2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 10. februarja 2011  Leto XXI, št. 6


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 10. februarja 2011

Porabje, 10. februarja 2011

MLADI MLADIM:
SEKCIJA
PORABSKE
MLADINE 
STR. 3
PLAN
PROGRAMOV
DRÜŠTVA
PORABSKI
SLOVENSKI 
PENZIONISTOV 
STR. 5

Monošter, 6. februar

Stara mati pa Oča na Svetki kulture

»Svojo staro mater - porabsko rejč - leko človek ranč tak lübi kak svojo mater. Zavolo njine starosti je venak eške bole poštüje. Poštüvati je trbej zatok, ka so že trnok stari pa nücajo pomauč svoji mlajšov pa vnükov. Stara mati betežavajo, za zdaj pa eške dosta mlajšov majo, šteri je leko trauštajo pa jim pomagajo. Depa stara mati so žalostni, ka kauli postele sploj malo vnükov stogi. Babica eške slovenski molijo: ’Piši, piši, laden vöter, paj razpiši tau tejlo’ - depa mlašeči glas se čüje samo nindri od daleč. ’Laden vöter je popino, düša pa je v nébo šla?’«
V svojom svetešnjom guči za letošnji Den slovenske kulture je novinar pri Madžarskoj televiziji Dušan Mukič tak gučo o svojom čütenji do porabske domanje rejči. Kak je povödo, je materni gezik Slovencov na Madžarskom rejsan v nevarnosti, depa gestejo ništerni mladi, šteri ga leko dale gordržijo. Kinodvorana v Monoštri je tisti zadvečerak puna bila z domanjim lüstvom pa gosti iz Slovenije. Na svetki so nutpokazali film z naslovom Oča, šteroga režiser je biu Vlado Škafar, v njem pa špilata očo pa sina Miki Roš pa mladi talent Sandi Šalamon. Organizatori so se zatok odlaučili za te film, ka v njem od začetka do konca v domanjoj prekmurskoj rejči gučijo.
Film se začne trnok pomalek. Oča pa sin sta se dugo nej vidla, pa žmetno, sploj malo gučita med tejm, ka ribe lovita. Pojep svojoga roditela nikdar ne zové ’oča’. V filmi mamo čütenje, ka sta samá dva na etom svejti. Gda cajt miné, pridejo naprej spomini pa gledalec čüti, ka je najvekša radost v žitki tau, če te lübijo pa če leko lübiš.
Film je puni lejpi kejpov iz narave, cejli pa je kak eden sami dugi dialog. Žmetno bi pravli, ka je tau pripovejst, bole leko povejmo, ka je poezija, kak liki bi bila napisana ena duga pesem v domanjoj rejči. Dostakrat brodimo, ka se oča pa sin ne pogučavata z rečami, liki prejk svoji misli. Pomalek zvejmo več od toga, kak krepek je leko tenki cvören med očom pa sinaum, če rejsan daleč vkraj živeta, pa se trnok na rejdki vidita. Sin na konci povej, ka gleda na svojoga očo kak na »bejli vöter«.
Prekmurski film so nutpokazali na dosti festivalaj po Evropi, gde je – ranč tak kak v Sloveniji – daubo vále pa priznanja. Na svetek slovenske kulture pa so ga pripelali v Monošter, k tistim lidam, šterim je té domanji guč najdrakši dár.
Uredništvo



 Člani Državne slovenske samouprave po ustanovni seji, na kateri so za predsednika ponovno izvolili Martina Ropoša, za podpredsednico Eriko Köleš Kiss (na sredini)

Nove knjige Založbe Franc-Franc 

Kako do pravične meje med Slovenijo in Hrvaško

PREKMURSKA HOTIZA – VEČ(KRAT)NI PROBLEM

MED RABO IN MURO - MOSTOVI NA MEJI –
BESEDE VSEM!

Po tem, ko je postala Slovenija samostojna država, je zelo hitro trajno postavila meje najprej z Madžarsko, nato z Avstrijo in Italijo, medtem ko se je določitev takoimenovane pravične meje s Hrvaško zataknila, tako na kopnem, zlasti pri prekmurski Hotizi, kot na morju, natančneje v razmejitvi Piranskega zaliva. Ker sosedi nista - bili - sposobni določiti meje, sta se odločili za mednarodno pomoč, in sicer na osnovi arbitražnega sporazuma, ki sta ga 4. novembra 2009 v Stockholmu podpisala predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor in predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Sporazum, ki je bil v Sloveniji 6. junija lani potrjen na referendumu, sta ratificirala hrvaški sabor in slovenski državni zbor, torej parlamenta obeh držav. 
Slovenija in Hrvaška zdaj pripravljata dukumente, s katerimi bosta pred mednarodnim arbitražnim sodiščem zastopali interese, ki naj bi prispevali k določitvi poteka meje med državama na kopnem in na morju, določili stik Slovenije z odprtim morjem in opredelili režim za uporabo ustreznih morskih območij. S tem je opredeljeno jedro spora med državama, ki ga bo arbitražno sodišče razreševalo tako na podlagi načel in pravil mednarodnega prava kot tudi pravičnosti in načela dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevaje vse relevantne okoliščine, je zapisano v 4. členu arbitražnega sporazuma. Kdaj bodo izbrani sodniki – po enega izmed pe-tih izbirata državi samostojno – še ni znano, niti kdaj natančno se bo kaj konkretnega začelo dogajati in kdaj bo določena meja med Slovenijo in Hrvaško.
Najbolj sporni, a ne edini, točki na meji sta pri prekmurski Hotizi in v Piranskem zalivu. Čeprav sta se državi sporazumeli, da se bosta na problematičnih delih izogibali dogodkom, ki niso v duhu dobrososedskih odnosov, vseeno prihaja do zapletov. Tako je nedavni dogodek na Hotizi izzval predvsem v Prekmurju in Sloveniji številne kritike. Nekega jutra je od doma odšla priletna ženska in umrla na njivi ob domači vasi, kjer jo je našel sprehajalec in obvestil policijo, le-ta pa preiskovalnega sodnika v Murski Soboti. Slovenski sodnik je presodil, da zadeva ne sodi v njegovo pristojnost, zato je poklical hrvaškega kolego, ki je skupaj s hrvaškimi policisti hitro in korektno izpeljal potrebne postopke ob pokojni vaščanki Hotize. Do sem skoraj vse tako, kot je treba, ampak tudi v tem primeru je hudič v podrobnostih, in sicer zato, ker je bila do 25. junija 1991 za levi breg reke Mure, kjer je obležala domačinka, pristojna slovenska policija in s tem tudi sodnik iz Murske Sobote. Arbitražni sporazum predvideva, da se bosta do dokončnega sporazuma o meji državi ravnali po tem, kako je bilo do 25. junija 1991. Tako je na papirju. 
Kot po naključju je pred zapletom na Hotizi Mednarodni inštitut arhivskih znanosti mariborske Univerze v sodelovanju s še nekaterimi inštitucijami sklical v Lendavi posvetovanje o slovensko-hrvaški meji na območju Hotize. Kot je poudaril dr. Peter Pavel Klasinc, predstojnik inštituta, so posvetovanje sklicali z namenom, da dobijo pobude, ki bodo v pomoč članom komisije za zgodovino v zunanjem ministrstvu pri pripravi gradiva za arbitražno sodišče. Toda napletlo se je tako, da je bila razprava aktualizirana z zapletom ob smrti Hotižanke. Med politiki je v razpravi sodeloval poslanec Slovenske ljudske stranke Radovan Žerjav, kot strokovnjak pa tudi prekmurs-ki zgodovinar dr. Andrej Hozjan z mariborske Filozofske fakultete, ki je predstavil nastajanje meje na Muri. Reka je naravni pripomoček za določanje meje med državama. Temu politika doslej ni namenjala pozornosti. Vprašanje je tudi, ali so dovolj dobra osnova za določanje meje katastri iz 19. stoletja, ki so bolj pripomoček za mejo med dvema njivama kot državama, je povedal dr. Andrej Hozjan. Rečeno je tudi bilo, da ne drži, da Mura tako zelo spreminja strugo, da ne more postati mejna reka. Vsaj pol stoletja Mura pri Hotizi ni spremenila svoje poti. 
Še najbolje je razmere povzel podžupan lendavske občine Stanko Gjerkeš, doma iz Hotize, ki je poudaril, da je bilo v pogajanjih za pravično mejo med Slovenijo in Hrvaško od leta 1991 storjenih veliko napak in s tem povzročeno veliko škode, na kar so iz lokalnega okolja vseskozi opozarjali predstavnike države. Dejal je: »Danes bi radi, da dobimo nazaj vse tisto, kar smo že imeli, a smo ob koncu leta 1991, ko se je slovenska policija umaknila na mejo katastrskih občin in nadzor obmejnega ozemlja na levem bregu Mure prepustila hrvaškim kolegom, to očitno tudi izgubili. Imam občutek, da se bo zgodba o pravični meji s Hrvaško na reki Muri za Slovenijo slabo končala.« V potrditev temu je dejstvo, da je bila meja med Slovenijo in Hrvaško v nekdanji skupni državi znana, nadzorovali so jo vojaki po vojaških specialkah, po letu 1991 pa se je slovenska policija umaknila v notranjost, na katastrsko mejo tedaj, ko je bil notranji minister Igor Bavčar. 
E. Ružič

Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc je lani organiziralo XV. Srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede in I. Festival slovenske narečne književnosti Dialekta 2010 ter cikel literarnih prireditev pod naslovom Domača beseda/Domanja rejč v Porabju. Ob tem so v založbi Franc-Franc izdali 10 izvirnih slovenskih knjig in eno prevodno delo. »Paket« šestih knjig so najprej predstavili v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani, minuli teden pa tudi v Murski Soboti. Direktor založbe Franci Just je izpostavil nekatere specifičnosti oziroma posebnosti izdanih knjig, in sicer programsko naravnanost na sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko, na soustvarjanje sožitja med Slovenci in Madžari in izvirnost del v slovenskem kulturnem prostoru. 
V sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko, med Prekmurjem in Porabjem, spada knjižna zbirka Med Rabo in Muro, v kateri je izšel roman Franceka Mukiča v porabskem narečju Vtrgnjene korenjé (kmalu bo natisnjena knjižna/izvirna verzija Strgane korenine); v sooustvarjanje sožitja sodi zbirka Mostovi na meji, v kateri je izšla knjiga (poezije, pripovedne proze in esejev) prekmurske madžarske pisateljice in raziskovalke dr. Judit Zágorec Csuka pod naslovom V sebi zate; za slovenski prostor so izvirna dela dr. Franca Zadravca Satira in groteska v slovenski literaturi – študije o slovenski književnosti, Metke Lokar Podobe neizrekljivega – likovnost v sodobni slovenski poeziji in dr. Dragice Haramija Holokavst skozi otroške oči. »Paket« zaokrožuje Dušan Šarotar s knjigo Nostalgija, v kateri so štiri kratke pripovedi: Haustor, Lastovka, Vrnitev in Ladja. Knjigo so posebej predstavili na literarno-dramskem večeru, kjer je odlomke iz Nostalgije interpretiral gledališki in filmski igralec Brane Grubar, z avtorjem pa se je pogovarjala Dragica Haramija. Urednik knjige Feri Lainšček je zatrdil, da je Nostalgija najboljše književno delo Dušana Šarotarja (tudi udeleženca Domače besede/Domanje rejči v Monoštru). Novinarske konference so se udeležili vsi avtorji razen akademika dr. Franca Zadravca, literarno-dramskega večera pa številni ljubtelji izvirne slovenske literature domačega avtorja, ki sicer živi v Ljubljani. 
Več in podrobneje o novostih založbe Franc-Franc v eni od prihodnjih številk Porabja.
E.Ružič


Judit Zágorec Csuka, Dušan Šarotar, Metka Lokar, Franci Just, Dragica Haramija in Francek Mukič na novinarski konferenci v Murski Soboti, ki se je ni mogel udeležiti akademik dr. Franc Zadravec 

OPRAVIČILO

Bralkam in bralcem ter sodelujočim se opravičujemo za zamenjavo fotografij in podnapisov pri  le-teh v prejšnji, 5. številki Porabja na drugi strani!
Uredništvo 

