več od tega, da so žrtve pokopali nekje na Kočevskem leta 1950, za zdaj ni znano. Izšla knjiga mariborskega oznovca To je napeto branje o sladkem življenju oznovcev, zasliševalnih metodah, vohunjenju med duhovščino, "inštruktorjih" iz Beograda, procesih in likvidacijah, obračunih s križarji, aretacijah Matjaževe vojske v Prekmuiju, koncu obveščevalne poti itd...knjiga je nastala po zapiskih iz dnevnika Mariborskega oznovca leta 1946 Zdenka Zavadlava. Begunci za grobove več kot domačini? Devetinštirideset beguncev iz Pirana je naslovilo pismo papežu, italijanskemu predsedniku Scalfaru, tujim veleposlaništvom v Italiji in drugim organizacijam s pritožbo, da morajo za vzdrževanje lastnih družinskih grobov plačevati desetkrat toliko kot sedanji prebivalci občine Piran, ki so slovenski državljani. Begunec naj bi plačeval 26.000 tolarjev letno, prebivalec občine Piran pa desetino te vsote. V zadnjem času pa so davki na grobove še porasli. Začasna prekinitev priznavanja slovenskih diplom Italijansko zunanje ministrstvo je objavilo odlok o začasni prekinitvi priznavanja diplom, ki jih izdajajo slovenske univerze. Ni jasno za kako dolgo toda za sklenitev novega dogovora bi potrebovali menda kar nekaj let. Enainosemdeset ožigosanih? Igor Mekina piše v Mladini, da se je Slovenija te dni za las izognila obravnavi pred komisijo za človekove pravice v Ženevi zaradi pritožbe žena oficirjev JLA, izgnanih iz Slovenije; kot meni Mekina je Slovenijo rešil v zadnjem trenutku krepko skrčen seznam s 367 oziroma celo 770 oseb na 81 ožigosanih. (Op. u.: Priporočljivo bi bilo, da bi komisija za človekove pravice in z njo novinar Mekina raje preusmerili svoje skrbi v BIH, kjer se še vedno dogajajo etnična čiščenja in druga srbska zverinstva proti nedolžnim ljudem). Položaj za bolnike z rakom se slabša V Sloveniji je vsako leto približno 13 odstotka vec bolnikov z rakom, kar pomeni, da za to boleznijo vsako leto zboli okrog 6000 ljudi. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so bolnike z možganskimi tumorji ali z metastazami v glavi. Danes je napaden tvoj sosed, jutri boš ti ako je zapisala v Slovencu Damjana išt in pravi, da je v Sloveniji nasilja čedalje več, tudi maloletnega. K temu prispevajo zlasti televizija m film. glavni razlogi za porast kriminala pa je tudi zemljepisna izpostavljenost Slovenije in z njo povezane mednarodne poti, bližina balkanskih bojišč, precej orožja po domovih (delno tudi še iz časa agresije na Slovenijo), pa seveda privatizacija družbenega premoženja, ki je pravo "gnezdo" za organiziran kriminal. Mafije sicer v Sloveniji še ni, so pa mafijske metode, pravi novinarka. Črna kronika —Revizorji so vložili ovadbe zoper 134 fizičnih oseb in zoper 72 podjetij. Sumijo, da so krivi 165 kaznivih dejanj. Zoper 270 fizičnih in zoper 165 pravnih oseb pa so vložili prijave zaradi gospodarskih prestopkov. —Neki J.B. izBele Krajine seje znašel v priporu. Aretirali so ga s 95 bombami M 75 v avtomobilu. "Borbene osobine" jugoslovanskega izdelka M 75 so primerne za ofenzive in defenzivne akcije, saj nekaj tisoč jeklenih kroglic, zapakiranih v telesu Dombe, pobije vse, kar leze in gre r;tdeset metrov od kraja eksplozije. B. je bombe baje prodajal novomeškim srednješolcem! — Kdo bo naslednja žrtev? Nedavni kranjski rop menjalnice sodi med čedalje bolj razsiijeno medsebojno obračunavanje "mobitelskih podjetnikov' in je eden od simptomov "divjega kapitalizma". Policija ostaja nemočna. Podobno je tudi z eksplozijo v Mariboru, do katere je prišlo 26. februarja. Tudi tu slovenska javnost še čaka na pojasnilo policije. Obljuba notranjega ministra, aa bo naredil vse, da se bodo "faloti spet bali policije", se v preteklega pol leta ni uresničila. Ljudje pa se vse bolj bojijo nasilja Rezultati raziskave o javni varnosti kažeio, da se za skoraj 80% vprašanih problem nasilja v slovenski družbi zaostruje. Skoraj polovica anketirancev se najbolj boji, da bi jih kdo fizično napadel, zaradi povečanja števila kaznivin dejanj pa se čuti ogrožen vsak tretji vprašani. Tretjina anketirancev meni, da policija dela slabo, tretjina, da zadovoljivo, "trojk" pa si večina vprašanih ne zeli. Policija napovedala odločnejši nastop proti kriminalu Prva znamenja in rezultati so vidni vsaj ponekod: poleg senzacionalne zaplembe heroina pri Postojni je opaziti intenzivnejšo policijsko dejavnost na javnih mestih. Bati seje sicer možnega '^protiučinka". Ljudje po drugi strani ze bentijo, da živijo v represivni državi, po drugi strani pa da jih nihče ne varuje. Je že tako, da nikoli niso vsi zadovoljni. d.o.o. NaSlov Tavčarjeva 5. 