ELNM
NASA
SMUČINA
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 10
ŠTEVILKA 11
15. MAJ 1972
TOZD-
temeljne organizacije združenega dela
Uresničevanje dopolnil k ustavi SFRJ in dopolnil k ustavi SRS je sicer navidezno počasno, vendar je vedno več primerov, ko prehajamo od besed k dejanjem. Pot, ki je ponekod dolgotrajna in zelo zahtevna, od izdelave programov in opredelitve nalog posameznih nosilcev priprav do sprejemanja konkretnih rešitev, ni povsod enaka. Zato tudi ni mogoče določiti nekih modelov ali receptov, ki bi jih bilo mogoče vsiljevati v samoupravno prakso in v družbenoekonomske odnose delavcev v združenem delu. To pa seveda ne pomeni, da bi družbenopolitične organizacije samo pasivno spremljale neaktivnost ali nastajanje in uporabo rešitev. Doseči želimo nujno potrebno enotnost v izhodiščih, hkrati pa spodbuditi še večjo aktivnost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v delovnih organizacijah, ki morajo ustvariti pogoje in omogočiti, da se na demokratičen in samoupraven način izrazi volja delavcev pri ustvarjanju temeljne organizacije združenega dela.
UVELJAVLJANJE USTAVNIH DOPOLNIL —
IZKAZNICA ODNOSA DO SAMOUPRAVLJANJA
Z uveljavljanjem ustavnih dopolnil se v delovnih organizacijah odpirajo najrazličnejša vprašanja. Dejstvo je namreč, da se ob tem spreminjata struktura in vloga organov upravljanja. Gremo v nove odnose, v še bolj demokratične odnose, ki jim bo v bodoče dajal ton prav neposredni proizvajalec sam. To je jedro našega splošnega družbenega prizadevanja in to je bilo tudi jedro razprave na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 31. marca letos. Pregledali so dosedanjo aktivnost sindikatov ob tej nalogi. Glede uveljavljanja ustavnih dopolnil se v praksi morda namerno, ali pa morda tudi zaradi navedene nepoučenosti — kaže dvoje povsem nasprotnih gledanj.
Eni se namreč zavzemajo za dosledno uresničitev načel, ki uvajajo nove odnose in ki med drugim pomenijo prenos odločanja o presežnem delu tja in na tistega, kjer se
(Nadaljevanje na str. 2)
UREDNIŠKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Petriček Peter, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj
Pogled na našo tovarno po rekonstrukciji. (Foto Kolman)
Izhodišča gospodarskega plana 1972
1.1 Splošno o gospodarskem načrtu
Letni gospodarski načrt podjetja je akt, ki konkretizira politiko gospodarskega razvoja podjetja v posameznem koledarskem letu in postaja iz leta v leto pomembnejši.
Gospodarski načrt predstavlja osnovni instrument upravljanja in vodenja, ki daje samoupravnim organom, posameznikom, delovni enoti in celotnemu kolektivu postavljene cilje, pravice in obveznosti, ki jih je treba doseči oziroma izpolniti.
1.2 Osnove gospodarskega načrta
Pri določanju letnega gospodarskega načrta so izhodišča dosežki v preteklem letu, podatki iz perspektivnih programov razvoja podjetja ter smernice, ki jih določajo družbeni plani politično-teritorialnih skupnosti.
Ocena rasti gospodarskega razvoja SR Slovenije za leto 1972:
— realna rast družbenega proizvoda
— nominalna rast družbenega proizvoda
— fizični obseg industrijske proizvodnje
kovinska industrija elektro industrija kemična industrija
6,5
19,0
7.0
7.0
14.0
14.0
lesna industrija	7,0
tekstilna industrija	3,0
ostala industrija	5,0
— blagovni izvoz industrije 11,8
— produktivnost dela v gospodarstvu	4,5
Izhodišča naše tovarne nameravajo obdržati gospodarsko raven, enotno poslovno politiko in z doslej vloženimi sredstvi povečati celotni dohodek, da bi s tem zagotovila povečanje obveznosti izven podjetja in v podjetju samem ter povečati sredstva za družbeni standard.
Izhodišča za poslovno leto 1972 v ELANU:
— Obdržati začrtani in doseženi nivo osebnih dohodkov zadnjih štirih mesecev leta 1971, kar predstavlja na celoletno povečanje 12 % povečanje.
— Obdržati razmerje brutto osebnih dohodkov in celotnega dohodka 20:100.
— Ustvariti najmanj 8 milijonov N din čistih sredstev za kritje obveznosti v letu 1972 (za anuitete, obnavljanje, družbeni standard itd.)
— Obdržati razmerje med osebnimi dohodki in skladi 80:20.
— Obdržati isto število zaposlenih kot v letu 1971.
—— Ptontocl nia
A »kot/m k 0*k»**k
(Nadaljevanje na str. 2)
Izhodišča gospodarskega...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Podjetje je v letu 1971 zaključilo z doslej največjo rekonstrukcijo in si ustvarilo vse pogoje za uresničitev postavljenih ciljev. Sedaj je samo še stvar razprave in samoupravnih odločitev, da dokončno odločimo o tem, ali smo ob danih tržnih, tehničnih, ekonomskih, or-ganizacijsko-kadrovskih in splošnih pogojih sposobno povečati proizvodnost dela, racionalnost zaposlovanja in izkoriščanja časovnih fondov ter obdržati ekonomičnost in povečati rentabilnost poslovanja.
Gospodarski načrt je neke vrste sinteza posameznih načrtov kot so plan prodaje, plan proizvodnje, plan kadrov, plan nabave in drugo. Ti načrti so na razpolago v posameznih sektorjih.
2.	— NAČRT PRODAJE
Na podlagi izhodišč in analiz ter intormacij, ki jih je posredoval prodajni sektor, je celotna prodaja 243 planiranih proizvodov vrednostno za 30,4 °/o večja glede na realizacijo leto dni preje.
Količinsko in vrednostno se je povečala prodaja pri vseh skupinah standardnih serijskih proizvodov. Absolutno je vrednostno največje povečanje pri smučeh, t. j. za 14 %, pri čemer pa je delež smuči glede na celotno prodajo nižji in to na račun močno povečanega deleža telovadnega orodja, proizvodov za vodni šport ter zaščitnih in reševalnih naprav, predvsem lestev.
41,5% celotne prodaje je predvidenih v izvoz, kar je glede na 1.1971 za 30,5 °/o več, vendar je planirani delež izvoza za 3,6 % nižji. To planirano zavestno zniževanje deleža izvoza zahteva dejstvo, da je kljub ustreznejši prodajni politiki potrebno vložiti mnogo več sil in truda za realizacijo planirane realizacije; to velja predvsem za zimske smuči glede na že dve izredno slabi zimski sezoni po vseh deželah sveta.
Glede na omenjeno stanje izvoza se zavedamo, da bo naš status pretežnega izvoznika postal vprašljiv; le-ta trenutno zavisi v veliki meri od prihodnje zimske sezone. Seveda pa si bo po drugi strani tudi podjetje zelo prizadevalo, da bi obdržalo svoj status.
Glede na gospodarska gibanja doma in v tujini ne moremo pričakovati pozitivnih sprememb, zlasti še.
PRObAJA e/omoti Jrtj in uvot
če poleg ostalih vplivov upoštevamo tudi dejstvo, da podjetje za svojo proizvodnjo uvaža skoraj tri-četrt celotne vrednosti potrebnega materiala.
