Razprava v »družbeni« skupini: dejavnosti, ki niso le poraba
Franček Drofenik je opozoril na prevelik razkorak med deklariranimi načeli in dejanskim vrednotenjem dela, ustvarjanja, vloge in položaja kulture, delav-cev v kulturi in enakopravnega razvoja in enakopravnega pložaja delavcev v kulturi in družbenih dejavnostih. Dokumenti CK ZKS o kulturi izjemno jasno in konkretno govorijo o poiožaju invlogi kulture. Nova stališča niso potrebna. Potrebno je, da bolj spoštujemo in uresničujemo tisto, kar smo sprejeli.
Franc Mravlje je razpravljal o zoženju materialnih pogojev v UKC in v zdrav-stvu sploh. Realno razpoložljiva sredstva so se zmanjšala na minimum. To ne ogroža samo nujno potrebne razvojne koncepte UKC, temveč tudi obseg in kvaliteto programov. Marsikaj gre že v škodo bolnikov. Končno se moramo vprašati, čemu moramo krčiti programe. Jasno se moramo opredeliti, kako, kje, kaj in zakaj ter kdo bo za vse to odgovarjal. Ob hitrem razvoju medicine, prepočasnem obnavljanju in posodabljanju oprerne, kljub visoko kvalitetnim storitvam, bomo kmalu zaostali. V zvezi s prekinitvami dela v zdravstvenem domu je opozoril na razkorak pri osebnih dohodkih med delavci z nižjo in srednjo izobrazbo. Tudi v prihodnje ne bodo mogli pristajati na rešitve, ki bi pomenile poslabšanje izhodiščnega položaja delavcev v primerjavi z delavci v združenem delu.
Tone Štefanec je opozoril na nujnost večjega povezovanja med kulturo, gospodarstvom in znanostjo.
Lojze Cepui je razpravljal o vse bolj odprtih tokovih obveščanja, ki ne dopuščajo zaostajanja na tem področju. Kljub mnogim glasilom in časopisom so krajani kot tudi delavci v DO premalo obveščeni, kar so pokazali tudi zadnji štrajki v DO. Zato je potrebno občane bolj objektivno in pravočasno obveščati, prav gotovo pa anarhistični članki, ki se zadnje čase pojavljajo v raznih časopisih ne vodijo nikamor, pa čeprav ne gre zapostavljati svobode tiska. Poleg javnega obveščanja je potrebno tudi več besednega dela med krajani. Zbori krajanov vse preveč tonejo v pozabo, pa tudi komisije za informiranje pri KK SZDL bodo morale poživiti svoje delo. Govoril je tudi o racionalizaciji občinskih glasil. Racionalizacija da, toda ne ukinjanje glasil, saj jeza marsika-terega z nizkimi osebnimi dohodki naše glasilo Dogovori edini vir obveščanja. Iščimo rezultate v kvaliteti ne pa v ukjnjanju. Predlagal je, da se v okviru mesta Ljubljane dogovorimo o vsebinskem, kakovostnem obveščanju. V razpravi o delegatskem sistemu v KS pa je predlagal, da se bolj podrobno dogovorimo kaj spada v pristojnost občinskih organov in o čem naj bi se krajani odločali sami.
Jurlf Holy je dejal, da Radio Ljubljana že 60 let in TV že 30 let uspešno delujeta v celovitosti informiranja v naši družbi. Radio oddaja dnevno 24 ur. Nato je govoril o idejnopoliličnih vprašanjih radia in TV programov ter o tež-kem materialnem položaju radijske hiše, saj včasih nimajo niti sredstev za trakove, magnetofone in drobne nepogrešljive potrebe za nemoteno delo-vanje.
Francl Polak je razpravljal o odgovornosti. čim višji je nekdo na družbeni lestvici tem težje je iskati odgovornost. Uveljavljanje odgovornosti moramo sprožiti na vseh raneh, pa tudi v osnovnih organizacijah ZK, kjer še niso začeli obravnavati odgovornosti lastnih članov, pa naj kotirajo še tako visoko. Govoril je tudi o delitvi OD, izvajanju družbenega dogovora o delitvi 00 in satnouprav-nih sporazumov. Porajajo se tehnokratske zamisli, kar dodatno povzroča zaupanje v naši samoupravni sistem.