61000 Ljubljana 1'oStni predal 434 Žiro račun: SDK 50101-603-46881 Tel. & fax: (061) 312-691 Ljubljana, 20. 1. 1995 BOŠTJAN KOVAČIČ Minister v Vladi RS Služba Vlade RS za reformo lokalne samouprave Tržaška 42 61000 LJUBLJANA Spoštovani gospod minister, v imenu bralcev revije Naša Slovenija ^obračam ,»Vas s prošnjo, da odgovorite na dve vprašan}!, ki sta pove zani z e ormo lokalne samouprave v Republiki Sloveniji. O tem smo sicer v naši reviji obširno poročali vendar menimo, da bi bilo prav, če bi bralcem ponudili navodilo o nekaterih zelo vsakdanjih zadevah, s »«terimi se sre^ jejo pri urejanju različnih zadev na ravni občin. Vprašu jemo Vas torej naslean- -- OBČINE PO NOVEM 1. Kje naj slovenski di jajo svoje državljai vi zakonodaji pristt 2. Kaj je z obveznostm le, ko so prevzele venskimi zdomskimi Prosimo Vas, da nam na sredujete odgovor. Zahvaljujemo se Vam za 1j amo. __ f t S REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA Služba za reformo lokalne samouprave Ljubljana, Tržaška 42/V Tel.: (061) 1231-500 Fax.: (061) 1232-203 Številka: 021-14/95-12 Oatua: 27/1-1995 Gospod Ludvik ŠKOBERNE G1. in odg. urednik revije Naša Slovenija V pismu z dne 20/1-1995 nas naslednja vprašanja: sprašujete za odgovore na mžrg.'Stane Viaj Namestnik direktorja kje naj slovenski državljani, ki živijo v tujini, urejajo svoje državljanske zadeve in za katere so po novi zakonodaji pristojne občine? kaj je z obveznostmi, ki so jih "stare" občine sprejele, ko so prevzele pokroviteljstvo nad posameznimi slovenskimi zdomskimi društvi? V Republiki Sloveniji smo z reformo lokalne samouprave dobili 147 občin (od tega 11 mestnih), z reorganizacijo državne uprave pa 58 upravnih enot, ki imajo sedeže na sedežih starih občin. Upravna enota mestne občine Ljubljana ima izpostave na sedežih bivših petih ljubljanskih občin. Državljani Republike Slovenije urejajo svoje državljanske zadeve krajevno tam kot doslej, torej na upravnih enotah, ki imajo sedeže na sedežih bivše občine. Občine zaenkrat nimajo nobenih pristojnosti za urejanje državljanskih zadev. Ukvarjajo pa se z lokalnimi zadevami javnega pomena, ki jih določajo statut in drugi splošni akti občine in posamezni zakoni. Gre za naloge na področjih kot so gradnja stanovanj, vodovodni in energetski komunalni objekti, komunalno-redarstvena služba, požarna varnost, pokopališka in pogrebna služba, šport in rekreacija, lokalne javne ceste in druga. Občani se bodo glede teh zadev, ki se pogosto tičejo tudi njihovih pravnih interesov in koristi, obračali na župana, občinski svet, nadzorni odbor in občinsko upravo (urad) na sedežih novih občin. Glede pokroviteljstva nad posameznimi slovenskimi zdomskimi društvi menimo, da naj bi ga nadaljevale nove občine, ki imajo sedež na sedežu bivših občin. Te občine (naprimer nova mestna občina Murska Sobota), pa naj bi se dogovorile z ostalimi občinami, ki so bile ustanovljene na območju stare občine, glede porazdelitve obveznosti, ki so jih sprejele bivše občine s pokroviteljstvom nad posameznimi slovenskimi zdomskimi društvi. G/as Slovenije stran 6 - PO SVETU ZAPISALI SO ŠE V... FILIPINI Prva slovenska jamarska odprava se je mudila na Filipinih, na otoku Bohol do 20. februarja, nato pa se je preselila na območje mesta Lila ob obali. Tu so raziskovali obmorske oziroma obalne jame in brezen v bližnjih gorah. V Slovenijo se bodo vrnili 3. marca. Gre za Preboldske jamarje, ki so odpravo pripravili ob 25-letnici Preboldskega jamarskega kluba in ob 105-letnici slovenske jamarske organizacije. KAIRO Arheološko odkritje stoletja! Našli so grob Aleksandra Velikega. Arheologi z vsega sveta so doslej prekopali in preiskali več kot 130 lokacij, a brez uspeha. Zdaj so grobnico našli v pesku, približno 20 kilometrov daleč od oaze Siva. Na las je podobna zadnjemu počivališču Aleksandrovega očeta Filipa Makedonskega. Žal niso našli Aleksandrovih posmrtnih ostankov. Legenda pravi, da so največjega vojskovodja starega veka pokojpali