Vrednostni izračun prodaje temelji na osnovi, kjer ni predvidenega zvišanja ali zniževanja cen, na domačem trgu ne zaradi zamrznitve cen, na inozemskem pa ne zaradi konkurence.
Struktura celotnega izvoza v US $ je naslednja;
	1971	1972	
Področje	struk- tura	struk- tura	indeks
Konvertibilno Klirinško	85 15	81 19	113 152
Skupaj:	100	100	119
75 % celotnega izvoza je planiranega za direkten izvoz (brez domačih posrednikov), ostali del pa je indirekten.
3.	— NAČRT PROIZVODNJE
Plan proizvodnje je enak planu prodaje standardnih proizvodov, pri čemer smo upoštevali potrebe tržišča.
Po zaključni rekonstrukciji v lanskem letu je podjetje povečalo svoje kapacitete.
Plan proizvodnje je enak planu prodaje, kot je bilo že rečeno. Vendar pa se je vrednost proizvodnje glede na leto 1971 manj povečala kot vrednost prodaje, saj je vrednostni plan proizvodnje po lastni oceni skupno povečan za 17 %.
(Nadaljevanje s 1. strani)
presežna vrednost ustvarja, da neposredni proizvajalec resnično odloča o svoji akumulaciji in o vseh postavkah porabe dohodka, da mora biti tu temeljna organizacija združenega dela z dohodkom, ne pa na novo preimenovan del delovne organizacije, da se pač zadosti dogovorjenim načelom. Tu gre še za odločanje o minulem delu kot vzpodbudi za razširjeno reprodukcijo in za boljše gospodarjenje itd.
Zanimivo pa je, da se pristaši drugega gledanja prav tako sklicujejo na ustavna dopolnila, želijo pa, naj vse ostane, kot je: koncentrirano in centralizirano. Izključujejo glas delavca, da bi mogli še vnaprej odločati v njegovem imenu. Po njihovem prepričanju je to tudi edino jamstvo za ekonomsko uspešnost.
Ni prvič, da delavci in sindikati postavljajo zadeve drugače: prav ureditev novih samoupravnih odnosov bo osnova za dosego gospodarske stabilnosti. Res pa je, da bodo taki odnosi marsikomu podirali že ustaljene koncepte dela, navade, pa tudi privilegije.
POBUDO LAHKO
PREVZAMEJO
ZBORI DELAVCEV...
Če bodo delavci dovolj seznanjeni s tem, kar jim novega ustavne spremembe prinašajo, se lahko zgodi, da bodo tam — kjer se še iz najrazličnejših razlogov niso lotili izdelave programov za uveljavljanje ustavnih dopolnil — na pobudo sindikata sami na svojem zboru sprejeli sklep o ustanovitvi temelj-
Do povečanja proizvodnje je prišlo pri vseh skupinah proizvodov, pri čemer pa je struktura deloma spremenjena. Tako je delež smuči padel od 61 na 56 °/o, delež čolnov pa se je povečal od 12 na 16 %, delež telovadnega orodja od 8 na 10 odst.; ostale skupine proizvodov so obdržale svoj delež v primerjavi z lanskim letom.
Od celotne vrednosti proizvodnje odpade 58 % na izdelavni material, 7 % na bruto izdelavne osebne dohodke in 35 % na splošne stroške.
Ker v času sestavljanja gospodarskega plana niso bile na razpolago nove kalkulacije za vse planirane proizvode, smo vrednost proizvodnje ugotovili na podlagi vnaprej določenih reprezentantov iz vsake
ne organizacije združenega dela. S tem bodo pač izsilili to, kar je njihov interes. Morajo pa ob takem sklepu dosledno upoštevati ustavno določilo o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v okviru delovne organizacije in zadolžiti organe upravljanja in strokovne službe, da jim pripravijo potrebne preglede, analize dejanskega stanja in vse kar je potrebno za tehtanje ob dokončni odločitvi.
Ob soočanju ustavnih določil s samoupravno prakso v posameznih organizacijah nastopajo številna vprašanja, ki jih je treba razrešiti. Med njimi so tudi takšna, ki terjajo širšo razpravo in skupna prizadevanja za oblikovanje sprejemljivih rešitev, utemeljenih na ustavnih načelih ter na sklepih 6. in 23. seje CK ZKS. Med ta vprašanja zlasti sodijo ekonomski, organizacijski, sociološki -in pravni vidiki ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) ter proces »reintegracije« združenega dela na samoupravnih osnovah. To pomeni, da ne gre za proces razdruževanja in ponovnega združevanja, marveč za proces kvalitetnega spreminjanja vsebine odnosov tako znotraj temeljnih enot kot med njimi.
Namen je torej v tem, da skladno s pozitivnimi in negativnimi okoliščinami realnih družbenoekonomskih razmer opredelimo cilje, ki jih želimo uresničevati z uveljavljanjem TOZD. TOZD torej ni cilj, marveč oblika, v kateri bomo uresničevali odnose, ki morajo temeljiti na resničnem razpolaganju delavcev s presežnim delom, kar naj jim omogoča upravljati celoten gospo-
skupine proizvodov, s pomočjo katerih smo na podlagi razmerij izračunali novo vrednost.
Nadalje je treba pripomniti, da je v našem podjetju glede na širok asortima izdelkov in glede na hitre kvalitetne spremembe izdelkov zelo težko izračunavati in določati fizično rast proizvodnje. Vendar pa glede na izkušnje predvidevamo fizično rast za nekaj let pod pogojem, da ne bo prišlo do večjih vlaganj sredstev v povečanje podjetja, saj smo ravnokar zaključili rekonstrukcijo, ki ima še proste kapacitete in ki omogoča večjo produk-
tivnost dela. Realna fizična rast proizvodnje pod ravnokar navedenimi pogoji bi znašala:
darski in družbeni proces. Ustavna dopolnila ni mogoče uresničevati ločeno od posameznih vidikov ali v časovno ločenih obdobjih ali iztrgano iz celotnega konteksta ustave (npr. zgolj organizacijski vidik ustanavljanja TOZD brez ustreznih dopolnilnih vidikov), ampak je mogoče k uresničevanju pristopati na osnovi uresničevanja vseh vidikov družbenoekonomskega sistema ter ciljev, ki jih zasledujemo v nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov. Zato je to gradivo, ki obravnava le nekatere vidike ustavnih amandmajev, zlasti o TOZD, le ena od osnov za pripravo študij, ocen in končnih programov za uresničevanje ustavne koncepcije samoupravne organiziranosti združenega dela v celoti. Gradivo podrobneje ne razčlenjuje samoupravnega sporazumevanja glede združevanja TOZD v delovno organizacijo in v druge oblike združevanja; uveljavljanja družbenega vpliva v organizacijah, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena; povezovanja TOZD in položaja TOZD v samoupravnih interesnih skupnostih itd. Navedena vprašanja bo potrebno proučiti in se opredeliti za način njihovega reševanja.
Pri oblikovanju programov bi bi-
lo	koristno upoštevati tudi strokovne ugotovitve mnenjskih raziskav in analiz o vprašanjih, ki jih tu obravnavamo. Tudi ta gradiva so lahko ena od pomembnih osnov, da bo mogoče dovolj celovito ugotoviti vzroke in opredeliti naloge za spreminjanje odnosov na področju samoupravljanja.