Mladi mladim: Sekcija porabske mladine

V preminauči deseti lejtaj je skoro nej bilau oktaubra, ka bi eden ali več porabski dijakov nej odišlo študerat v Ljubljano. Večina je svojo visko šaulanje začnila z enoletnim včenjom slovenskoga knjižnoga gezika, te pa so si vöodebrali ljubljanske fakultete tak, ka so prebrodili, ka je briga, pri šteroj vöri so v srejdnjoj šauli najbaukši bili ali od koj do leko v vözraščeni lejtaj najbole živeli. V Ljubljani so nej sami bili, starejši porabski študenti so mladim vsikder pomagali, kakše koli papére je trbölo rihtati ali če so pri včenji kaj nej razmili. Do zdaj so se zbérali v klubi študentov iz izseljenstva in zamejstva (IZZA – tau so študenti zvün Slovenije), nej davnik pa je je k vküpnomi deli pozvala edna drüga, bole bližanja organizacija – Klub prekmurski študentov.
Na prvo srečanje so porabske dijake pa študente pozvali 29. januara v Slovenski dom v Varaši. Prekmurski klub je domanjim mladim nutpokazo član Iztok Štefanič: »Klub prek-murski študentov je organizacija, štera že več kak 70 lejt vküperdrži študente iz krajine pri Müri. Nej samo doma, liki v tisti varašaj tö, gde se včijo, v Ljubljani, v Maribori pa na Primorskom ranč tak. Klub svojim članom dostavsefelé pomaga: od šaulanja do kulture, od socialne pomauči do športa. Smo pa trnok oprejti za nau-ve ideje, če stoj kaj dobroga ške napraviti, mi njemi pomagamo pri tom.« Iztok Štefanič je eške povödo, ka do feb-ruara držali v Ljubljani že 75. Bujto repo, štera je najvekša veselica prekmurski študentov v glavnom varaši. V Prekmurji živé kauli 6000 dijakov pa študentov, šterim pomagajo na priliko tak, ka je s trnok malov ceringov pelajo v Ljubljano, jim davajo enkratne štipendije ali študentskim držinam bone za obed. Majo svoj pevski zbor, vsikšoga pa zovejo na KUL-TURO tö, ka bi leko falej šli v opero ali gledališče. Klub pa má skrb na tau tö, ka aj s té prekmurski študentov gratajo pravi intelektualci, ka do odgovorni člani svoje družbe.
»Pri Klubi prekmurski študentov smo se odlaučili, ka moremo delati nika več, nej samo študentske veselice. Tak smo gorprišli, ka moremo aukna oprejti inan tö, nej samo na Prekmurje. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu nas je pauzvo k sodelovanji, nut so nam pokazali situacijo v Porabji pa nas prosili, aj nika naredimo za té mlade. Mladina v Porabji je za gnauk nej organizerana, zatok smo brodili, ka s svojim znanjom pa pomoč-jauv napravimo nika dobroga za mladino na bejdvej stranaj nekdešnje grajnce,« - je povödala Mihaela Kalamar, predsednica Kluba prekmurski študentov pa cüjdala: »Prvi stopaj je, ka se spoznamo mladi Porabci pa aktivni člani našoga kluba. Zveza Slovencev na Madžarskem nam je dala prostore, gde se leko srečavamo, ka smo gorprijali z veukim veseldjom. Eške v mejseci februari mo v ednom kauti v Slovenskom domi postavili računalnik, ka mo leko prejk njega med seuv komunicerali. Dale mo si pomagali s včenjom gezikov, štere mo si vöminili: mi mo pomagali porabskim mladim pri slovenskom geziki, uni do nas včili vogrski. Hapsauk, ka se vsi dobro razmimo, ka gučimo gnaki gezik. Nej od slejdnjim pa bi našim kolejgarom na Vogrskom nutpokazati Prek-murje, ka aj bi nas, našo razmišlanje bole spoznali. Naši člani do tö večkrat prišli v Monošter.«
V svojom guči je Mihaela Kalamar povödala, ka moremo podrejti grajnce v naši glavaj tö, pa nücati tau, ka je vküpno: lejpi slovenski gezik. Mladi Slovenci v Porabji bi mogli prej bole poštüvati svoje korenjé, pa bole gučati materni gezik. Prekmurski študenti škejo Porabcam pomagati pri tom, aj se odlaučijo za študij v Sloveniji, pa aj svojo znanje prinesejo nazaj domau, v Porabje. Pomagati škejo kolejgarom na Vogrskom, ka aj bi »najšli sébe, najšli svoje želenje«. 
Tisti den so v Varaši ustanovili Sekcijo porabske mladine Kluba prekmurskih študentov, za štero so že vöodebrali kontaktne lidi tö. S strani porabski študentov v Ljubljani de voditelica Agica Holec s Števanovec, porabske dijake pa de vküperzvala Martina Zakoč z Gorenjoga Sinika, štera je tak gučala o srečanji: »Trnok je dobro, ka se leko dobimo vküper mladi, šteri gučimo po domanje ali knjižno slovenski. Eške baukše gé, ka so naši partneri iz Prekmurja, ka tak leko rejsan vadimo našo rejč tö. Nej samo ge, drügi bi tö radi šli tavö študerat v Ljubljano. Če mo meli tečaje, kak je predsednica pravla, mo se leko bole navčili knjižno slovenski tö. Pa tau tö dobro gé, ka do tisti, šteri do šli tavö študerat, do leko cenejše karte za avtobus küpli.«
Rejsan so na srečanji prek-murski študenti (šteri so že zvekšoga na konci svojoga včenja) povödali, ka bi porabske kolejgare z busom pelali od Monoštra do Murske Sobote, od tam pa bi se vozili vküper s prekmurskimi študentami v Ljubljano. Za tau bi peneze dau ranč tak Urad za Slovence, kak je tau že šega pri študentaj iz Trsta (Italija). Tau bi bila ovak najkračiša paut tö, vej bi pa iz Sobote prišli do Ljubljane v malo več kak dvej vöraj.
Na srečanji so zbrali vse atrejse porabski dijakov pa študentov tö, ka aj bi jim vsikši prvi-drügi keden pošilali pisma, pa poz-vanja na programe. O tom so tö gučali, ka bi se potrüdili, aj bi leko porabski študenti nekak dobili enkratne štipendije, če bi tau trnok nücali.
Na prvo srečanje je s porabske strani prišlo deset dejkeu (leko se spitavamo, zakoj je pojbov nej bilau). Tisti sobotni zadvečerak se je najšlo več nekdešnji pa zdajšnji ljubljanski študentov tö. Absolventka (v zadnjom leti šaulanja) Anita Vajda tak brodi od nauvoga zdrüženja: »Ta ideja se mi sploj vidi. En par lejt nazaj smo meli Drüštvo mladi Slovencov na Madžarskom, depa toga na žalost več nega. Ge mo gvüšno prišla na ta srečanja, ka mam tak cajt za vikende pa rada se drüžim z mladimi Slovencami.«
Če rejsan Prekmurci živéjo na raveni, uni tö radi smučajo. Svojim porabskim padašom so ponüdili (za zdaj eške samo teoretično), ka bi leko eden dugi vikend vküper preživeli s skijanjom po slovenski bregaj.
Na srečanje so pozvali generalnoga konzula RS v Monoštru mag. Draga Šiftara tö, šteri je biu trnok rad, ka je telko mladi s Porabja vküpprišlo. Gučo je od dobri strani globalizacije, štere prejk interneta povezüjejo mlade v Sloveniji pa na Vogrskom. Morejo pa Prekmurci pa Porabci vküperdržati, »pokazati figo« globalizaciji, v šteroj so vsi lidgé samo numare. Oblübo je svojo pomauč iniciativi, manjšinska politika more prej vsikder najti nauve poti.
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je biu med prvimi porabskimi študenti v Ljubljani na začetki 80-i lejt, tistoga ipa pa so prej v drüštvo nej ojdli. Naloga Zveze je, ka pripravi delovna mesta za tiste mlade šaulane lidi, šteri se iz Ljubljane povrnéjo v Porabje. Nej davnik se je pogučavo z ministrom dr. Boštjanom Žekšem, pa sta badva obečala pomauč nauvoj Sekciji.
Na konci so partneri simbolično podpisali listino o sodelovanji. Če de vse šlau po plani, de 19. februara Sekcija porabske mladine dobila računalnik, 26. februara pa do se vsi zamaj vsedli na bus pa si poglednili Prekmurje, krajino, štera je nej pozabila na svoje rojake na drügoj strani Srebrnoga brega.
-dm-



Na prvo srečanje je iz Porabja prišlo deset dejkeu, študentke, srednješolke pa takšne tö, štere že delajo

Mihaela Kalamar (prva z lejve) predsednica Kluba prekmurski študentov je tapravla, ka vse bi leko vküper delali

OD
SLOVENIJE…

Živlenjske zgodbe (3)


Mlada mati, malo dejte pa revolucija

Vlada obiskala Podravje
Vlada je obiskala Podravje, tako mariborski kot ptujski konec, kjer so premier Borut Pahor in ministri obiskali različne regijske ustanove, zavode in podjetja v 34 občinah ter se tako podrob-neje seznanili z razmerami v regiji. V ospredju je bilo predvsem vprašanje, ali bo po obisku vendarle bolj jasno, kolikšen delež sredstev si partnerska mesta lahko obetajo za investicije v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK). Sam premier je obiskal sedež zavoda Maribor 2012 - EPK in odgovorne za projekt seznanil, da je vlada na zadnji seji sklenila zagotoviti 13,4 milijona evrov programskih sredstev ter potrdila 20 milijonov evrov za sofinanciranje gradnje nove umetnostne galerije in knjižnice. Sicer pa so bile v ospredju tudi gospodarske teme, saj regija po krizi še vedno ni v najboljši kondiciji, pač pa se z njo šele prav spopada. 
Mariborska nadškofija v dolgovih
Z razkritjem italijanskega časnika L’Espresso, da naj bi bila mariborska nadškofija in z njo povezane družbe zadolžena za 800 milijonov evrov, so sicer že dolgo znane cerkvene finančne težave v Sloveniji dosegle vrhunec. Za dolgove Gospodarstva Rast, obeh holdingov Zvon in telekomunikacijske družbe T-2 sicer v Mariboru ne želijo prevzemati materialne odgovornosti, se pa počutijo moralno soodgovorne, zato »si z vsemi močmi prizadevajo, da bi zadevo sanirali na način, ki bo čim manj boleč za vse vpletene«. V nadškofiji so celo javno razkrili, da je njihov neposredni dolg do bank konec leta 2010 znašal 17,4 milijona evrov, od tega za področje gospodarskega delovanja približno tretjino, polovico za vzgojo in izobraževanje, preostanek pa za pastoralne in druge dejavnosti. 

Žitek vsakšoga človeka je nika ejkstra, kakoli mislimo, ka od naši sausedov vse vejmo, ka so pred nami kak oprejte knjige, če začnejo starejši pripovejdati, je poslüšamo z oprejtimi lampami. Emi Sukič je zdaj o svojom žitki pripovejdala Lasuna Marika (Domiter Józsefné) iz Sakalauvec. 