zavitega v zlata oblačila, nekateri zgodovinarji pravijo, da je Aleksandra v Babilonu pokončla mrzlica tri dni pred svojim 33 letom. Sicer je Aleksander Veliki osvojil Egipt leta 331 pred Kristusom. PARIZ V jami na jugu Francije so našli tristo risb živali, ki so jih narisali in v stene vrezali ljudje iz kamene dobe. Za mnoge arheologe je to ena največjih najdb tega stoletja. Posebej zanimive so risbe že izumrlih nosorogov. PEKING Po podatkih statističnega urada je imela Kitajska februaria letos že 1,2 milijarde prebivalcev, kar je pet "let prej kot je pričakovala vlada. WASHINGTON Dovolili so tableto proti alkoholizmu. Američani lahko tako svoje želje po viskiju in drugih alkoholnih pijačah zatrejo s pomočjo tablete. V ZDA je trenutno 15 mflijonov alkoholikov. EGIPT Še eno revolucionarno arheološko odkritje, ko je skupina raziskovalcev univerze v Tubingenu našla v ostankih mumije iz 1. 400 pred Kr. še vedno aktivne proteine (natančneje encime, ki uravnavajo metabolijo okostja). TRIESTE OGGI Slovenija naj ne vstopi v Evropo sama, ampak skupaj z drugimi južnoslovanskimi republikami. To je stalisče tržaške Severne lige, ki gaje objavil dnevnik Tneste oggi. V razmišljanju je zapisano, da je Slovenija "avstrijsko-nemška kolonija", ki naj bi bila nemškemu svetu dolžna precej milijard. Avstrijske banke naj bi imele hipoteko nad številnimi zemljišči v Sloveniji. Slovenska stvarnost, trdi Severna liga, je raznolika, kar je posledica dejstva, da so bili na primer Slovenci narod brez države, narod kmetov, nadzorovalo gaje 80 družin, in seje "tlačantsva" osvobodilo zelo pozno. To je narod, ki že stoletja išče svojo državno istovetnost, vsaj v svojih višjih slojih, in ki je prav zaradi tega nacionalističen. Da bi "združil", je Tito svoj čas poveličeval nacionalizem in za skupnega sovražnika označil fašista. DELO Boris Jež pod naslovom "V istem košu?" med drugim piše: "Previdne izjave Gasparija in Arharja po vrnitvi iz ZDA dajejo marsikaj misliti - separatni sporazum Slovenije z upniki je načeloma možen, vendar ne daje zagotovila, da bi bila z njim Slovenija dokončno odvezana odplačevanja kupnega jugoslovanskega dolga. Če se bodo uresničili načrti srbske strani, lahko postane Banka Slovenije le še neke vrste ekspozitura srbsko-črnotjorske centralne banke, kar bi slovensko gospodarstvo docela uničilo. Prizadevanja Beograda, da bi si pridobil status edinega naslednika Jugoslavije so čedalje uspešnejša. Za to je vrsta znamenj in dolcazov: Slovenija je bila skoraj vključena v poročilo T. Mazowieckega o kršitvah človekovih pravic, Mednarodna helsinška federacija pa je izključila slovenski helsinški komite in namesto njega vzpostavila Civil link pod vodstvom (Op.u.: srbsko usmerjene) T. Petovar, ki Slovenijo obtožuje etničnega čiščenja (Op.u.: o zadevi smo pisali tudi mi v nekaj zadnjih številkah). Vse to so nesporni uspehi srbskega lobija, ki je po vsej slovenski družbi in celo v državnem aparatu izjemno dobro organiziran. V Sloveniji pa gre že kar za "butalsko" naivnost, ko samo neprizadeto opazujemo... SLOVENEC Vida Kocjan komentira: V okviru nekakšnega sistema evropskih komunikacij prihaja na obisk h kolegom ekonomistom z ljubljanske univerze srbska, predvsem politična delegacija. Srbska zainteresiranost za obnovitev gospodarskih stikov s Slovenijo je seveda razumljiva...napovedano srečanje nosi v sebi znamenja iz preteklosti tako znanega "hlapčevstva" in "klečeplazenja", s čimer bi veljalo pretrgati enkrat za zmeraj. SLOVENSKE NOVICE Marjan Bauer: Zadnji val kriminala v Sloveniji, kjer je bilo nepridipravov v bližnji preteklosti le za vzorec, je za komentatoija znamenje, daje Slovenija dočakala "zgodnji kapitalizem" z vsemi njegovimi "zakonitostmi" ki spominjajo na Ameriko v "najlepših gangstrskih letih" - le da si tedaj Američani niso izmislili "samozaščitnih trojk", ki so prišle na misel šele Hitlerju. O teh trojkah pa piše tudi VEČERNJI LIST -Zagreb Omenja ustanavljanje strankarskih policij v Sloveniji in opozarja na resno zaskrbljenost slovenske javnosti. Enote Slovenskih Sokolov (SS) naj bi predstavljale svojevrstno interno "policijo" stranke Slovenske nacionalne desnice (SND). Lastno milico pa je ustanovila tudi zunajparlamentarna Nacional-socialna zveza Slovenije. (Op.u.: Zanimjvo, da Srbi vedo o Sloveniji več in prej kot mi Slovenci. Že pred kakim mesecem so na srbski oddaji na SBS radiu - narodno omrežje za vso Avstralijo - §ovorili o slovenskih "trojkah ki naj bi varovale lovence, po njihovem, pred "južnjaki"). TEČAJNA LISTA - slov. tolarjev (SIT) Marce 1995 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija Nemčija '/.DA 1 AU D 1 DKM 1 USD 93.5382 81.7391 124.1209 94. 