(Nadaljevanje sledi)
Leto 1971	1972	1973	1974	1975	1976
Indeks 100	112	119	126	133	140
Ce upoštevamo fizično rast proiz- lahko določimo nominalno rast pro-vodnje in povišanje cen izdelkov, izvodnje.	(Nadaljevanje)
TOZD—temeljne organizacije združenega dela
Investicije in investicijsko vzdrževanje v letu 1972
Delavski svet našega kolektiva je na redni seji 5. aprila 1972 po večurni temeljiti razpravi sprejel plan investicij ter investicijskega vzdrževanja za leto 1972. Glede na to, da je snov zelo obširna, se bomo v tem sestavku omejili le na prikaz generalnih zaključkov in na podrobnejši opis posameznih točk v programu, katere zahtevajo obširnejšo razlago.
Pregled vseh sredstev, namenjenih za investicijo ter investicijsko vzdrževanje v letu 1972, je sledeč:
1. investicija po že odobrenih programih, obračun v letu 1972	2,945.183
2. investicijsko vzdrževanje po že odobrenih programih, obrač. 1972	1,757.000
.5. program investicij za
leto 1972	5,137.376
4.	vzdrževanje — plan za
leto 1972	2,472.560
Skupaj: 12,312.319
Po 1. in 2. so vključena vsa dela, ki so bila odobrena že v predhodnih programih, obračunana pa bodo v letu 1972. Ta dela so, bodisi že dokončana ali so bila začeta v preteklem letu in bodo dokončana v letošnjem letu oz. bodo v celoti opravljena v letu 1972.
Financiranje investicijskega programa bo v celoti izvršeno iz lastnih sredstev poslovnega sklada, program investicijskega vzdrževanja pa še vedno bremeni tekoče poslovne stroške.
Zaradi pomembnosti investicijskega dela v programu leta 1972 bomo vsako točko obširneje obrazložili, medtem ko tega pri investicijskem vzdrževanju ne bomo delali, tem-
Krožna žaga za koničenje elementov
več bomo opis skrajšali z grupiranjem sorodnih postavk.
Program investicij za leto 1972 obsega sledeče sprejete postavke:
1. Vratarnica s pokritim kontrolnim prostorom. — Sedanja vratarnica stoji že izven ograje, to se pravi na bodočem parkirnem prostoru. Zaradi neustrezne lokacije in tudi zaradi leustrczne funkcionalnosti same zgradbe bo zgrajena nova vratarnica na vzhodni strani nadstreška, ki povezuje upravno zgradbo z bodočim industrijskim skladiščem gotovih izdelkov.
2. Industrijsko skladišče s trgovino. — Vzroka, ki sta nas vodila, da smo pričeli z izgradnjo industrijskega skladišča gotovih izdelkov s trgovino, sta predvsem dva:
a)	potreben nam je skladiščni prostor za naše izdelke, predvsem za smuči;
b) enako potrebujemo tudi nove prostore za maloprodajo gotovih izdelkov in to predvsem za smuči. Sedanja trgovina na letališču ne ustreza namreč niti lokacijsko, še manj pa po velikosti. Poleg tega pa je zelo verjetno, da nam bo letališče zaradi upravičenih razlogov odpovedalo gostoljubje. To bi bila prava katastrofa za nas, saj vemo, da maloprodaja smuči pri nas narašča iz leta v leto.
Pripravljalna dela za gradnjo tega objekta so v polnem teku. Sam objekt bo stal v isti ravni kot je sedanja upravna zgradba, samo na drugi strani pokritega vhoda. Velikost industrijskega skladišča bo 25 X 15 m, to se pravi, da po tlorisu ne bo dosti manjši kot je upravna zgradba (30 X 15 m). Poleg prostorov za skladiščenje izdelkov malo-
— lastne konstrukcije.
prodaje bo v njem tudi prostor za montažo smuči, prostor za reklamacije, pisarna itd. Ker so sredstva v glavnem v celoti že zagotovljena, dokumentacija izdelana in je v izdelavi že dokumentacija za fasado (IMPOL), verjetno ne bo prišlo do bistvenega zavlačevanja oz. podaljševanja roka za zaključek del, ki je sedaj dogovorjen za 15. september 1972.
3. Skladišče surovin z gasilsko postajo in gasilskim stolpom. — Pogoji skladiščenja v naši tovarni so izredno slabi. Sam prostor za skladiščenje surovin v severnem delu bivše upravne zgradbe skoraj iz vseh ozirov ne ustreza tej dejavnosti. Poleg tega pa je še premajhno, tako da danes skladiščimo daljše artikle po različnih mestih po tovarni. Iščemo razne druge rešitve za premostitev tega problema in sicer tako, da skladiščimo surovine pri posameznih kmetih v različnih krajih in tudi na Fortuni.
To težko stanje nas je prisililo k pospešenemu iskanju možnosti za dograditev večjega sodobnega skladišča surovin. Lanskoletni poslovni uspeh nam je to možnost omogočil.
Že v prejšnjem mesecu smo pričeli z intenzivnim delom, tako da je dokumentacija (ki je pa izredno zahtevna in problematična za skladišča surovin) že v zaključni fazi.
Dokončnih rezultatov še nimamo, vendar pa kaže, da bo skladišče surovin stalo na mestu stare upravne zgradbe. Predvidoma bo dolgo 60 m, široko 20 do 22 m in visoko 6 do 7 m. V njem bodo locirani poleg pisarne še nekateri prostori za vzporedne dejavnosti skladiščenja. Študija za notranjo opremo in notranji transport je še v delu in to s pomočjo zunanjih strokovnjakov.
Kolikor ne bo prišlo do nepredvidenih ovir, bo skladišče, vsaj z gradbenega vidika, končano do jeseni letošnjega leta.
Poleg notranje opreme — regalov (ki je študijsko in finančno zelo zahtevna), je zahtevna tudi izdelava fundamentov. Skladišče surovin bo namreč za cca 8 do 10 m širše od sedanje stare upravne zgradbe in bo segalo prav do potoka; to se pravi, potrebna bo izdelava opornih zidov ob potoku in posebna utrditev zemljišča.
Vzporedno s skladiščem surovin pa bomo izgradili tudi prostore za našo gasilsko četo in gasilski stolp za sušenje cevi. S tem se bodo uresničile dolgoletne želje naših prizadevnih gasilcev, ki že toliko let neumorno delajo pod sorazmerno neustreznimi pogoji.
4. Sortirna lopa na skladišču lesa.
—	Zaradi težkih pogojev, zlasti v času močnih deževij, snežnih padavin itd., bomo zgradili sortirno lopo v velikosti 500 do 600 ma na skladišču lesa. S tem se bodo pogoji dela v tem oddelku bistveno izboljšali.
Oblika, velikost in lokacija niso še fiksno določeni. Objekt sam bomo reševali skupno s kompleksno rešitvijo celotnega skladišča lesa. Projekt za ta dela naše tovarne je že v delu.
5. Poslovalnica v Beogradu. — IMP Ljubljana nam odstopa svoje poslovne prostore v centru Beograda. Naši predstavniki so si te prostore ogledali in ugotovili, da so
v	redu in da ustrezajo tako lokacijsko kot glede samega prostora.