Iztok Winklor je menil, da se ob današnjih razpravah o prenovi dela komuni-stov vedno znova poraja vprašanje, kako spremeniti metode in vsebino našega dela ter kje so nam potrebni morebitni korektivi. Res da pri nadaljnji demokra-tizaciji naše družbe nastajajo določene dileme, vendar smo v preteklem obdobju napravili veliko. Rezultati so tu in jih ni mogoče opoekati. Res da so tudi sivine, ki kličejo k hitrejšemu reševanju razmer. Najprej je potrebno ustvariti pogoje in ujeti korak z revolucionarnimi spremembami v sodobnem poslovanju.
Ljubljana potrebuje najmanj tisoč inženirjev - strokovnjakov za različna področja. Govoril je o racionalizaciji poslovanja, poenotenju dela in nalog Ijubljanskih občin ter sisov, saj bi se določene naloge lahko združile. Omenil je tudi predloge o spremembi ustave ter se zavzel za bolj aktivno vlogo komuni-stov znotraj socialistične zveze.
Irena Zupančič je opozorila na pomanjkanje sredstev za raziskovalno dejav-nost. Vsako zaostajanje na tem področju pomeni korak nazaj. To občutijo tudi v UKC, kjer je napredek v zdravstvu še bolj skokovit. UKC mora iti v korak s časom in uvajati nove metode dela ter pedagoško in raziskovalno delo sprejeti kot temeljne dejavnosti UKC.
Vid Štempihar je menil, da so teze za konferenco ZKS in programske usmeritve ZKS jasna opredelitev nas samih. Zato potrebujemo na vseh vodilnih mestih in funkcijah najboljše Ijudi, takšne, ki jim Ijudje zaupajo. Republika je odgovorna za lasten razvoj. Tu kompromisa ne more biti. Zato je potrebno pospešiti idejno, organizacijsko in moralno prenovo ZK in podpreti dokaj jasen razvojni koncept slovenskega gospodarstva. Ustavne spremembe in teze za konferenco ZK so dovolj velika možnost za bogato razpravo in za uspešno nadaljnje delo.
Angelca Llkovlč je kritiztrala krčenje programov osnovnih šol. Najprej je
SEJA KONFERENCE OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS LJUBLJANACENTER
potrebno analizirati celovito osnovno šolstvo ter šele na podlagi ugotovljenih dejstev korigirati programe. Pomanjkanje prostora, prenatrpanost v učilnicah. zastarela oprema in krčenje interesnih dejavnosti in največkrat tudi nestimula-tivno nagrajevanje ustvarjajo dodatne probleme. Tudi tu je potrebno več enotnosti in bolj racionalno poslovanje.
Lidija MiSič je zahtevaia odpravo lažne solidarnosti in zoževanje razponov. Težnje po uravniiovki ne vodijo nikamor. Konkretno delo, znanje in strokov-nost se morata izražati v bolj stimulativnem nagrajevanju. Izhodišče vsega pa je ustvarjeni dohodek.
Janja Colič je govorila o delu komunistov v vzgojno varstvenih ustanovah. Pri vzgoji naših najmlajših so bili doseženi že veliki uspehi zlasti po dograditvi vseh objektov VVO, ki so bili zgrajeni iz samoprispevka. VVO so vzorno urejene ter večjih problemov nimajo. Tare jih le pomanjkanje sredstev in nestimula-tivno nagrajevanje vzgojiteljskega kadra. Pedagoško delo je izhodišče za celotno delovanje na področju vzgoje in izoDraževanja naših najmlajših.
Jožica Kokot-Kek se je zavzela za disciplino v naših vrstah. Žal pa vedno ni tako. Bližamo se položaju, ko bodo otroci ostali brez družbenga varstva, učenci in učitelji brez možnosti za kvalitetno delo, študentje brez stipendij. mi pa brez zdravstvene oskrbe.
Kam to vodi? Tudi državna uprava ima predpotopno opremo, kar prav gotovo onemogoča kvalitetno delo.
Razprava v »gospodarski« skupini: Kritične ocene, številni predlogi
Delegati konference občinske organizacije ZKS Ljubljana Center so se po prvem delu plenarnega zasedanja sestali v dveh ločenih skupinah. V prvi je tekla beseda o gospodarstvu, v drugi pa so razpravljali o družbenih dejavnostih. Povzemamo nekaj misli delega-tov, ki so razpravljali v »gospodarski« skupini.