1012 82.2310 124. 8679 MARTIN PUH ZAPUSTIL AVSTRALIJO Martin Puh. generalni direktor podjetja Gorenje-Pacific Pty. Ltd. , avstralske ekspoziture največjega slovenskega izdelovalca bele tehnike (hladilnikov, pralnih in drugih gospodinjskih strojev) Gorenja iz Velenja, je v začetku februarja zapustil Avstralijo. Odšel je na novo službeno mesto v New York, kjer ga čaka nov izziv - trženje proizvodov Gorenja na mnogo večjem in zahtevnejšem ameriškem trgu. Znamka Gorenje-Pacific se je prvič pojavila v Avstraliji pred kakimi dvajsetimi leti. Zadnjih enajst let, ko je podjetje doseglo največji vzpon in trzni uspeh, ga je vodil g. Puh. V letu 1994 je Gorenje prodalo na avstralskem trgu 45.000 kosov gospodinjskih strojev in zaključilo finančno leto z lepim tinančnim presežkom. V zadnjih dvajsetih letih pa naj bi prodalo preko milijon kosov. Z novim aranžmajem med Gorenjem in Email Limited, naj bi se prodaja znatno povečala, kajti Emailova distribucijska mreža je največja v Avstraliji. Na žalost, bo znamko Gorenje-Pacific v večini proizvodov zamenjala znamka FRIGIDARE. Videti je, da bo kooperacija med dvema gigantoma bele tehnike v obojestransko korist. Gorenje, ki ima dobro razvito mrežo v Evropi, s 500 milijoni dolarjev prometa, bo k temu dodal se trženje Emailovih proizvodov. Gospod Puh pa ni samo dober poslovnež, je tudi dober in radodaren Slovenec. Vsa leta, ko je bil v Avstraliji, je bil pripravljen pomagati slovenskim klubom in organizacijam z dobitki za razne sreČolove in tombole, katerih finančni doprinos je bil namenjen za dobrodelne in druge potrebe slovenske skupnosti. Slovenska skupnost v Sydneyu mu je zato priredila poslovno večerjo 1/. decembra v Klubu Triglav in ga v zahvalo in v spomin na Avstralijo tudi obaarila z darilcem. G. Puhu v čast je pripravil srečanje z nekaterimi poslovneži še Alfred Brežnik, častni konzul RS v Sydneyu, g. Puh pa se je v Avstraliji srečal tudi s samim generalnim direktorjem Gorenja iz Velenja Jožetom Staničem in direktorjem avstrijske podružnice Gorenja Ivanom Vitežnikom, ki sta ob obisku Avstralije podpisala pogodbo z avstralsko firmo EMAIL. Vse se je zaključilo s Kosilom na Sydney Harbour Cruise, kjer je bil prisoten tudi Aljaž Gosnar, odpravnik poslov Veleposlaništva RS iz Canberre. Martinu Puhu želimo veliko poslovnega uspeha na novem službenem mestu, in da bi se s soprogo Meredith imela lepo in da bi bila še naprej tako srečna kot sta zdaj. IZ VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA Aljaž Gosnar odpravnik poslov Veleposlaništvo Slovenije v Canberri sporoča, daje spored konzularnih dni v mesecu marcu 1995 kot sledi: SYDNEY, ponedeljek 21. marca 1995 — od 09. do 12. ure v Verskem in kulturnem središču Merrvlands — od 15. do 18. ure v Slovenskem klubu Triglav MELBOURNE, sTeda 29. marca 1995 — od 09. do 12. ure v prostorih Slovenskega narodnega sveta Vic - v Verskem in kulturnem središču Kew GEELONG. četrtek 30. marca 1995 — od 09. do 12. ure v Slovenskem društvu Ivan Cankar GOLD COAST, nedelja 2. april 1995 — od 09. do 12. ure v Slovenskem društvu Planinka Konzularne ure v Sydneyu, Melbournu in Geelongu bo vodil g. Aljaž Gosnar, na Gold Coastu pa ga. Tina Omahen. ZGODOVINA - včeraj in danes Karantanci v karanteni Slovenska javnost bi morala biti sproti seznanjena z zgodovinskimi odkritji na starem slovenskem oz. karantanskem ozemlju, zlasti še onimi, ki izhajajo iz obdobja njihove zgodnje državnosti. Tudi če so takšna odkritja na danes avstrijskih tleh. Tako pa občila v Sloveniji niso odkrila domači javnosti, da so na griču sv. Heme nad Globasnico v Podjuni odkrili v zadnjih letih temelje šestih cerkva in kažejo se menda tudi obrisi sedme cerkve. Gre za največjo skupino cerkva iz 5./6. stol. po Kr. na območju vzhodnih Alp. To odkritje in še druga podobna na Koroškem pričajo, da se je zgodnje krščanstvo na tem območju oz. iz rimskega Norika v veliki