Za nas bi pridobitev poslovnega prostora pomenila zelo mnogo, kajti prodaja naših artiklov v metropoli iz leta v leto narašča in bi se nakup teh proizvodov hitro amortiziral. Lastnik teh prostorov pa se zaenkrat še ne strinja, da bi nam
prodal te prostore, temveč jih dati samo v najem.
Po izjavi predstavnika tega podjetja bi prišel nakup v poštev v roku 5 let.
6. Kosilnica za travo z rezkarjem za sneg in s čistilcem ccst. — Kvadratura zelenih površin v našem podjetju se naglo širi. Zlasti velik skok bomo napravili v letošnjem letu. Zaradi tega je nujna nabava sodobne kosilnice za košnjo trave. Poleg tega pa je na to kosilnico možno priključiti še dva priključka in sicer enega za čiščenje snega, drugega pa za čiščenje cest. Oba priključka nam bosta izredno koristila. Zlasti rezkar za čiščenje snega je neobhodno potreben, ker v zimskem času nastajajo zastoji v redni proizvodnji prav zaradi neustreznega čiščenja cest v našem podjetju in pa neustreznega čiščenja parkirnih prostorov, zlasti v zvezi z nakladanjem in razkladanjem kamionov.
7. Osebni avto. — Sedanji službeni avto mercedes ima za seboj že preko 360.000 km. Zaradi tega je delavski svet sprejel sklep o nabavi novega službenega avtomobila citroen DS 21, starega pa bi prodali.
8. Kontrolne ure. — Kontrolne ure ob vhodu ne ustrezajo tako po svoji kapaciteti kot po kvaliteti. Zaradi tega bo splošni sektor izdelal program vodenja evidence delovnega časa naših delavcev in s tem prevzel tudi nabavo najustreznejših kontrolnih ur.
9. V teh točkah so zajeti fotokopirni stroj OCE 1402, potreben za fotokopiranje iz knjig, za kopiranje večjega formata od A 4, možno pa je tudi, da je prekopirana slika manjša od originala. Zaradi dotrajanosti ročno-razmnoževalnega stroja bom nabavili nov stroj REX Ro-tary 1050, ki ima veliko kapaciteto in omogoča večbarvno razmnoževanje. V sklop celotne razmnoževalne linije spada še elektronski stroj za izdelavo matric za REX Rotary. Stroj pride v poštev zlasti za razmnoževanje materiala, ki bi vseboval razne skice, risbe ali načrte. Zaradi dotrajanosti pa bomo za GTB nabavili tudi nov kopirni stroj za razmnoževanje načrtov.
10. Brezžični javljalni sistem. — To je enostaven sistem z malo centralo in s 40 priključki. Z nabavo te aparature bo olajšano tako pogosto iskanje naših delavcev po pisarnah in obratih. Ko se bo posamezni delavec moral javiti oz. ko bo imel telefonski razgovor, mu bo mali klicnik, katerega bo imel zataknjenega v žepu, dal signal. V tem primeru se bo klicani javil na že preje določeno številko (telefon).
11. Prestavitev trafo postaje. —
V	zvezi z gradnjo skladišča surovin bo treba nujno prestaviti tudi transformatorsko postajo, ki sedaj stoji ob cesti pri severnem delu stare upravne zgradbe. Ta transformator je tako nesrečno lociran, da že sedaj predstavlja veliko oviro pri normalnih internih komunikacijah. Gradnja skladišča pa že sama po sebi zahteva nujno prestavitev tega objekta!
12. Odkup privatne hiše in zemljišča. — Prostor okrog tovarne Elan je z vseh strani zelo tesno omejen. Na zahodni strani omejuje tovarno cesta v Begunje, na južni strani naselje Elan, na vzhodni strani potok, le proti severu je še možna razširitev do pričetka vasi Begunje. Zaradi tega smo sprejeli odločitev, da odkupimo zemljišče 5000 m2 na severni strani, to se pra-
vi	v smeri proti Begunjam.
(Nadaljevanje na 4. str.)
■
Investicije in...
(Nadaljevanje s 3. str.)
Izjemo tvori še majhen kompleks, ki pa ima izredno ugodno lego na vzhodni strani podjetja. Na tem kompleksu se nahaja stanovanjska hiša last Boruta Mencingerja. Samo zemljišče je lokacijsko izredno ugodno zlasti, če bi bili primorani graditi nov proizvodni objekt. Zavedajoč se tega dejstva je podjetje želelo dobiti to lokacijo. V letošnjem letu smo razgovore ugodno zaključili. Odkupili bomo stanovanjsko hišo in še cca 2000 m2 zemljišča.
13. Magnetofon. — Nabava magnetofona je bila neobhodno potrebna za normalno poslovanje v podjetju.
14. V investicijskem programu je INSTITUT ELAN zajet v sledečih točkah:
— merilec trdote HRC je potreben za kontrolo in določanje trdot metalov predvsem jeklenih robnikov;
— stroji na Fortuni, kjer bomo opremili prototipno delavnico za izdelavo modelov za čolne in druge izdelke iz plastike. V ta namen bomo nabavili sledečo opremo: tračno žago, kombinirani skobeljni stroj, brusni tračni stroj, brusilni stroj za brušenje orodja;
— mešalni stroj za polyuretan, namenjen razvoju cenejših polno-plastičnih smuči (sedaj potekajo ti preizkusi ročno);
— pisalna oprema; ta zahteva se je pojavila vzporedno z adaptacijo institutskih prostorov;
— prikolica za K 540 je nujno potrebna, ker sedanja ne ustreza več varnostnim predpisom.
15. Investicijske postavke TEHNIČNEGA SEKTORJA:
— dvoje stojal za modele;
— transportni trak, namenjen zlaganju in lepljenju lesenih smuči. S tem bo bolje izkoriščena kapaciteta stiskalnic, bolje izkoriščen delovni čas in izboljšana kvaliteta lepljenja (ureditev strojnega nanosa lepila);
— poudarili bi, da bo s tem odpadla izredno težka fizična delovna faza, ki je bila sedaj na še zelo primitivni ravni;
— strojček za posnemanje robnikov, potreben za izboljšanje kvalitete smuči;
— stroj za mešanje smole v lastni izvedbi, potreben je za izboljšanje kvalitete priprave smole v čolna riji;
— števec za merjenje pretoka bo omogočil realno evidenco porabljene smole;
— dvoramni brusni stroj — potreben za brušenje svedrov pri avtomatih WEBER;
— kombinirka za obdelavo lesa pri komunali. Kombinirko v lesnem obratu komunala zradi prezasedenosti ne more uporabljati. Brez kombinirke pa je delo komunale praktično nemogoče;
— laboratorijska peč za kaljenje robnikov. Sedanja je dotrajana, okvare so prepogoste, redno in solidno obratovanje te peči pa je pogoj za nemoteno proizvodnjo;
— kamion TAM 5,5 t s prikolico
—	nabavo tega prevoznega sredstva opravičuje sledeče: Stroški za najemanje kamionov so zelo visoki, povzročajo pa jih poleg kilometrine še stroški stojnine — pri nakladanju in razkladanju. Razumljivo je, da je sinhronizacija prevozov veliko boljša, če razpolagamo z lastnim parkom, kot pa če smo odvisni od tujih prevoznikov (ki so čestokrat zasedeni in nam ob zaželjeni uri ne morejo nuditi uslug);
— poltovorni 2 — avto bomo nabavili namesto že dotrajanega kombija znamke Ford;
— drobilec odpadkov — potreben za fino mletje odpadkov, ki gredo iz silosov v kotlovnico. Kapaciteta sedanjega finega drobilca ni vskla-jena s kapaciteto odvzemanja odpadkov iz silosa in tudi kvaliteta drobljenja teh odpadkov ne ustreza zahtevam kotlovnice;
— kompresorska glava ALUP bo preprečila, da bi izpad kompresorja povzročil zastoj v proizvodnji (rezervna glava);
— kovalni stroj za palice, ki bo zamenjal dotrajanega v kovinskem obratu; hidravličen dvigos za dviganje bremen v skladišču z nosilnostjo 500 kg;
— več kom kovinskih delovnih odrov za pomoč pri montaži telovadnic, kompletiranih s 3 prikolicami;
— viličar 3,51 (Litostroj), viličar je težje izvedbe in bo nadomestil že dotrajanega, katerega uporablja sedaj pomožni obrat;
— paletni viličar je ročne, lahke izvedbe in je namenjen za sortiranje frizov na skladišču lesa;
— podajalni stroj Kuli težje izvedbe, nabavljen kot rezerva za dotrajane podajne stroje v pripravi lesa odn. v lesnem oddelku;
— tankorezni gater DSG. Institut Elan je izdelal analizo tankorezne-ga gatra, namenjenega za rezanje lamel. Rezultati analize so izredno ugodni, saj dokazujejo, da se bo nabava tega stroja amortizirala v zelo kratkem roku. Zaradi tega je bil delavski svet mnenja, da nabavimo ta stroj.