»Moja dekliška lejta so trno kratka bila, ka sam se mlada ženila. Najbole se spominam na tau, gda smo s padaškinjami k meši ojdli. Tistoga ipa je v našoj vesi nej bilau dühovnika, zatok smo na Dolenji Senik ojdli pejš-ki taprejk po brgej k meši. Nej se je štelo, če je zima bila, ka je mraz poko, dostafart smo po snegej šli, ka je tak zmrznjeni bijo, ka je človeka gora držo. K števanovskoj fari smo se držali, liki tisti dühovnik je samo na tjeden gnauk prišo v našo ves, vsakšo srejdo. Vzima nas je mraz mantrau, vleta pa ica. Liki tau se je nikanej štelo, eno sveto mešo smo nej vönjali, nej starci pa nej mladi. Mladina se je vtjüpčakala, ledjeni pa dejkle smo vsigdar vtjüp šli k svetoj meši. Paut je vsigdar vesela bila, vsi smo vtjüpdržali, srmactje pa tisti tö, ka so malo bogatejši bili. V vesi nas je bilau 24 dejkel, najstarejša je bila 1932. leta rojena, najmlajša pa 1941. Tau sam dja bila. Od 24 dejkel je 23 melo redeči štrikaš, samo edna je mejla sivoga. Po nedelaj, po večernici – tistoga ipa so večernico Lučarini vüc držali – smo se mladi, dekle pa podje, vküpnabrali pa kak je paut šurka bila, smo se šetali tanotra do poštije. Spejvali smo, ka je vse štrmelo, eštje v Maudince so čüli, ka je glas veter taprejk neso. Gda smo se pa nazaj šetali, za Karbini brgaum je bila edna velka stara grüška, stera je lejpo senco držala. Tam smo te stanili, se pogučavali pa je vsakši svoj par isko. Te eden lejpi spomin mam od mojga mladinstva.
Kak sam že pravla, 1956. leta sam se te oženila, kumaj 15 lejt stara sam bila. Moj mauž je bijo devet lejt starejši od mene. Od 14. januara sva bila pri starišaj mojga moža. Tast (após) pa tašča (anyós) sta bila trno dobroga srca človeka.
23. oktobra 1956. leta je revolucija vövdarila, 11 dni pred tistim sam dja porodila svojo prvo dejte. Lüstvo je vse odletelo na Štajersko, namé so pa doma njali z dva tjedna starim detetom. Doma sam djaukala zatoga volo, ka je moj mauž tö odleto pa me je doma njau z malim detetom. Te sam tak gratala, kak steri je brezi pameti. Dejte je eštje nej okrščeno bilau pa tistoga ipa je takšna šega bila, ka takšna ženska, stera je rodila, je do takrat, ka so dejte nej okrstili, nej smejla na drugi funtuš iti. Gda so nazaj s Štajerskoga prišli, so pravli moški, naj se vküpberémo, ka mo vsi zamaj v Austrijo šli. Vej dejte nin že okrstimo. Dapa te se je tašča (anyós) prauto postavila pa etak pravla: »Mi dola s svojoga srmastva nemo šli z malim detetom, poganjom se nemo po svejta tepli. Naj se zgodi, kak je Boža vola.« Potistim so vsi notra privolili, ka doma ostanemo. Če bi po svejta taleteli, na lüdsko prišli, sto vej, če bi nam tam stoj falaček krüja ponüdo. Mi smo po svejta nikšo žlato nej meli pa smo nikšo vüpanje nej meli, da bi se nekak smilüvo nad nami ali nas gorprijo. Najbole pa zatok nej, ka je že zima gratüvala pa z dva tjedna starim detetom se je nej gvüšno po svejta tepsti.
Moža brat, moj šaugor (svak) je nej poslüšo, on je s sakalauvskov mladinov odišo, ka so šli njegvi padaštje tö. Tak si je mislo, če de njim tam dobro, te de njemi tö. Gda so taprejk völke vodé prišli, so se razlaučili, on je v Kanado išo, drugi so pa v USA ostali. Tam je včasin delo daubo pri zidaraj. Oženo se je, eno Ginezerco je za ženo vzejo. Ona je trno vrla, razmejna pa flajsna ženska bila, za par lejt so si rame küpili. Tri mlajše sta mejla, dva sina pa edno čer. Gda bi njim že dobro šlau, te je Boža rauka pa vmes segnila, on je betežen grato, raka je daubo pa je mogo mrejti. Eden sin je malo vogrski znau, tak smo zvedli, ka je mrau, ka nam je spiso. Od tistoga mau nika ne znamo, ka se z njegvov držinov godi.« 
(se nadaljuje)

Novoizvoljeni predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth se je 2. februarja mudil na uradnem obisku v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Srečal se je s predsednikoma Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave Jožetom Hirnökom in Martinom Ropošem. Namen obiska je bil ponovna oživitev stikov med Porabskimi Slovenci in prek-murskimi Madžari. Manjšini želita v bližnji prihodnosti podpisati tudi namero o sodelovanju in s tem vzpostaviti redne stike na raznih področjih, kot je naprimer kultura, vzgoja, šport in druge zadeve.



Moja tašča (anyós) s sinaum, gda je že malo vekši bijo

Šaugor, steri je 1956. leta odišo v Kanado s svojo ženov

Z radostjov pa veseldjom za svoje lidi

… DO
MADŽARSKE

Prejdnji, steri pelajo Dröjštvo porabski slovenski penzionistov, so pod vodstvom predsednice Elvire Mešič svoj letošnji prvi djlejš meli 1. februara v Slovenskom daumi v Varaši. Na konci lajnskoga leta so že zvekšoma vküp postavili program za letos, steri je že tá tü bijo pravleni v novembri na velkom djilejši. Tau je tradicija, ka na leto štiri velke programe pripravlajo za vse člene dröjštva, kak pravi lüstvo, telko je njim prej zavolé. Želijo pa, aj bau več menši programov, gda se leko samo en-en kraj, ali samo par lidi vküp nabere pa vöspela tisto. Prejdnji so meli redno delo, prejk dvej vör so si dosta vse zgončali, se pogajali, aj rejsan vse bole leko spunijo željo lidaj pa obredijo svojo delo. Konkretno so se zgončali zvekšoma tau tü, sto, steri menši program de ravno vküpspravlati pa vöspelati. So pa bili programi pravleni, za stere so se letos nej vzeli, depa vö do spitavali svoje lidi pa do vidli, kak bau drügo leto. Gvüšno, ka so na najvekšo pomauč tisti členi, steri kaj vözbrodijo ali vidijo indar pa tapovejo, ka bi radi, ka bi bilau dobro. Zvöjn letnoga programa so podraubnoma pripravili fašenek, zvekšoma paut v Zalavár, skaus so poglednili gazdüvanja cejloga lajnskoga leta pa si zgončali menše dela, ka se tapovej lidam na prvom srečanji. Plane programov želijo na vekšo dati na znanje, zatau ji damo zdaj v novine tü. Kak se leko spunijo plani, je pa najvekšo pitanje tau, kakšno finančno pomauč dobijo, kak leko vküp spravijo pejnaze zvöjn tistoga, ka oni sami spravijo vküper. 
Klara Fodor

Še tri leta prepoved odkupa kmetijskih zemljišč
Evropska unija je za državljane drugih članic EU za tri leta podalj-šala moratorij na odkup kmetijskih zemljišč na Madžarskem, ki bi potekel 31. aprila 2011, kar si madžarska agrarna diplomacija pripisuje kot velik dosežek. Po vstopu v EU je Madžarska kot nova članica, zaradi prevelikih cenovnih razlik v ceni kmetijskih zemljišč, dobila 7-letni moratorij. Po oceni kmetijsko-gozdarskih zbornic je kakih 30 odstotkov kmetijskih površin že v tuji lasti, kajti med letoma 1990 in 1994 ni bilo nobene prevodi za odkup agrarnih zemljišč. Po mnenju ekspertov bi morala Madžarska triletno obdobje izkoristiti za pripravo nove zakonodaje, pod katerimi pogoji bi državljani drugih članic lahko prišli do kmetijskih zemljišč. Po zdaj veljavni zakonodaji lahko na Madžarskem kupi kmetijske površine tista fizična oseba, ki je državljan druge članice, in najmanj 3 leta dejansko živi na Madžarskem in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Omejena pa je tudi velikost, kajti ena oseba lahko odkupi največ 300 hektarjev.
Pripravljajo se novi predpisi za zabavišča
Po tragediji v budimpeštanskem zabavišču West Balkán, ki je terjala tri mlada življenja, pripravlja priložnostna delovna skupina vlade nove predpise za zabavišča oz. za organiziranje masovnih zabav. Za organiziranje zabav z nad 300 udeleženci bodo morali pridobiti organizatorji dovoljenje štirih različnih služb, zdravstvene inšpekcije (ÁNTSZ), policije, galsilstva in gradbene inšpekcije. Organizatorji bodo morali pripraviti ob protipožarnem načrtu tudi t. i. varnostni načrt. Službe bodo letno najmanj enkrat kont-rolirale vsa zabavišča, najmanj letno dvakrat pa v času prireditve. Če bo katerakoli od služb naš-la pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost ljudi, bo imela pravico zapreti zabavišče tudi v času zabave. Za hud prekršek se bo štelo, če bo na zabavišču več ljudi, kot je navedeno v dovoljenju.