meri ohranilo še v samo Karantanijo in potem postopoma zamrlo, ker je bila cerkvena organizacija, vezana na Oglej in rimsko državno strukturo porušena. Ta krščanska vez med pozno antiko in Karantanijo v zgodnjem srednjem veku je toliko bolj pomembna ob dejstvu, da ni nobenih pisanih virov in ne arheoloških, kot tudi ne etnoloških in jezikovnih (npr. dvojina) pričevanj o tem. da so predniki Slovencev v 6. stoletju prišli iz močvirij za Karpati pa preko Balkana v vzhodne Alpe. Očitno je, da se takšna ideološka trditev vzdržuje le akademsko, iz pangermanskih in panslovanskih namenov, za^naivne ali "pametne" Karantance - Slovence. Do kdaj / Za Glas Slovenije -a-/ Nova pesniška zbirka Toneta Kuntnerja Faksimilirana Dalmatinova Biblija ob zlatem jubileju Mladinske knjige Založba Mladinska knjiga je svojo petdesetletnico zaznamovala s faksimilirano izdajo Dalmatinovega prevoda Biblije. Ob tej priložnosti je bila v Muzeju novejše zgodovine tudi krajša kulturna prireditev. narodno i ŽABAMA ftASBA Ansambel ŠTAJERSKIH 7 od 9. novembra do 12. decembra letQ$ v Avstraliji! Ansambel Štajerskih 7 praznuje v letu 1995 jubilejno 10. obletnico svojega delovanja in spada med vrhunske profesionalne glasbeno vokalne skupine v Sloveniji. Ansambel ima za seboj veliko število gostovanj po Evropi, štirikrat po Kanadi in ZDA in je stalen gost na pomembnih prireditvah po Sloveniji. Svoj bogat program izvajajo v slovenskem, angleškem, nemškem in hrvaškem jeziku, v kar je vključena tudi konferansa v teh jezikih. Gostovanje ansambla organizira Slovenski narodm svet Viktorije, oziroma člana pripravljalnega pododbora Štefan Merzel in Vinko Rizmal. Ansambel do gostoval po vsej Avstraliji, za več informacij o morebitni organizaciji koncerta v vašem kraju oziroma društvu pokličite Vinka Rizmala na telefon: - v delovnem času (03) 755 2626. NOVI FESTIVAL - Pod okriljem Televizije Slovenija bo Slovenija dobila še en festival narodno-zabavne glasbe. Gre za festival z imenom SLOVENSKE POLKE IN VALČKI. Če bo šlo vse po sreči, bo festival že 18. marca letos. Vsi nastopajoči bodo nastopitt na YV v živo. Na razpis je prišlo več kot 30 viž, komisija pa je izbrala naslednje ansamble: Slovenijo, Celjski instrumentalni kvintet. Ptujskih 5, ansambel Franca Korbaria, kvintet Sava, ansambel Krt, Štajerskih 7, ansambel Ekart, ansambel Borisa Razpotnika, Melos ter ansambel Slovenski muzikantje. * PTUJ 95 - Za 26. festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 95 so že razpisali natečaj. Festival bo potekal v dveh delih: 1. nastopi ansamblov za Orfejeve značke - maja in septembra 1995 in 2. večer novih melodij - septembra 1995. Letošnjo pomlad bodo ŠALEŠKI FANTJE proslavili 25-letnico dejovanja. V začetku so bili vsi člani ansambla iz okolice Šaleške doline, po nekaterih kadrovskih zamenjavah pa zdaj ni več tako. Svojo prvo kaseto so posneli šele leta 1987, osemkrat so nastopih na Ptuju, pred dobrimi štirimi leti so tam osvojili zlato Orfejevo značko. Na Braški gori so leta 1992 prejeli zlato odličje. Ta mesec (marca) pa bo izšla njihova laserska plošča. Začetki folklorne dejavnosti v Beltincih segajo že v leto 1938. Osnovna dejavnost današnjega beltinskega kulturno-umetniškcga društva, od sredine lanskega leta ga vodi sedanji župan občine Beltinci, Jože Kavaš, je folklorna, ob njej pa zelo aktivni tudi tamburaši ter moški pevski zbor. Sicer pa so ime društva širom po svetu ponesli člani bande Kociper-Baranja, folklorni festival Pesem in ples družita narode in mlada skupina ljudskih godcev Marko Banda. Pričam o nas (Golčim besede srca in Pričam za naše sinove in hčer da ne bi živeli, kot m i, brez ve, v prihodnje dni: z našimi zmotami in strahot z našimi zmotami in lažmi MED NAMI.... Nadvse uspešen nastop Igralske družine Mcrrvlands Svdncv MICKI JE TREBA MOŽA, NAM PA VEČ TAKŠNIH - ŽLAHTNIH KOMEDIJ... Melbourne, 18. in 19. februar 1995, Versko in kulturno središče Kew Piše Stanka Gregorič Srečanje Melboumčanov s sydneysko rojakinjo: Ivan Lapuh s hčerko Lidijo na levi, Danica Petrič - igralka v veseloigri in gospa Lapuh "Vi ste se nasmejali do solz, drugi pa naj jočejo..." je dejal na koncu predstave-veseloigre Micki je treba moza Ivan Koželj, režiser igralske družine Merry lands iz Sydneya. Jaz bi dodala: jočejo naj tisti, ki