16.	Investicijski program PRODAJNEGA SEKTORJA za leto 1972:
— Kombi bo prodajnemu sektorju služil predvsem za prevoz čolnov, manj za ostale artikle;
— registrska blagajna bo nameščena v novozgrajenem skladišču gotovih izdelkov, v trgovini;
— 2 kom. montažnih miz bo potreboval tehnični servis prodaje (predvsem za smuči);
— 3 vrtalne stroje z gibljivo glavo, stroje bodo uporabljali za montažo smuči;
— viličar Stili ST 14 T; ta viličar bo služil za prevoz telovadnega orodja in bo imel nosilnost 1000 kg. Sedanji viličar, katerega je prodajnemu sektorju odstopil pomožni obrat ne ustreza saj je dotrajan in z njim ni moč normalno obratovati;
— tehtnica 100 kg za skladiščenje gotovih izdelkov.
B) Program investicijskega vzdrževanja
Tudi vzdrževalna dela so po planu za leto 1972 razmeroma obširna. To je razumljivo, saj novi objekti in naprave, ki so bili v zadnjih letih zgrajeni, zahtevajo tudi ustrezno prilagoditev obstoječih objektov in naprav. Zato so nujno potrebna ustrezna generalna vzdrževalna dela in popravila.
Ne bi tukaj detajlno obdelali vse postavke investicijskega vzdrževanja, temveč samo nekatere največje.
1. Vzdrževalna dela na skladišču lesa. — Teren, na katerem je skladišče lesa, zahteva temeljite preureditve oziroma popravila.
2. Vzdrževalna dela na zahodni strani. — Pred novo institutsko zgradbo in bodočim skladiščem gotovih izdelkov so nujno potrebna ustrezna vzdrževalna dela na obstoječem parkirnem prostoru in avtobusnem postajališču.
3. Vzdrževalna dela na obratu Fortuna. — S preselitvijo obrata čolnov v novozgrajeno halo, bo Inštitut na Fortuni formiral prototipno delavnico. V ta namen so seveda nujno potrebna temeljita vzdr-
ževalna dela, predvsem pa popravilo strehe, ki jo je zima močno načela.
4.	Vzdrževalna dela ob potoku Zgoša. — Zaradi graditve novega skladišča materialov na prostoru bivše upravne zgradbe, so potrebna temeljita vzdrževalna dela na podpornih zidovih, ker so obstoječe naprave že dotrajane.
REGRES ZA LETNI DOPUST POVEČAN!
Na podlagi Pravilnika o nadomestilu za letni oddih in v okviru možnega izplačila po samoupravnem sporazumu o ugotavljanju dohodka in delitev izrednih dohodkov je delavski svet potrdil spremembo:
11.	člen
Denarno nadomestilo se prizna v sledečih zneskih:
1. članom delovne skupnosti
2. za nepreskrbljene svojce iz tč. 1. in 2. in otroke nad 10 let po tč. 3 in 4
3. za otroke do 4. leta starosti iz tč. 3 čl. 9 Pravilnika
4. za otroke od 4 do 10 let iz tč. 3 čl. 9 Pravilnika
Izplačilo 1971	1972
300,—	420,—
200,—	280,—
50.—	120.—
150.—	210.—
REGRES je povišan nap ram lanskemu letu za 40 % in bomo po tem obračunu dosegli višino, ki je maksimirana v samoupravnem sporazumu.
V	letu 1971 je bilo izplačanega nadomestila za letni dopust po kriterijih, ki so določeni v Pravilniku 297.050.— din ali na zaposlenega 386.— din.
NAGRADE ZA TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
Na predlog komisije za izume in tehnične izboljšave je odbor za vprašanja združenega dela na 10. seji odobril avtorjem vlog izplačilo sledečih nagrad:
Potočnik Pavlu za vlogo »Tehnična izboljšava na stroju za krivljenje robnikov«	2.640,— din;
Kunčič Janku za vlogo »Tehnična izboljšava pri rezanju robnikov«
600,— din;
Toman Slavku za vlogo »Tehnična izboljšava pri rezanju robnikov«
400,— din;
Selčan Vinku za vlogo »Tehnična izboljšava na dvostranskem rezkal-nem stroju«	1.000,— din;
Mravlje Janezu za vlogo »Tehnična izboljšava pri rezanju gume«
250,- din.
Detajl Iz uspešnega sejma v Beogradu
5.	Nadalje zajema program investicijskega vzdrževanja še razna večja popravila strojev, naprav, prevoznega parka, naprav za hladilno vodo, prezračevalnih naprav itd. Vzdrževalna dela skratka zajemajo dela na obstoječih objektih in napravah, ki so nujno potrebna, da osnovna sredstva lahko normalno funkcionirajo.
DOPOLNJEN JE PRAVILNIK
O STANOVANJSKI IZGRADNJI
— za individualno gradnjo in adaptacijo, s katero se poveča stanovanjska površina ali pa izboljšajo stanovanjske razmere, se prejšnji znesek 35.000.— din poveča na
45.000.— din z dobo odplačevanja 20 let.
— združene gradnje ni
— za posojilo iz sredstev podjetja za nakup stanovanj, grajenih za trg, se doba odplačevanja poveča od 20 let na 25 let.
— za adaptacijo brez gradbenega dovoljenja dobi prosilec največ
30.000.— din, rok vračila do 15 let.
— posojilo je lahko tudi kombinirano za nakup in za adaptacijo v največjem znesku 30.000.— din, rok vračila pa je odvisen od namena gradnje
— pri dodelitvi posojila se rok vračanja posojila zmanjša od 30 let na 25 let.
— gradbeni okoliš je možno spremeniti samo v izjemnih primerih, kot so npr. kadrovske potrebe in socialni primeri
— sprejet je bil sklep, da se rezervira 3 dvosobna stanovanja v Radovljici
V	letošnjem letu imamo na razpolago 272 milijonov S din. Od tega bomo plačali stanovanja, ki so v gradnji in ki jih bo treba plačati takoj po dograditvi. Vseljiva bodo konec jeseni ali zgodaj spomladi. To so 3 manjša in tri večja trosobna ter 4 enosobna stanovanja.