Plan programov
 DRÜŠTVA PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV
za leto 2011

fašenska nedela, 06. marciuš
Fašenski karneval pa ples za kusto repo pa dugi len v Slovenskom daumi v Varaši. Pripovejdanje o indašnji fašenski šegaj. Pečenjé kroflinov po porabskom z domanjima ženskama v küjnji Lipa  
sobota, 21. majuš 
Ogled Spominskoga parka Cirila pa Metoda v Zalavári, položitev venca. Tradicionalni svetek s kulturnim programom pa sveto mešov šaule v Zalavári, polepšamo s svojim slovenskim programom. Poglednemo si eške Kis-Balaton pa Kápolnásnyék tü.
nedela, 07. avgust
Gledališki zadvečerek z veselicov v Kulturnom daumi na Dolenjom Seniki. Položitev venca v spomin pokojne predsednice Irene Barber. Vküper de se leko brau pauv za kinčanje v goštjaj pa na sonžetaj. Piknik si pripravimo sami. Srečamo se z domanjimi Slovenci.
nedela, 20. november
Srečanje na konci leta. Slovenska meša pa adventni koncert v cerkvi v Monoštri. Občni zbor (djilejš) pa veseli slobaud od staroga leta v Slovenskom daumi. 
Djilejši za predsedstvo, prejdnje:
1. februar, 19. apriliš, 12. juliuš, 11. oktober
Menši programi prejk leta: 
Pripravlanje fašenski mask pa porabski dobraut, tura z biciklini k djagerskoj iži v Sakalauvca pa k Küharjevi spominski iži na Gorenji Senik, ogled Črne mlake pa Maloga Triglava v Andovci na Porabskom dnevi, bralo de se grauzdje pa drügi sad pri gazdaj v Varaši pa Slovenskoj vesi, piknik v Števanovci, gda do se brale pa küjale gobe, gde de se drügi pauv tü brau po goščaj, pripravlanja adventni vencov v Varaši, goščice löjpanje v Trauščaj.
Pripravleni smo:
• nota kazati, voditi delavnice za küjanje pa pečenjé indašnji porabski dobraut, pripravlati razstave, ranč tak pri stari meštrijaj, tak v Porabji kak Sloveniji,
• titi na programe Slovencov v Porabji pa ka se godi doma, gde živemo
• tadale tak redno vküper delati z Drüštvom penzionistov v Murskoj Soboti pa Puconci.



www.porabje.hu


KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA
NA GORNJEM SENIKU
(cerkvenozgodovinska in  etnološka razstava)  
Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah 
od 12. do 16. ure.
Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer 
Tel.:+36-30-6088-695
Vodstvo v slovenščini!
Vstop brezplačen! 
Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.

Veliko staršev se je zanimalo za pouk v števanovski šoli

Velko delo

Pismo iz Sobote

Presenetljivo veliko zainteresirancev se je letos zanimalo za pouk v Dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, tokrat je prišlo več staršev in otrok tudi iz Monoštra. Na začetku programa je ravnateljica Agica Holec povedala nekaj informacij o šoli. 
»Sedaj imamo 27 učencev. Pouk poteka v sedmih razredih, prvega razreda letos na žalost nimamo. Razredničarka na razredni stopnji je Klaudia Fodor, ki bo od septembra učila tudi bodoče prvošolčke. Je mlada učiteljica, zelo prizadevna, odprta in aktivna. Učenci jo imajo zelo radi. Upamo, da bo tudi naprej delala tako aktivno. Od leta 2007 poteka v naši šoli dvojezični pouk. To pomeni, da imajo učenci tedensko pet ur slovenščine, poleg tega pa potekajo v dveh jezikih, v slovenščini in madžarščini, športna vzgoja, tehnika, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, matematika in spoznavanje narave.« 
Zaradi majhnega števila učencev imata v šoli pomembno vlogo razvijanje individualnih sposobnosti in pouk, ki je prilagojen individualnim sposobnostim učenca. 
Starši in malčki so si lahko ogledali, kako delajo učitelji pri kombiniranem pouku. Zaradi majhnega števila se lahko posebej ukvarjajo z vsakim otrokom in mu pomagajo pri učenju.
V majhni šoli potekajo številni brezplačni krožki, kot naprimer folklorna skupina, lončarski krožek, pevski zbor ter športni in naravovarstveni krožek. Ustanova ima zelo dobre stike tudi s slovenskimi šolami, s katerimi pogosto organizirajo skupne programe. 
Na informativni dan je prišel tudi lončar iz Prekmurja, Štefan Zelko, ki vodi krožek, tako so otroci lahko poskusili veselo delo na vretenu.
Ravnateljica upa, da bodo imeli v naslednjem šolskem letu zopet prvi razred. K temu bi lahko pripomogla dodatna storitev, ki jo šola ponuja za učence, ki prihajajo iz Monoštra in okolice. Vaški kombi jih vsak dan brezplačno pripelje v šolo, po koncu pouka pa domov. 
V ustanovi poučuje sedem pedagogov. Poleg narodnostnega pouka je velika prednost šole tudi to, da se otroci lahko učijo v mirnem, naravnem okolju. 
Nikoletta Vajda Nagy

Liblene moje, dragi moji, kakoli, ka je eške zima, mi ne spimo. Nej, ne spimo, dun delamo. Nika ne pravim, ka drugi ka ne delajo, depa mi smo se k velkomi deli kcuj vzeli. Tau velko delo pa tak vögleda, ka … Vej vam vöovadim.
Naše velko delo, k steromi smo se kcuj vzeli, je rejsan trno velko delo. Pa žmetno tö. Kak najprva moramo vred vzeti naše finance, ka trno lagvo vögledajo. Mi moramo te naše finance iz minusa na plus sprajti. Brezi vred vzetij financ nam nikak nede dobro šlou. Zatoga volo, ka brezi vred vzeti financ je vse drugo tö nej dobro gé. Po tejm, gda naše finance vred vzememo, pride na red drugo velko pa ranč tak žmetno delo. 
Kak povejdano, za finacami drugo na red pride. Trbej vred vzeti vse tiste nevoule, ka je mamo s penzijami. Tau mujs moramo vred vzeti. Ka če tau vred ne vzememo, mo nevoulo meli. Pa nej malo, liki velko nevoulo. Mi dosta lidi mamo, ka so že v penziji, eške več pa de ji šlou v penzijo. Ja, penzije mujs trbej vred vzeti, ovak de velka nevoula. Gda tau velko delo obredimo, na red pridejo drugi sektori, ka tö trno lagvo vövidijo. Naše banke ne gledajo najboukše vö. Zatoga volo tau tö trbej vred vzeti, té problem z bankami. Če banke na nikoj pridejo, de velka nevoula. Zvün toga moramo skrb meti, ka lidge nedo preveč delali. Najbole tisti, ka tau delajo na črno. Preveč takši geste, ka na črno delajo pa nikšne porcije nut ne plačajo, nam pa mujs pejneze trbej, ka mo rešavali naše finance. Té črne delavce mujs moramo po žepki vdariti, aj se vidi, ka pri nas red geste. Tadale! V tom našom velkom deli nikak ne smejmo na študente pozabiti. Uni tö ne smejo telko delati. Zatoga volo njim trbej delo skur na nikoj djasti, aj se vidi, ka so študenti zatoga volo, ka študejrajo, nej pa ka delajo. Po tejm mo že tadale brodili, kak de z njimi, če do zavole pejnez meli, ka do rejsan leko študejrali. 
Tau velko delo od nas vsej prosi, ka razmejmo, ka tak mora biti. Na, ge tau trno dobro razmejm. Depa ne razmejm toga, zakoj samo gučijo, ka trbej naprajti, nika pa ne napravijo. Kelko je meni poznano, od dosta rejči se eške eno delo nej naprajlo. Pa tau tö, ka iz preveč dosta rejči se sumarije leko narodijo. Kak so té sumarije od študentskoga dela pa od toga, ka več nemo smeu prejk staupiti k sausedi pa njemi pomočti pri kakšnom deli. Brž leko štraf plačava, on pa ge tö. Tau pa zatoga volo, ka je nej nut zglaso delo pa takšnoga gor vzeu, ka tau leko dela. 
Tau velko delo z dosta rejči pa eške več sumarijami je eške nej vse sumarije narodilo. Vsikši den nas kakšna počaka, gda gorstanemo. Najbole slejdnja je gé tista, ka so nam vöposlali nikšne papejre po steraj mo porcije plačüvali za rame, za njive, travnike, štale, male pa velke kučice pa za vse takšo. Nete vörvali, depa skur eden tisti papejr je nej biu dobro spisani. Prejk milijon se ji je nut zglasilo, ka so numere pa vse drugo sploj nej dobre. Kelko de tau vöpopravlanje koštalo, kelko tau vse vküper pejnez prosi, je nej važno gé. Najbole naprej valaun je tau gé, ka smo se k nebesko velkomi deli kcuj vzeli, ka vse vred vzememo. Aja, gesti je znova drakše. Pa vejte, sto od toga največji asek ma? Paver gvüšno ka nej! Un eške menje dobi. Bautoške, bautoške najvekši slüž od toga poberejo. Pa nej tiste dekle pa ženske, ka v bautaj delajo. Tau vsikši vej, ka une gvüšno ka nej!
Miki