predstave niso videli! Igralska skupina iz Merrylandsa je veseloigro Vinka Koržeta Micki je treba moza predstavila prvič 3. decembra 1994 v Sydneyu, zdaj torej nam v Melbournu, upati pa je, da jih bodo povabili tudi drugi rojaki po Avstraliji. In kako sem osebno doživela predstavo in z menoj veijetno še marsikdo drug? Nasmejala sem se do solz! Ko sem odhajala domov, sem bila polna vtisov tiste prave ohceti, dišečega rožmarina, nageljnov in vrtnic in odlične jedače in pijače, kot se za pravo ohcet spodobi. Zdelo se mi je kot da bi bila čisto zares v kakšni majhni slovenski vasici, kjer govorijo tisto pristno, domačo govorico in kier bi se čisto zares odvijala zivljenska zgodba: ... lepa Micka, hčerka bogatega kmeta Matevža Goričana ima obilo snubcev (tudi tepčka-Naceka), vendar je zaljubljena v Janeza, ki je dober, postaven in delaven fant - ampak reven; trdosrčni oče pa Micki in Janezu ne dovoli niti da bi se shajala in zato se od ljubezni bolna Micka in Janez poslužita zvijače, ki ju pripelje do raznih smešnih zapletov in težav, na koncu pa venaar do ohceti. Pa tudi oče Matevž se na koncu zmehča in zasnubi deklo Uršo... Izrednost te predstave pa ni v sami predstavitvi lahkotno zveneče domače vsebine - zapleta in srečnega razpleta dveh zaljubljencev - ampak predvsem v igralskih sposobnostih večine igralcev - amateijev, s katerimi oblikujejo posamezne prizore in celoto igre. Koliko predanosti in odrekanja, koliko ur ob vajah in ne nazadnje koliko finančnih stroškov je vpletenih v delovanje te igralske skupine!? To pa vedo le oni sami... Obiskujmo njihove predstave in zaploskajmo jim - to bo najboljše povračilo za njihov trud! Fotografije: Stanka Gregorič in Štefan Merzel Micki jc treba moža, veseloigra v štirih dejanjih Režiser Ivan Koželj Igrajo: Matevž Goričan, bogat kmet — Herman Koželj Micka, hči edinka — Jožica Modnjančič Urša, dekla - Mihela Šušteršič Janez, sosed — Mark Stare Nacla, hribovska kmetica — Olga Konda Nacek, njen sin-tepček — Adrijan Tomšič Repla, pobiralka in prodajalka — Marta Magajna Koren, kmet starešina — Dane Brkovec Jurij, hlapec — Robert Fišer Ivanka, kmečko dekle — Lolita Žižek Anica, kmečko dekle — Danica Petrič Tereza, dekla — Tanja Smrdel Godca — Rudi Crnčec in Martin Bleesing Botra Katra — Zofka Brkovec Svatje, dekleta, fantie — Peter Šarkan, Karen Žižek in Tone Bulovec Šepe talka — Ivanka Bulovec Garderoba — Erika Koželj Oderski mojster — Dane Brkovec Luči — Henri Stariha Šminka — Martin Bleesing lepček Nacek v igri res ni dobil Micke, zato pa si jo je "odpeljal" po igri. Adrijan Tomšič nese (nevesto Micko) Jožico Modnjančič z odra... MED NAMI... TRETJI ČEBELARSKI FESTIVAL NA SLOVENSKEM PRIMORSKEM KLUBU JADRAN V MELBOURNU - MED ČLANI PRIPRAVLJALNEGA ODBORA TUDI STANE STARC Piše Elica Rizmal Na slovenskem primorskem klubu Jadran \ Diggers Restu v Melbournu je v nedeljo, 12. februarja, Čebelarska zveza Viktorije priredila, letos že tretje leto, čebelarski festival. V pripravljalnem odboru festivala je bil tudi naš znani čebelar (avstralski Slovenec), Stane Stare. Bila je res lepa nedelja in program Je potekal, kot je bilo predvideno: lahko ste si ogledali čebelje panje, poučno razstavo o čebeljih boleznih, se naučili osnov čebelarjenja in si nakupili najnujnejše, če ste se navdušili nad temi majhnimi živalcami, ki morajo za eden sam kilogram akacijevega medu, v 120.000 poletih obiskati kar 4 milijone cvetov... Lahko ste si ogledali tudi kako nastane znamenita čebelja brada. Avstralec John, čebelar, s košatimi zalisci, ki sta mu sonce in veter vklesala globoke brazde v obraz, si je v majhnem tulcu iz žice, na obrito brado, pritrdil čebeljo kraljico - matico. Pomagal mu je prijatelj Fred, ki je čebelice omamil z dimom ter j in usmerjal na J ohnovo brado. Čebele so brenčale, mi pa smo zadrževali sapo, ko so se čebele sprehajale po Johnovem obrazu; po licih, vekah, nosu...! Še dobro, da si je John vse "odprtine" zadelal z vato. Med smehom so padale pripombe o moškem z lepo brado, o tem, da ni priporočljivo, da bi ga zagrabil kašelj ali pa da bi celo kihnil. Napetost seje v vročem soncu stopnjevala, dokler ni imel John lepe brade iz živih čebel. Z metlico je spodil nekaj preveč prijaznih čebelic, ki so raziskovale njegove oči, nato pa je z živo čebeljo brado