PREMESTITEV DELAVCEV
Zaradi slabih zimskih sezon so naše prodajne možnosti za smuči nekoliko slabše. To se ni zgodilo samo »ELANU«, ampak tudi drugim proizvajalcem smuči v Evropi. Zaradi tega smo primorani rešiti to situacijo tako, da damo delovno silo v druge obrate in oddelke. V Verigo sta bila sporazumno prestavljena dva delavca.
Sklenili smo tudi, da do nadaljnjega omejimo zaposlovanje režijskih kadrov.
(Nadaljevanje na 5. str.)
Važnejši sklepi DS in komisij
Več gibanja vsak dan
Če bomo vsak dan eno uro hodili ali se ukvarjali s kako drugo podobno aktivnostjo, se ob nespremenjeni količini kalorij v hrani ne bomo redili.
Ce želimo shujšati, pa se moramo ukvarjati dodatno in redno (vsak dan) z aktivnostmi, ki nas bodo do dobra oznojile. To so športne panoge, ki terjajo daljšo aktivnost — hitra hoja, tek, plavanje na dolge proge, kolesarjenje, planinarjenje, športne igre in podobno.
Ne zadovoljite se zgolj z domačo telovadbo, ki je sicer zelo koristna za gibljivost ter moč sklepov in mišic, ne pa enako tudi za izgubo teže. Pomaga nam le toliko, da lahko sedemo za mizo, ne da bi se bali, da se bomo zredili. Tolščo lahko izgubimo le po vsem telesu, ne pa samo na trebuhu.
SVET BOLEHA ZARADI PREVELIKEGA ŽELODCA IN PREMAJHNEGA SRCA
UGOTOVILI SO ...
— V ZDA imajo prebivalci na voljo trikrat več prostega časa kot so ga imeli leta 1900.
— Prof. dr. Murarov je ugotovil, da se je v industrijsko močno razvitih državah v zadnjih sto letih fizična storitev človeka zmanjšala v celotni potrošnji energije od približno 90 odstotkov na en odstotek. Človek današnje generacije preživi 150.000 ur življenja sede!
— Moški, stari 35 do 40 let, pretečejo 500 m v povprečju počasneje, kot 10-letne deklice.
— Ženske med 35 in 40 leti pretečejo 30 m počasneje kot 7-letne deklice.
— Moški med 30 in 35 leti vržejo žogo tako daleč kot 15-letni dečki.
— Pri voznikih londonskih avtobusov, ki so stari 35 do 40 let, nastopi srčni infarkt osemkrat pogosteje kot pri sprevodnikih enonadstropnih avtobusov, ki tekajo po stopnicah gor in dol.
— Pri poslovnem in vodilnem osebju, pri sodnikih in odvetnikih je prezgodnja smrtnost na 100.000 prebivalcev 5,7-krat pogostejša kot pri gradbenih delavcih, planincih in kmetih.
—• Smučarski tekači na Finskem živijo poprečno 7 let dlje kot drugo prebivalstvo.
Podobne ugotovitve veljajo prav gotovo tudi za naše razmere.
KAKO OSVOJITE ZNAČKO TRIM?
Da bi vam bila pravila značke TRIM jasnejša, preberite tudi razlago k posameznim odstavkom:
1.	Aktivnosti TRIM morate opravljati v prostem času. Poglavitni namen značke TRIM je, da spodbuja k raznim športno-rekreativnim aktivnostim v prostem času. Lahko si vpišete v karton tudi pešačenje, tek ali kolesarjenje na poti v službo in domov, če vam to pomeni rekreacijo. Seveda pa si tega ne boste vpisovali, če boste v prostem času gojili kako drugo športno aktivnost. Vpisujte zlasti take šport-no-rekreativne aktivnosti, ki jih za-
vestno opravljate za zboljšanje telesne kondicije, za razvedrilo, zdravje in sprostitev, ne pa aktivnosti, ki jih morate opravljati po naključju.
2. Opraviti 150 aktivnosti v 365 dneh se bo morda komu zdelo preveč. Toda strokovnjaki pravijo: vsaj pol ure intenzivnega gibanja vsak dan! Od vas pa »zahtevamo« tako aktivnost poprečno le trikrat tedensko. Morda niti ne utegnete, niti nimate možnosti, da bi trikrat tedensko igrali odbojko ali namizni tenis, zato pa lahko vsak dan telovadite, kolesarite, pešačite, tečete ipd.
Za značko se pač morate potruditi!
3. V seznamu panog so navedene samo najkrajše aktivnosti za en dan. S tem seveda ni rečeno, da ne bi smeli vaditi dalj časa. Vaš cilj namreč ni le osvojitev značke, ampak velja, da bi se čimveč gibali, da bi imeli vsak dan čimveč rekreacije. Ce opravljate vaje zelo intenzivno, je aktivnost lahko tudi krajša od predvidene. To morate seveda sami oceniti.
4. Kak dan se boste morda ukvarjali z različnimi panogami. Vpišite samo tisto, ki je po vašem mnenju najbolj koristila vašemu zdravju in telesni sposobnosti. In katera vaja je to? To je odvisno predvsem od namena, s katerim ste se ukvarjali s panogo. Ce je bil vaš namen, da shujšate, vam bo 30 min. kolesarjenja pomenilo več kot deset minut telovadbe ali 60 min. sprehoda.
Izbrati in vpisovati morate tiste panoge, pri katerih ste se najbolj oznojili in zadihali, to se pravi izgubili največ kalorij!
Ce bi radi okrepili svoje mišice, vam bo deset minut vaj bolj koristilo kot večina navedenih aktivnosti.
Ce pa ste rudar ali opravljate druga fizična dela, vam nasprotno priporočamo, da opravljate in vpisujete aktivnosti, ki vas bodo sprostile. To so plavanje, balinanje, sprehod, mini golf, lov, ribolov in podobno, ne pa, da bi gojili zraven svojega dela še kako težko športno panogo. Z njo naj se ukvarjajo tisti, ki ves dan presedijo.
5. Ne štejte za svojo aktivnost vmesne odmore. Mlajši in telesno sposobnejši pravzaprav sploh ne bi smeli imeti odmorov med posameznimi minimalnimi aktivnostmi. Ce pa si jih že privoščijo, potem naj bodo le-ti krajši, naj trajajo le toliko časa, da se dihanje umiri. Športne igre že same po sebi omogočajo kratke odmore.
6. Aktivnost, ki jo vpisujete, lahko opravite največ v dveh letih: če plavate 100 m dopoldne in 100 m popoldne, kolesarite 15 minut dopoldne in 15 minut popoldne ali zvečer, hodite peš pol ure v mesto in se pol ure vračate domov ipd. Ce obe aktivnosti seštejete dobite tako minimalno aktivnost za en dan. Toda ne seštevajte večjega števila kratkih aktivnosti v eno samo! Vsi koraki, ki jih napravite v enem dnevu, namreč še ne pomenijo 60 minut hoje!