Starši bodočih prvošolčkov pri uri

Prvo srečanje mladih

29. januarja okrog dveh je bilo v Lipi že nekaj mladih Porabcev, ki so prišli na srečanje mladih iz Porabja in Prekmurja. Potem so prispeli tudi prijatelji iz Kluba prekmurskih študentov, ki so dali pobudo za to, da bi se v Porabju ustanovila njihova sekcija za mlade.
Prvemu skupnemu srečanju mladih sta prisostvovala tudi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in generalni konzul mag. Drago Šiftar. Izrazila sta zadovoljstvo, da smo se v tako velikem številu udeležili srečanja. Za njima je zbrane pozdravila predsednica Kluba prekmurskih študentov Mihaela Kalamar, ki je na kratko predstavila njihove načrte. Da bi se seznanili z delovanjem društva, nam je eden od članov povedal nekaj besed o tem. Potem smo se morali odločiti, kdo bi bil t. i. predsednik oz. predsednica, ki bi imela kontakt z vsakim in bi bila odgovorna oseba za porabsko mladino. Med odmorom smo se Porabci pogovarjali med seboj in smo se odločili za avtorico tega članka, za Martino Zakoč. Ko smo nadaljevali naše srečanje, sta dve predsednici podpisali listnino o sodelovanju. Potem smo se morali dogovoriti za nekaj zadev, kot npr. kotiček, katerega bomo imeli v Lipi, in izlet. Zdaj verjetno razmišljate, o kakšnem kotičku pišem. Ta kotiček bo za mlade Porabce, da bi se lahko tam srečevali in družili. V tem kotičku bomo imeli računalnik z internetom ter tiskalnik. Te zadeve bodo lahko uporabljali mladi zastonj. Razen tega smo se odločili, da bomo mladi z obeh strani meje šli na enodnevni skupni izlet, da bi se bolj spoznali. Verjetno bomo imeli ta izlet 26. februarja. Podrobnejše informacije bo dobil vsak, ki je član naše sekcije.
Pogovarjali smo se še o tem, kakšne popuste bodo lahko izkoristili tisti, ki študirajo v Sloveniji in tudi tisti, ki so člani našega kluba. Študenti se bodo npr. lahko vozili ceneje v Ljubljano. Izvajali bi tudi jezikovne tečaje.
Upamo, da se bodo naši načrti res uresničili in bomo imeli res tak klub oz. sekcijo, ki bi lahko združila nas Porabce in naše prijatelje iz Prekmurja. Ne nazadnje bi omenila tudi to, da s tem, da se srečujemo in se veliko pogovarjamo, lahko ohranimo naš materni jezik. In to je zelo pomembno.
M. Z.


Mihaela Kalamar in Martina Zakoč po podpisu listine o sodelovanju


KOTIČEK

POSTRAŠENO STRAŠILO
 Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi!

OTROŠKI

NAUTE

Postrašenomi strašili je rejsan nej bilau lepau. Pa njemi je léko tö nej bilau. Kak pa bi njemi bilau, če pa so si vrabli na njegvoj glavej naprajli velko gnejzdo. Od straja je nej moglo spati, neje moglo gledati po njivaj, nej si ranč moglo zdijavati. Tau, ka je nej postrašüvalo, tau pa tak vsikši vej. Depa tisto gnejzdo na njegvoj glavej je nej slejdnja nevola bila, ka ga je zaodila. 
Vsikši vej tau tö, zakoj si ftiči gnejzdo delajo. Ftiči si delajo gnejzdo, ka do v njej mlade ftiče meli. Kak povejdano, tau vsikši vej. Naše postrašeno strašilo pa je tau nej vedlo. Pa je trno veselo gratalo. Je trno veselo bilau, gda se je više sebe čülo:
»Tak, gnejzdo je zgotovljeno. Trno lejpo gnejzdo je tau. Rejsan je lejpo gnejzdo. Takšnoga nega v toj krajini,« je povedo oča vrabeu. 
»Na, potejm leko odidete kama inan nauvo gnejzdo delat. Zdaj me leko dun na méri njate. Tak sam postrašeni, ka ne vejm, če mi srce eške sploj dela eti nut v moji prsaj,« je bilou postrašeno strašilo rejsan trno veselo. 
Oča vrabeu pa mati vrablova sta se obadva nagnauk začnola smedjati. Smedjala sta se tak dugo, dokejč sta nej enjala. 
»Ti, strašilo, ti rejsan nika ne vejš,« ga je na red vzela mati vrablova. »Vej pa gnejzdo se ne dela samo tak, vej pa gnejzdo je nej zavolo gnejzda.«
»Gnejzdo je gé zavolo naja mlajšov, ka na svejt pridejo,« njemi je tumačo oča vrabeu. »Djajca so že nut v gnejzdi. Zdaj de moja žena na nji sejdela. Pa de tau tak dugo delala, ka se mladi vrabli vö iz nji ne sklüvajo.«
Strašilo je skur omedlejlo.
»Koga!? Eške več vrablov na mojoj glavej? Vej pa tau ne more biti istina,« se je trauso od velkoga straja. 
Depa dun je istina bila. Iz šesti djajc se je vösklüvalo šest mladi vrablov. Pa kak so tau naprajli, so začnoli raščati pa li samo raščati. Postrašeno strašilo je gratalo eške bole postrašeno. Stariša vrabla sta lejtala es pa ta. Iskala sta gesti za vsigdar bole lačne mlajše. Depa bole so geli bole so raščali.
»Eške dobro, ka ne lejčejo kauli mene. Kakši stra bi emo eške po tistom. Samo te njive vrajže naute. Tau mi rejsan na žile de,« si je na glas brodilo strašilo.
Mati vrablova pa ga je s svojimi vüjami vpamet vzela. 
»Tau so tebi vrajže naute?! Tau, kak dejejo moji mlajši?« se je začnola koriti z njim. »Tau so nikšne vrajže naute nej! Tau so gé najbole lejpe, tau so gé nebeške naute, ka boš vedo! Eške si gnauk kaj takšnoga zbrodi pa te klüvnem v tvoj velki naus,« je že letejla tadale iskat gesti za svoje mlajše.
Strašilo se je znauva trno postrašilo. Eške bole pa po tejm, gda je mati vrablova nazaj priletejla. Svojim mlajšom je v klüne dala gesti, potejm pa si doj vsela na njegvi naus. 
»Na, kakše naute popejvajo moji mlajši?«
»Najbole lejpe, nebeške naute se čüjejo doj z moje glave,« se njemi je glas trauso od straja. 
Ja, tak je postrašeno strašilo moglo poslüšati tisto raščanje. Ga je moglo poslüšati pa si kcuj pripovejdati, kakša nebeška nauta je tau gé.
Miki Roš 