dal tudi svoj intervju za SBS Radio Melbourne, v katereni mi je povedal, da so čebele miroljubne živalice, ki pičijo le v paniki. Želo pa naj bi bilo namenjeno le za kakšne medu lačne kosmatince. Med pogovorom so čebele raziskovale tudi moj vrat in obraz, jaz pa sem upala, da ima prav. Mimogrede je širokogrudno ponudil, da ga lahko poljubimo; pa smo vsi iskali izgovorov. Le njegov prijatelj Fred mu je, kljub čebelam, stisnil prijateljski poljub na lio Kot vidite po fotografiji, hujših posledic ni bilo; zadnje ostanke stranu pa sem pregnala z medeno pijačo... Na festivalu ste si lahko ogledali čebelje izdelke, lahko ste se udeležili licitacij, tekmovanj za najtežje satovje, za najboljši pripomoček in idejo, lahko ste si ogledali čebelje izaelke in poskusili različne vrste medu ali se pogovorili z izkušenimi čebelarji Viktorijske čebelarske zveze, med katere sodi naš slovenski čebelar Stane Stare, ki je že tretje leto zapored na velikem sejmu Royal Melbourne Show dobil prvo nagrado za svoj med. Naj se zahvalim za pozornost, za darilo: za dober med in medico ter za res prekrasen dan. Hvala prijatelji! Pa na svidenje spet drugo leto na čebelarskem festivalu na Jadranu. ADRIA AIRWAYS NOW IN AUSTRALIA OFFERING THE FOLLOWING RETURN AIRFARES us$ FRANKFURT -LJUBLJANA $220 ROME -LJUBLJANA $220 ZURICH -LJUBLJANA $220 LONDON -LJUBLJANA $275 MUNICH -LJUBLJANA $165 VIENNA -LJUBLJANA FRANKFURT -LJUBLJANA-SKOPJE $400 MUNICH -LJUBLJANA-SKOPJE $400 LONDON -LJUBLJANA-SKOPJE $400 VIENNA -LJUBLJANA-SKOPJE $400 ZURICH -LJUBLJANA-SKOPJE $400 ROME -LJUBLJANA- SKOPJE $400 FRANKFURT -LJUBLJANA-TIRANA $350 MUNICH -LJUBLJANA-TIRANA $350 LONDON -LJUBLJANA-TIRANA $350 VIENNA -LJUBLJANA-TIRANA $350 ZURICH -LJUBLJANA-TIRANA $350 ROME -LJUBLJANA-TIRANA $350 MORAY TRAVEL COMPANY Suite 13, 115 PITT STREET PIBA HOUSE - SYDNEY NSW 2000 PHONE: OOÖ Ö1Ö 002 231 6899 The production of Faust directed by Tomaž Pandur and performed by SNG Drama, Maribor, is going on tour in Russia. This weekend Slovensko Mladinsko Gledališče (Slovenian Youth Theatre) of Ljubljana staged a special preview of a production by Damir Zlatar-Frey entitled Lepa Vida (Beautiful Vida). The piece, which was co-pro-duced by Slovensko Mladinsko Gledališče and Koreodrama Ljubljana, is based on an old Central European and Slovenian myth about Lepa Vida and her yearning for youth and freedom, which was fulfilled by a mysterious stranger who abducted her from an old and ailing husband, who was then left to bring up their child. This project of Damir Zlatar-Frey's completes his trilogy, which started with Dogodek v Mestu Gogi (An Event in the Town of Gogi), after the drama written by Slavko Grum, continued with Zabe (Frogs) by Gregor Strniša and ends with Lepa Vida, by Ivan Cankar. With this he paid homage, in a way, to Slovenian literary classics, which are unfortunately seen on the stage here far too rarely. Slovene delegation in China China, 13. - 17. February — Slovene delegation, gathering representatives of Slovene government and economy was visiting China. Slovene Prime Minister dr. Janez Drnovšek, head of the delegation, met with his Chinese colleague and several ministers. The talks snowed that China see Slovenia as a Central European country and does not connect it with the crisis in the Balkans. China recognizes Slovenia as an equal partner in economy, science ana technology etc. Next meeting is to take place next year in Ljubljana. Zoran Thaler - very active Minister Brussels, 23. February — Minister Zoran Thaler, who holds the post of Slovene Foreign Minister precisely for 26 days, has already visited three capitals of the neighbouring countries (Zagreb, Budapest, Rome), as well as Vatican, Bonn, Strasbourg, Pesaro, Vienna and Brusseles. Thaler met in Brusseles on 23. February with the NATO secretary General Willy Claes, Secretary General of the Western European Union (WEU) Jose Cutileiro, General director of the European Commisssion Direction of Foreign Relations Guenter Burghardt, and Belgian Foreign Minister Frank Vandenbrouk. Slovenia will in next few days present to NATO a draft programme on individual partnership with NATO. Between some NATO members, mainly Great Britain, USA and Germany, and Slovene Defence Ministry, good bilateral cooperation