— Vpisujte aktivnosti redno, to je vsaj enkrat tedensko! Karton hranite doma na vidnem mestu, da vam bo vedno pri roki in pred očmi. Zavoljo boljšega pregleda si vpisujte v neoštevilčena polja skupno število aktivnosti za vsak mesec. Vpisujte do konca leta, pa čeprav ste 150 preostalih aktivnosti dosegli že poprej!
— Povabite soprogo (soproga), prijateljico (prijatelja) in tekmujte z njim, kdo bo pridobil oz. izpolnil več polj aktivnosti TRIM, kdo bo izgubil več kilogramov, kdo bo več preplaval, prekolesaril, prepešačil in podobno.
— Karton značke TRIM je namenjen predvsem odraslim. Dajemo vam ga po osnovnih organizacijah sindikatov, TVD Partizan in občinskih zvezah za telesno kulturo, na voljo pa vam je tudi v nekaterih kioskih in športnih trgovinah.
— Kdor bo kupil karton sam, naj povpraša najprej v svoji organizaciji, kako je s to akcijo. Ce ni nikogar, ki bi na koncu leta pregledal karton in vam izročil značko, se obrnite na odbor, ki vodi akcijo TRIM v vaši občini. Ce tudi ta ne dela, pošljite karton do 15. januarja prihodnjega leta na naš naslov v Ljubljano. Značko vam bomo posla-
li	po pošti do konca januarja. Vrnili vam bomo seveda tudi karton, ki ga boste zadržali in vam bo rabil za primerjavo nove aktivnosti, če se boste znova vključili v TRIM.
Značko TRIM boste prejeli brezplačno. Želimo vam mnogo razvedrila in rekreacije!
KAJ STORITI?
Ce je vaš utrip v mirovanju nad 80 minut, ste v zelo slabi formi, zato prihranite srcu preveliko števi-
lo	odvečnih udarcev, ki jih mora opravljati zaradi vaše neaktivnosti!
Najenostavnejša telesna vaja je hoja
Pustite raje avto doma, če lahko opravite peš ali s kolesom! Ne čakajte na dvigalo, kajti hoja po stopnicah krepi mišice in utrjuje sklepe!
Hitra hoja v službo je več vredna kot nekaj jutranjih telovadnih vaj! Hoja pomeni:
Važnejši sklepi
(Nadaljevanje s 4. str.)
NAGRADE ZASLUŽNIM
Na predlog komisije požarno-var-nostne službe je odbor za vprašanje združenega dela zaradi požrtvoval: nosti pri gašenju in preprečevanju požarov odobril nagrade sledečim članom kolektiva:
1. Janc Marija — strojna del. v sm. obratu — 50,— din
2. Skopec Anica — strojna del. v sm. obratu — 50,— din
3. Vurnik Jože — KV ključavničar KO — 50,— din
4. Resman Janko — remont PO — 50,— din
5. Novak Alojz — Obrat plastike — 100,— din
6. Debeljak Herman — Obrat plastike — 100,— din.
ŽENE ZA ONKOLOŠKI INSTITUT
Denarna sredstva, ki so namenjena za obdaritev žena za 8. marec.
■mtiB
— za mišice prepotrebno vsakdanjo aktivnost
— za srce in ožilje zdravo urjenje
— za pljuča povečanje kapacitete in več kisika
— za živčevje poživitev krvnega obtoka, ki povzroči, da se po izdatni hoji na izletu v planine tako dobro počutimo.
Skratka, hoja je osnovna vaja za povečanje vztrajnosti, pri čemer pa ne smemo pozabiti tudi na spretnost, hitrost in moč. Prvi dve lastnosti bomo razvijali z raznimi igrami z žogo.
Zlasti je treba skrbeti za mišično moč. Vsakdo bi moral imeti tako močne noge, da bi lahko preskočil plot ali drugačno nizko oviro in vsaj toliko močne roke, da bi lahko visel na drogu, krogih ali na veji. Kaj pa mišičje trupa? Ne smemo dovoliti, da bi dobili ohlapne trebušne mišice. Kajti za zdravje, za pravilno lego notranjih organov in za lepo oblikovano postavo mora biti trebušna stena napeta. Zato svetujemo redne vaje leže na tleh vsako jutro ali vsak večer!
še trije pomembni nasveti za vsakogar.
— Pred vsako vadbo se najprej ogrejte, razgibajte predvsem tiste mišice, ki bodo najbolj aktivne. Šele potem, ko vam srce bije malo hitreje in pride zavoljo tega več krvi v mišice, se lotite težjih nalog.
— Vadite postopno. Organizem potrebuje več tednov, da se utrdi in usposobi za težje naloge. Ce vas bo drugi dan »vse bolelo« ste verjetno pri vadbi pretiravali. Toda bodite brez skrbi, bolni niste.
— Vadite vsak dan po malem in vztrajno. Zagotovo boste uspeli!
Izgubili boste odvečno težo! Posta-
li	boste močnejši, odpornejši in sposobnejši. Počutili se boste bolje in bolje. Zato bodite v življenju »po novem« vztrajni, potrpežljivi in dosledni!
REDNO GIBANJE JE ČLOVEKU PRAV TAKO POTREBNO KOT HRANA, PIJAČA IN SPANJE!
DS in komisij
naj bi v bodoče nakazali Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Ta predlog so v nekaterih drugih organizacijah zelo dobro sprejeli. Člani našega delavskega sveta so skleni-
li,	da bodo predhodno razdelili ženam v podjetju vprašalnik in na ta način izvedeli, ali se strinjajo s tem predlogom ali ne.
DRUŽBENI DOGOVOR
O ŠTIPENDIRANJU
Kot podpisniki tega sporazuma za Občino Radovljica so člani našega delavskega sveta potrdili dogovor, ki ga bomo upoštevali v planu štipendij za leto 1972/73. Po tem sporazumu je določeno, da bodo štipendije prilagojene ugotovljenim življenjskim stroškom glede na vrsto in stopnjo izobraževanja. Živ-ljenski stroški naj bi bili za šolsko leto 1971/1972 za učenca 640,— din, za študenta pa 760,— din. Predvsem pa bomo upoštevali materialne in socialne možnosti posameznika pri izobraževanju.
Zdaj gre pa zares Nagradna anketa za krvodajalce
LESARI
CERKNl
(Vesti o pripravah)
Naš predstavnik se je v upravnih prostorih podjetja BREST Cerknica udeležil v aprilu žrebanja za tekmovanja. Obenem se je tudi do podrobnosti seznanil z vsem, kar je v zvezi s športnimi igrami delavcev lesne industrije SR Slovenije, ki bodo 17. junija 1972 v Cerknici in bližnji okolici.
Teh športnih iger se bodo udeležile ekipe 35 podjetij iz vse naše republike. Sodelovalo bo 141 moških in 62 ženskih ekip, skupaj okrog 1600 nastopajočih.
Pomerili se bodo v naslednjih tekmovalnih panogah:
Moški:
1. balinanje — 20 ekip
2. kegljanje — 30 ekip (naša izžrebana številka 23)
3. mali nogomet — 25 ekip
4. odbojka — 16 ekip
5. streljanje — 29 ekip (naša izžrebana številka 14)
6. šah — 21 ekip (naša izžrebana številka 14)
Zenske:
1. kegljanje — 18 ekip (naša izžreb. št. 16)
2. odbojka — 15 ekip
3. streljanje — 18 ekip (naša izžreb. št. 7)
4. šah — 11 ekip (naša izžreb. št. 7).