Ivo Panter je predlagal, naj bi gospodarska zbornica proučevala razmere na inozemskih tržiščih in tako pomagala gradbenim podjet-jem, da usmerijo tja svojo dejavnost. Gradbinci so namreč zaradi zaostrenih gospodarskih razmer prisiljeni iskati nove rešitve, saj so zmogljivosti te dejavnosti takšne kot so bile poprej, ostalo je tudi enako število delavcev, investicij pa je vse manj.
Po mnenju Viktorije Virag bi si morala zveza komunistov prizade-vati, da dobijo mladi bolj ustvarjalno vlogo v družbenem razvoju. Mladi skorajda ne sodelujejo v družbenem odločanju. Svoja izvajanja je podprla še s podatkom, da je bilo v prvih povojnih letih kar 53% vodilnih delavcev starih manj kot 26 let.
Zamrznitev cen je naperjena proti predelovalni industriji, ki jo je največ v razvitem delu države. Miloš Varga je v zvezi s tem poudaril, da zvezni vladi ne očita nestrokovnosti, ampak namen, da vzame sredstva tam, kjer so in jih preusmeri tja, kjer jih ni. Predlagal je, naj bi zadolžili delegate, ki bodo sodelovali na zvezni konferenci zveze komunistov, da zahtevajo uresničevanje sklepov 10. kongresa ZKJ, ki se je zavzel za tržno gospodarjenje. Med drugim se je zavzel za stimulativno nagrajevanje in bolj prožno kadrovsko politiko.
Števan Horvat se je vprašal^kje je vzrok, da so nas prehiteli tisti, ki smo jih premagali v vojni. Ceprav smo v 40 letih dosegli vidne rezultate, pa smo še vedno soočeni z dejstvom, da zasluži naš delavec v rednem delovnem času manj denarja kot znaša socialna podpora v razvitem svetu.
Fani Žagmajster je obširno opisala težak materialni položaj PTT. Ko je govorila o neustrezni politiki cen, je navedla tlustrativni poda-tek: cena telefonskega impulza je bila pred leti enaka ceni vožnje ¦- z avtobusom mestnega prometa. V tem razmerju je zdaj telefonski impulz kar 17 krat cenejši. Kljub uvajanju sodobne tehnologije zapuščajo pošto strokovno najbolje usposobljeni delavci.
Ob ugotovitvi, da je zveza komunistov izgubila zaupanje med Ijudmi se je Vika Šauta zavzela za večjo kritičnost in za dogovor, kako bomo delali vnaprej. Kje so vzroki, da ne uresničujemo sklepov, zakaj prevladujeta lagodnost in nezainteresiranost? Med drugim je predlagala več povezave z delegati in delovnimi organizacijami \z drugih republik in več političnega dela med Ijudmi.
Jože Slokar je med drugim opozoril, da v Ljubljani ta hip ne more nihče kupiti novega stanovanja, obenem pa gradbinci nimajo dela. Zakon postavlja določene strukture, ki so zadolžene za stanovanjsko gradnjo in očitno je, da je teh subjektov preveč. Potreben je dolgo-trajen postopek, predno se vsi uskladijo med seboj in kar je najhuje - vsak hoče dobiti svoj delež.                                                  ••*•
Slavko Soršak je menil, da je zveza komunistov preveč obreme-njena z neuspehi in to zdaj izkoriščajo razne skupine, da jo kritizirajo vsevprek brez prave mere in brez dobrega okusa. Zdaj smo prišli tako daleč, da se posamezni člani ZK nočejo več izpostavljati na liniji partijske politike. Organizacija mora imeti realno oceno razvoja. Zlasti pa je pomembna prenova, ki mora zajeti vso organizacijo.
Vasil Vasev je opozoril na odliv strokovnih delavcev \z banke, kar povzroča slabo gospodarjenje.
Andrej Urbas je govoril o slabih materialnih pogojih za delo v kulturi. Opozoril je na tesno povezavo različnih dejavnikov na tem področju kot na primer prometa, gostinstva in podobno. Predstava je na primer brez pomena, če obiskovalci ne morejo priti zaradi neure-jenih prometnih zvez. Srečata naj se ustvarjalna pamet gospodarstva in kulture.
Marko Golob je izrazil bojazen, da ohranjamo v sedanjih kriznih razmerah status quo. Kakšno je vodilo ZK, da bo postala učinkovita in kaj je tisto, kar nas bo popeljalo \z krize.