Kulinarična delavnica

Študij v Sloveniji – 
osnovne informacije


Vsako leto se za študij v Sloveniji odloči nekaj maturantov srednjih šol iz Porabja, tu in tam pa tudi iz drugih predelov Madžarske. Da v bodoče ne bi prihajalo do nesporazumov ali zmede glede nekaterih rokov za oddajo vlog ali neupravičenih prijav, bomo v pričujočem zapisu podali osnovne informacije. Prijazno vabimo vse zainteresirane dijake, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za prijavo, da se odločijo za dodiplomski študij v Sloveniji, saj bodo poleg želene diplome pridobili tudi znanje slovenskega jezika na visokem nivoju.
Kdo lahko pridobi štipendijo za študij v Sloveniji? Slovenske štipendije so namenjene v prvi vrsti bodočim študentom, potomcem Porabskih Slovencev, vsem, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika v osnovni ali srednji šoli ali tečaje slovenščine v društvih. 
Kako poteka postopek prijave? Vsi bodoči študenti iz Madžarske najprej obiskujejo t. i. Celoletno šolo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je ob koncu potrebno opraviti izpit iz pridobljenega znanja. Predavanja na slovenskih univerzah se začnejo 1. oktobra. Vsi, ki bi se odločili za študij v Sloveniji, svoje prijave – seveda v slovenskem jeziku – (najprej prošnjo za štipendijo in življenjepis, pozneje še druge zahtevane dokumente) pošljite do konca meseca marca 2011 Krovni šolski komisiji Zveze Slovencev in Državne slovenske samouprave, predhodno pa se posvetujte s svojimi učitelji slovenščine. Od letošnjega leta bo samo KŠK zbirala prijave, odločala o njihovi verodostojnosti in le-te posredovala pristojnemu organu slovenskega šolskega ministrstva. Prav tako bo KŠK kandidatom pravočasno dala vsa navodila in usmeritve v zvezi s prijavo. Prijavljanje na celoletno šolo je elektronsko – o rokih bodo kandidati obveščeni. 
Mag. Valerija Perger
višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Zavod RS za šolstvo

28. januarja popoldne ob 16. uri se je začela v Šalovcih kulinarična delavnica v okviru projekta Sosed k sosedu, na katero so povabili tudi števanovsko šolo. 
Spoznali smo, katere jedi kuhajo in pečejo na kolinah. Za naše učenke je bilo to zelo zanimivo in malo tudi pretresljivo, ker so videle, kako se pripravlja pečena kri. Pri nas na kolinah še tudi pečejo kri. Potem so nadevali krvavice in druge klobase. Pri njih delajo klobase drugače. Meso so zmešali s proseno in z ajdovo kašo, dodali so sol in poper. Naredili so tudi krvavice. Naše deklice so z veseljem pomagale. Ko so jih nadeli, so klobase malo obarili in spekli. S to maso so nadevali tudi mrenico in jo spekli. Ko se je vse speklo in pripravilo, smo lahko okusili, kaj smo skuhali kot kolinarji. Hvala lepa kuharicam in učiteljicam za lep popoldan in za skupno kuhanje. 
Projekt se bo nadaljeval 4. marca, ko bomo kuhali zelje s prekajenim mesom in pekli flancate.
Agica Holec
ravnateljica

KAUT

MLAŠEČI


VABILO
Tudi na OŠ Aranya Jánosa v Monoštru se učenci lahko učijo slovenski jezik po
narodnostnem programu!
Zato vse bodoče prvošolce in njihove starše prijazno vabimo na 
PREDSTAVITEV SLOVENSKIH DEJAVNOSTI
16. februarja 2011, ob 8.00 uri 
na OŠ Aranya Jánosa v Monoštru. 
Po ogledu ure slovenskega jezika vam bomo predstavili različne zunajšolske dejavnosti (šola smučanja na Rogli, jezikovne počitnice na morju, ekskurzije, tabori, tekmovanja), ki bodo za učence, ki se vpišejo k slovenščini, brezplačne.
Lahko si boste ogledali fotografije slovenskih dejavnosti
 in dobili vse želene informacije.
Prisrčno vabljeni!
MEGHÍVÓ
A szentgotthárdi Arany János Általános Iskolában is van lehetőség a nemzetiségi szlovén nyelv tanulására.
Ezért hívjuk és várjuk a leendő első osztályosokat és szüleiket, hogy vegyenek részt a szlovén tevékenységeket bemutató
NYÍLT NAPON, 
melyre
2011. február 16-án 8.00 órától kerül sor az Arany János Általános Iskolában.
Egy szlovén óra megtekintése után bemutatjuk Önöknek azokat az iskolán kívüli tevékenységeket (roglai sítábor, nyelvtábor az Adriai tenger partján, tanulmányi kirándulások, táborok, versenyek), amelyek a szlovén gyerekek számára ingyenesek.
Az egyes tevékenységeket fényképekkel is illusztráljuk. 
Az érdeklődőknek minden szükséges információt megadunk.
Szeretettel várunk mindenkit!