Pri balinanju, malem nogometu in odbojki tekmujejo ekipe po skupinah; tu so postavljeni nosilci skupin z ozirom na uvrstitev v lanskem letu (izjema je balinanje, ker je ta panoga letos šele prvič na sporedu).
V	našem podjetju je za vsako tekmovalno panogo postavljen vodja, ki bo izvedel izbirna tekmovanja in za nastop določil svojo ekipo in rezerve. Le-ta jih bo istočasno seznanil tudi s potekom slavnostnega ceremoniala ob otvoritvi in zaključku III. lesariade.
Vsi naši tekmovalci in drugi udeleženci III. lesariade se bodo peljali v Cerknico z dvema avtobusoma podjetja Viator PE Jesenice.
PRESTRL JOŽE
SINDIKALNO' ŠAHOVSKO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV "ELANA" prvo tromesečje v letu 1972
Begunje, 27. ?. 1972
7, an «tr	Priimek in ime	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	11.	1?.	IV	Točke	Mesto
T.	Horvat Marička		0	0	0	i	0	0	n	n	0	n	0	0		T*.
?.	Kozamernik Stane	1	X	0	n	1	0	1	0	1	1	1	0	0	£	
3.	Kopač Toma?,	1	1	X	0	*	0	1	l	1	1	1	1	1	q i	A.
4»	Jerala Viniro	1	1	1	X	1	1	1	i	1	1	0	1	0	10	P. —3.
	Peterman Pavel	i	0	*	0	X	n	1	l	0	1	1	1	0	6	*.-7.
S.	Vrečko Make	1	1	1	0	1	X	1	l	l	1	1	1	0	10	?.-3.
7.	Zajc Bolan	1	0	0	0	0	0		n	1	1	0	i	n	3 *	0.-11.
	Benedičič Anton	1	1	0	0	n	0	1	■	o	0	0	+	0		o.-n.
q.	Me vi ja ‘Branko	1	0	0	0	i	0	0	l	X		0	*	0	4 i	R,-q,
10.	Kavčič Metod	1	0	0	0	0	0	0	1	n		0	0	0	?.	12.
11.	1>p-at Prane	1	0	0	1	0	0	1	1	l	1	X	1	0	7	S.
	Penman Andrej	1	1	0	0	0	0	I	i	i	1	0	>	0	4 i	*.-q.
n.	Prestrl Jožef	1	1	0	1	1	1	1	l	l	1	1	1		....j..;1	i,
T. P.
Strelci aktivni
Prijateljska tekma med ekipama »STOL« Kamnik in »ELAN« Begunje
V	aprilu je bilo prijateljsko tekmovanje z zračno puško med ekipama »STOL« iz Kamnika in »ELAN« iz Begunj, v moški in ženski konkurenci. Že tretje leto zaporedoma je zmagala ekipa »STOL«. Doseženi so bili dokaj solidni rezultati:
MOŠKI:
1. Vidic Anton, 238 krogov — Elan
2. Peincher Anton, 235 krogov — Elan
3. Bajde Marjan, 235 krogov — Stol Kamnik
4. Kozinc Boris, 232 krogov — Elan
5. Luznar Janez, 230 krogov — Elan itd.
ŽENSKE:
1.	Horvat Marinka, 158 krogov — Stol Kamnik
2. Mrak Angelca, 149 krogov —
Elan
3. Kovačič Ivica, 115 krogov — Stol
Kamnik
itd.
Moška ekipa »Stol« Kamnik je dosegla skupno 1759 krogov, ženska pa 273 krogov.
Moška ekipa »Elan« ima 1757 krogov, ženska pa 252 krogov.
Naši strelci so v slabi formi, zato bo potrebno čim več treninga. Le-ta se je pričel 17. aprila in bo dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih, v radovljiški Graščini. Gostje iz Kamnika so se zahvalili za dobro pripravljeno tekmovanje. Še posebno pa je treba pohvaliti za dobro organizacijo Lotrič Franca iz strelske družine »Partizan Julak« iz Radovljice. Vse to nam bodo Kamničani prijateljsko vrnili v mesecu maju, ko bo povratna tekma pri njih.
PEINKIRCHER Anton
Glede na veliko število krvodajalcev v tovarni Elan in na upravičeno negodovanje zaradi organizacije odvzema krvi organizira sindikat Elan nagradno anketo za krvodajalce.
Rezultat ankete naj bi doprinesel k izboljšanju organizacije bodočih akcij.
Nagrade:
1. Skibob — darilo IE
2. Smučarske palice — darilo tovarne Elan
3. Pulover Almira — darilo občinskega sindikalnega sveta
Rezultati ankete in žrebanja bodo objavljeni v Naši smučini. Na podlagi teh rezultatov bomo lahko ustregli čimvečjemu številu krvodajalcev. Zato prosimo vse, da anketne liste izpolnijo in oddajo v anketno skrinjico pri vratarju do 16. maja 72. Pri žrebanju bomo od vsakega krvodajalca upoštevali samo en anketni list.
■ (Odreži)
ANKETNI LIST
Priimek in ime:
Oddelek:
Obkroži 1. a ali 1. b in 2. a ali 2. b
1. Kri bi želel oddati:
a) izven rednega delovnega časa proti plačilu (npr. 50 din)
b) med rednim delovnim časom, s tem da je ta dan dela prost
2. Kri bi želel oddati:
a) v Ljubljani na Zavodu za transfuzijo
b) na Bledu v Zdravstvenem domu
V	Ljubljani in na Bledu bi krvodajalci dobili zaporedne številke z naprej določeno uro odvzema krvi. Prevoz na Bled ali v Ljubljano bi bil organiziran z avtobusi.
Ob smrti našega dragega očeta
Jakoba RESMANA
se iskreno zahvaljujemo članom kolektiva za izraze sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo sodelavcem splošnega sektorja, strojne delavnice in gasilcem.
Žalujoči: sin Andrej z ženo Magdo ter hčerki Minka in Kati.
Umrl je naš bivši večletni sodelavec, sedaj upokojenec, tov. KILLER Josip, stanujoč v Ljubljani, Tesovnikova 88. Pokojnik se je rodil 19. 3. 1900 v Hrastniku. Pri našem podjetju je nastopil službo 17. 7. 1952 in opravljal delo trgovskega zastopnika do 30. 6. 1960, ko je bil upokojen.
Kot vestnega nekdanjega sodelavca ga bomo ohranili v trajnem spominu. Njegovi ženi pa izrekamo naše iskreno sožalje.
18. aprila je poteklo 11 let, ko nas je v tragični obratni nezgodi za vedno zapustil naš večletni sodelavec Potočnik Anton. Pokojnik se je prvič zaposlil v našem podjetju že
2.	5. 1950 in je delal pri nas do 22. 10. 1954, nakar se je zaposlil v Železarni Jesenice. Dne 23. 1. 1957 pa je postal zopet član naše delovne skupnosti, kjer je delal do smrti 18.4.1961.
Ob 11. obletnici njegove smrti so predstavniki sindikata Elan položili cvetje na njegov grob na pokopališču v Mošnjah in obiskali tudi njegovo družino.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob nenadni izgubi dragega očeta PANGERC SILVESTRA izrazili sožalje ali ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala mojstrom in sodelavcem kovinskega obrata. Inštituta in razreza za podarjene vence.
Žalujoči: sinova Vester in Pavel, hči Anica in ostalo sorodstvo