has developed. March 6 must not Become another missed opportunity Brussels — The meeting of the European Union Council on 6 March, presided by France, "must not become another missed opportunity for Slovenia", said Slovene Foreign Minister Zoran Thaler. He believes that it is Italy and its interests which will now be decisive in this process. It thus depends upon Italy whether Brussels will finaly give a green light for the begining or tne talks on the associate membership of Slovenia in EU. Slovenia - Croatia relations Otoiec, 23. February — Head of Slovene Commission for Borders Iztok Simoniti said that he is satisfied with the talks held at Otodec on the Krka river. Simoniti added that the meeting was held "in a positive atmosphere". Head of Croatian Commission for Borders Hrvoje Ka<5i£ said after the first part of the meeting that the solution to the problem of the borders between the two countries requests a longer period, perhaps even severafdecades long. Price list of hotel and camp accomodation issued yubljana, 28. January — The Catering and Tourism Association of the Slovenian Chamber of Commerce have published two informative booklets with the financila help of the Ministry for Economic Affairs: a price list of Slovenian hotels for 1995, primarily intended for the foreign market, and a price list of camp accomodation for 1995. The 30.000 copies of the alphabetically ordered 68-page hotel accomodation price list include accomodation prices with or withouth breakfast, additional payments for half-board or full-board in single or double rooms and apartments, useftil information on tourist services in individual locations and facilities, and most other important information. This year's price list of camp accomodation also includes relevant telephone numbers and opening hours. Slovenia and EFT A Geneva, 23. February — Slovenia and the European Free Trade Agreement (EFTA) member countries signed the Free Trade Agreement. The EFTA member countries will open their markets to Slovene products sooner than Slovenia (Slovenia will open by the 31. December 2001). LEPA VIDA nu australia euro international ptyitd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM AJDRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: ("03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax: (02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE.., AFORIZMI Francija Čeča Na prvih volitvah seje volilo s kamenčki, na zadnjih z lističi, zdaj je končno napočil čas, da volimo z glavo. Sen vsakega politika je, da ne bi postal senilen. Slovenci poznamo pet letnih časov: pomlad, poletje, jesen zimo in prehodno obdobje. * Puščave se vsak dan širijo, še nam bodo metali pesek v oči. * Komur je bila kraja družbene lastnine drugi vir dohodka, ta prvega sploh ne potrebuje. Če se že nočejo izpovedati, potem naj vsaj povedo, kdo bo za njih zmolil pokoro. | qjoDWNXJci PSE NAJBOLJŠE Cena posamezne številke $ 2.00; letna naročnina $ 50.00; polletna $ 30.00; letna naročnina za prekomorske države vključno z letalsko pošto $ 100.00 GIAS SLOVENIJE Založnik: Založba G1j\S Ustanovitelji: Stanka Gregorič. Alfred Brežnik. Dušan I^jovic in Štefan Mer/rt Upravni odbor Alfred Brežnik. DuSan Lajovic in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, priprava strani: Stanka Gregorič, 4/316 Dorset Rd. Boronia 3155 Melbourne, Avstralija Telefon-fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: Dr. Stanislav Frank, Draga Gelt, Jožica Gerdcn, Lojze Košorok. Martha Magajna in Vinko Rizmal Logo: Fiances Gelt; Distribucija: S Z. Gregorič Informacije: fax poročila, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije Canberra in Konzulata Republike Slovenije Sydney. Delo. Slovenec. Mladina. Družina. Saša Slovenija. Rodna gruda. Mladika. Slovenia Wcckly, l.rpov list. Turist in druge turistične brošure iz Slovenije. RokPnxs-Krpan iz Kalifornije. Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci 1/ Naročam Glas Slovenije I 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4/316 Dorset Rd. Boronia VIC 3155 1 Podpisani(a) ....................... Ulica in kraj....... ....... ........ Država..... ............ Poštna It. Podpis................... Danim .. Tisk: Bounty Print. 65 Heatherdale Road. Ringwood, Vic. 3134