PETEK, 11.02.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 SANJE ZA JUTRI, DOK. FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA: VRTEC, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 12.15 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TURBULENCA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA: KUŽEK, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: KAJ ZNAM, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.30 DANICA, RIS., 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: ZA ZIDOVI USTANOV, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.40 BABILON.TV: SAMOTA, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
PETEK, 11.02.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.10 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.40 SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SMUK (Ž), 11.25 GLASNIK, 11.50 EVROPSKI MAGAZIN, 12.25 ČRNO BELI ČASI, 12.45 Z GLAVO NA ZABAVO: HIŠA, 13.10 UNIVERZA, 13.40 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SLALOM (Ž), 15.00 NA LEPŠE, 15.25 PODOBA PODOBE, 15.50 CIRCOM REGIONAL, 16.15 PRIMORSKI MOZAIK, 16.50 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH: SUPERKOMBINACIJA (Ž), 17.55 KOŠARKA (M), ZAKLJUČNI TURNIR POKALA SPAR: UNION OLIMPIJA - KRKA, 19.45 SVETOVNI POKAL V BIATLONU, SPRINT (Ž), 21.00 KINGDOM, ANG. NAD., 21.50 SKRIVNOSTI KRIŽA: ZAROTA PROTI MARIJI MAGDALENI, DOK. SERIJA, 22.40 ZADNJI STREL, IT. FILM, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 12.02.2011, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: KAJ ZNAM, 7.15 H.CH. ANDERSEN: SVINJSKI PASTIR, LUTK. PREDSTAVA; DEŽELICA PIMPAN, RIS.; RIBIČ PEPE: KRIŽARJENJE S KRIŽARJI, OTR. NAD., DEČKO S SREČKO, KRATKI FILM; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.40 GRIMMOVE PRAVLJICE: BRATEC IN SESTRICA, NEMŠ. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 MEDNARODNA OBZORJA: NEMČIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15    GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 ČOKOLADA ZA ŠEFA, NEMŠ. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 NAGRADNA IGRA, 16.15 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 NA VRTU, 17.45 SOBOTNA IZMENA, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 SOBOTNA IZMENA, 18.25 OZARE, 18.35 KUŽIDOL, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 STOPIMO SKUPAJ ZA MAMOGRAF, DOBRODELNA PRIREDITEV RADIA OGNJIŠČE, 22.00 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.40 ZLATA ŠESTDESETA - NOSTALGIJA Z AVTORJI: MIROSLAV KOŠUTA, 23.40 GANDŽA, AM. NAD., 0.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 1.00 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL
SOBOTA, 12.02.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 8.25 SKOZI ČAS, 8.50 POGLEDI SLOVENIJE, 10.10 POSEBNA PONUDBA, 10.40 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SMUK (M), 12.45 CIRCOM REGIONAL, 13.15 PRIMORSKI MOZAIK, 13.45 DOK. ODD., 15.00 NOGOMET: PREGLED PRVEGA DELA EVROPSKE LIGE, 15.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 17.55 SVETOVNI POKAL V BIATLONU (Ž) ZASLEDOVALNO, 19.15 SV. POKAL V BIATLONU (M) ZASLEDOVALNO, 20.25 KOŠARKA (M), ZAKLJUČNI TURNIR POKALA SPAR, 22.25 TELEVIZIJSKE NOVICE, AM. FILM, 0.30 USODNA NESREČA, AM. NAD., 1.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.50 INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 13.02.2011, I. SPORED TVS
7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS.; BOŽIČKOV VAJENČEK, RIS., KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.50 ANIMALIJA: ZBOGOM, POTRTOST, RIS., 10.15 ENID BLYTON: PUSTOLOVŠČINE, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 PROFIL TEDNA Z MAŠO KLJUN, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 16.15 MEGA FACE S TADEJEM KORENOM ŠMIDOM, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.10     PRVI IN DRUGI, 18.30 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.45 BRANKO, ŽIVLJENJE V TEKU, PORTRET TENORISTA BRANKA ROBINŠAKA, 22.35 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15     SHERLOCK: SLEPI BANKIR, ANG. SER., 0.45 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL
NEDELJA, 13.02.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 7.30 SKOZI ČAS, 7.55 GLOBUS, 8.25 TURBULENCA: NEZVESTOBA, 9.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.00 12. DRŽAVNO TEKMOVANJE CITRARJEV V KOMORNIH SKUPINAH, 10.40 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, 13.10 PLANET ŠPORT, 13.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 15.55 SV. POKAL V BIATLONU, SKUPINSKI START (M), 16.55 ŠKOFJA LOKA: KOŠARKA (M), ZAKLJUČNI TURNIR POKALA SPAR, 19.25 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ:  BUDUČNOST – KRIM, 21.00 ŽREBANJE LOTA, 21.10 SV. POKAL V BIATLONU, 22.00 JUNAK NAŠEGA ČASA, RUS. NAD., 23.00 NA UTRIP SRCA, 0.20 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 1.10 INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 14.02.2011, I. SPORED TVS
6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI: KRALJICA PLESA, RIS., 10.30 BESEDI NA SLEDI - DANE ZAJC, 11.05 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.30 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE: DOM NA STREHI, RIS., 16.10 J.W. GRIMM: PREBRISANO KMEČKO DEKLE, OTR. ODD., 16.20 RIBIČ PEPE: KRIŽARJENJA S KRIŽARJI, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KAJ VSE JE V NAŠI HRANI?, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 KLOVN KIRI, RIS., 18.40 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.00 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL
PONEDELJEK, 14.02.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.10 GREMO NA SMUČI, 9.40 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SMUK ZA SUPERKOMBINACIJO (M), 11.25 SOBOTNO POPOLDNE, 13.40 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SLALOM ZA SUPERKOMBINACIJO (M), 15.05 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.35 PODOBA PODOBE, 16.00 POSEBNA PONUDBA, 16.25 SV. PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, 17.25 STARA NERGAČA, ANG. NAD., 18.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.30 PRVI IN DRUGI, 18.55 Z GLAVO NA ZABAVO: ELEKTRIKA, 19.25 UNIVERZA, 20.00 PEKLENSKI IZBOR, 20.50 ČUDOVITI SVET ALBERTA KAHNA: ROJSTVO DRŽAV BLIŽNJEGA VZHODA, DOKU. SER., 21.45 BLEŠČICA, 22.15 ZATOČIŠČE, ANG. FILM, 23.50 POKOPANO V MORJU, DOK. ODD., 0.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 15.02.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ZLATI PRAH, 10.15 SREČNI METULJ, 10.30 ZVERINICE IZ REZIJE, LUTK. NAN., 10.50 PREBRISANO KMEČKO DEKLE, OTR. ODD., 11.05 RIBIČ PEPE: STARODAVNI EGIPT, 11.20 HIŠA EKSPERIMENTOV, 12.00 BRANKO, ŽIVLJENJE V TEKU, PORTRET TENORISTA BRANKA ROBINŠAKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO, 16.20 GREMO NA SMUČI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BENEŠKI KOPER OD 13. DO 18. STOLETJA, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TRIKOTNIK, 20.30 OSMI DAN, 21.00 DOSJE: ZDRAVSTVO, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 ČUDOVITI SVET ALBERTA KAHNA, DOK. SER., 0.25 OSMI DAN, 0.50 BENEŠKI KOPER OD 13. DO 18. STOLETJA, DOK. ODD., 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL
TOREK, 15.02.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.05 NA LEPŠE, 16.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 ŽELEZNA ZAVESA - TRAK ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 18.50 IMPRO TV, 19.15 TRANZISTOR, 19.55 EKOLA, 20.00 KNJIGA MENE BRIGA, 20.30     BABILON.TV: BOJ, 21.00 DEDIŠČINA EVROPE, 21.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.20 BRATOVA POROKA, FR. FILM, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 16.02.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: OLIMSKI ČAJ, 10.50 GREMO NA SMUČI, 11.20 BENEŠKI KOPER OD 13. DO 18. STOLETJA, DOK. ODD., 11.55 DOSJE: ZDRAVSTVO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 MILAN: RIBARJENJE, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA: ČUDEŽNI STUDENEC, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: ODHODI, AM. FILM, 21.35 POGLED NA ..., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
SREDA, 16.02.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.00 12. DRŽAVNO TEKMOVANJE CITRARJEV V KOMORNIH SKUPINAH, KONCERT NAGRAJENCEV, 10.40 SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU, 13.15 SPET DOMA, 14.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.15 IMPRO TV, BOŠTJAN GORENC IN BOŠTJAN NAPOTNIK, 15.45 OSMI DAN, 16.10 BABILON.TV: BOJ, 16.35 SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 KAJ VSE JE V NAŠI HRANI?, DOK. ODD., 18.50 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KONCERT - LEONARD COHEN, 21.00 TURBOFOLK POD TRIGLAVOM, DOK. FELJTON, 21.30 ŽEJNA DEŽELA, JUŽNOAFRIŠKI FILM, 23.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZLATKO KAUČIČ KOMBO Z GOSTI, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 17.02.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: KITAJSKO NOVO LETO, OTR. NAN., 10.30 POD KLOBUKOM, 11.10 SPREHODI V NARAVO: KAČJI PASTIR, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 DODAJ MALO BARVE, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SKRIVNOSTI KRIŽA: PREIZKUŠNJA TEMPLJARJEV, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.30 F. M. DOSTOJEVSKI: IDIOT, 13 SKIC IZ ROMANA, TV PRIREDBA PREDSTAVE DRAME SNG LJUBLJANA, 1.20 GLOBUS, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL
ČETRTEK, 17.02.2011, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.40 SV. PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 11.20 MLADI VIRTUOZI: RECITAL FLAVTISTKE EVE-NINE KOZMUS, POSNETEK IZ VITEŠKE DVORANE KRIŽANK, 12.45 TV PRODAJA, 13.10 SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU, 14.20 TV PRODAJA, 14.20 BENEŠKI KOPER OD 13. DO 18. STOLETJA, DOK. ODD., 14.55 UGRIZNIMO ZNANOST, 15.15 EVROPSKI MAGAZIN, 15.45 POMAGAJMO SI, 16.20 NOGOMET - EVROPSKA LIGA, 17.10 SV. PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU, 18.55 NOGOMET, TEKMA EVROPSKE LIGE: NAPOLI - VILLAREAL, 21.00 NOGOMET, TEKMA EVROPSKE LIGE: SEVILLA - PORTO, 22.55 NOGOMET, EVROPSKA LIGA – POVZETKI, 23.25 WALLANDER: NA NAPAČNI SLEDI, ANG. SER., 1.00 ZABAVNI INFOKANAL


OBVESTILO

29. januarja se je ustanovila sekcija mladih Porabcev. Nekaj mladih se je že takrat udeležilo prvega srečanja. Cilj naše sekcije je, da bi mladi Porabci imeli možnosti za srečevanje. Upamo, da se čim več mladih Porabcev odloči, da se včlani v našo sekcijo. Imeli bomo različne programe in srečanja.
Če smo zbudili vaše zanimanje in ste stari 15-27 let, vas prosimo, da se do 16. februarja javite pri odgovorni osebi, Martini Zakoč.
Njen e-naslov: zakocsmartina@freemail.hu
V email napišite vaše ime in dosegljivost.