Dolenjsko Novice izhajajo vsak petek ; nko ; : jo tli fian priiziiik, dan ^loprej. : :
Cena jiiu jc za coio leto (od aprii:! (io apriJii) ;î K, za pol leta 1'50 K. Narot-niiia za NcincMjo, Bosno in (irtifio evrojiskc državo znaša ^'.">0 K', m Ameriko 4*50 K. Ust ill Oíílasi se jilačujcjo Hajirei.
Vse (l()|»ise, Iiai'očiiiii« iti oznanila ,s]prejeiiia tiskarna J, Krajce nas].
Ne visina obresti, ampak varnost vlog bodi merodajna!
(1'onntiB h „Namdiidu'ft fiosiioditrja" Ětftv. 12.
K dno 2r>. junijn.l
Vojna kri/a je povzrot^.ila v ti'guviiii in iiidiiíílriji znatno omejitev, v niiioyili strokali celo popititio nstavitev olii'atov.
Posledice tega iioložajiiseitiiitio (iruglit ndi'azvescljiviii pojavov kažejo tudi v blagajnah baiik iti donarnii) zavodov, ki sc havijo s linaïiciranjein tj'govskili in obiltiih liodjelij, katera vsled svojtí ustanovitve ne is(V,jo ini hankati skoro nobenili kreditov. Kapitalijc, osredoločene v l)lagajnali baniiiili zavodov, ostajajo nepoi'atdjene, ali -A drugimi besedami, ne donašajo biiiikaui dobička, lia bi mogle vlagateljem plaeevati obresti v enaki višini kakor prej. Nasprotno tnoi'ajo mnogi, osoi)!to veliki zavodi, ki imajo nabrane mnogo gotovine, katei'c v sedanji dobi ne morejo ugodno razposoditi, ti-peti /aradi tega zgubo, Da bi to />giibo omilili, so ti zavodi prisiljeni znižati ol)res(.no inei'0 za vloge, s čemer poleg tega zadi'žu-jejo iiadaljni dotok novib vlog. Znižanje obi'eslno mere za vloge gre v mnogih ve-likili zavodili tako daleč, da ne «brestu-stujcjo — poácljuo veíjim vkgiiLe^jum (kapitalístoni in manjšim denarnim zavodom) — njihovih naložb višje kakor po 3% da, v nekaterih slučajih celo samo po 2'/a do 2"/«. Ako bi današnja kriza imela trajati daljšo dobo, mogli bi uiakati Še večje znižanje obrestne mere, morda tako daleč, da bi se naložbe sprejemale brez obresti, ali da bt vlagatelj moral celo plačati neko pristojbino za shrambo denarja, tako kakor je bih) običajno pred davnimi časi v jirvih poČetkih baidiarstva, ko je šlo vlagateljem samo zato, da se iijihova gotovina in vrednostni jiredmcti
varno spravijo, zakar so morali batddrju plačati posebno odškodnino.
Do takega stanja, upajmo, no bo prišlo. Kasprotim se bo začasno znižanje obrestno mere v bližnji bodočru)sti po sklepu miru pi'evrglo v denarno draginjo. Po denarju bo tedaj veliko povpi'aSevanje, ker bo z novim oživetjem ti'govine iii obilnije oživelo tudi kreilitno gospodarsivo v nepričakovanem obsegu, tako da bodo sedaj prizadejanc izgube na obrestni meri biž zaravnatie. Za to bodočo dobo moramo žc sedaj gledati, da si pridržiiiio razpoložljivih denarnili sredstev in si vzeti za nauk današnje prilike, ki s svojim silnim vplivom segajo tja do naših vaških posojilnic, ki bodo morda kmalu iirisiljene, enako drugim denarnim zavoííom zaenkrat l)rimcrno znižati obrestno mero za vloge.
P]'i tem znižanju obrestne mere bodo kmetiške posojilnice imele v primeri z drugimi denarnimi zavodi to ]u'ednost, da imajo med svojimi vlagatelji veliko veČino malih vlog, katerih lastniki ne polagajo v pi'vi vrsti važnost na visoko obrestno mero. Zaradi tega se kmečkim posojilnicam ne bo treba bati, da bi znatno zgubile hranilnih vlog, ker razboritim vlagateljem gre glavno za varnost hranilni h vlog in bodo navzlic znižanju obrestne mere sv^^ji'. pribraiiko pusitili v iiosojilnici vedoč, da so (ukU najbolje in najvarnejše spravljeni.
Datiašnje razmere, ko je toliko denarja lia preostajanje, jasno osvetljujejo značaj in varnost denarnih zavodov in bank, katerim so zaui)a!ie vloge posameznikov in manjŠili denarnih zavodov. Hedaj je možno trdnost linančne poillage iii solidnost podjetij, katera zakiadajo ti veliki denarni zavodi, p r ecc j zanesljivo oceniti i>rinierjaje njih iinančiio pripravljenost (likvidideto) in visokost njihovih denarnih preostankov in s tem d i k t i ]■ a n o
znižanje obrestne mere. Denarni zavod, kateri danes zniža obrestno mero, dokazuje s tem, da ima denarja zadosti in da ga ne more ugodno in varno porabi t i. K(t navzlic temu znižanju luinašajo novi vlagatelji svoje priiiranke, a stari vlagatelji jiii ])Ui^tc še naprej, izražajo s tem zavodu svoje zaupanje in liriznavajo, da jim gre v i)rvi vrsti za varnost naložbe. So pa še drngi zavodi, kateri obrestne mere ne znižajo in še z inserati ]io Časopisih vahijo nove vlagatelje v svoj krog. Med vrsticami takega inserata moreš čitati: zaupanja vlagateljev nimamo; denarja nam manjka; tega, ki smo ga bili dobili doscdaj, smo vtaknili v podjetja, katera moramo ven iji ven z nova zalagati in sicer v dobi, ko drugi veliki zavodi nimajo prilike svoje preostanke varno nalagati.
Veliki dotok vlog v kmetiške i)oso-jihiire svedoči, da uživajo te selske blagajnice zaupanje vlagateljev, katerim gre I)ri nalaganju težko priliranjenega denarja poglavitno za varnosi:, ki jo vidijo v neomejenem poroštvu, iiodaneiii po premoženju vseh Članov.
AHagatelj, ki polaga važnost in vai'uost vloge, si more sedaj napraviti precej zanesljiv pregled o boniteti denarnih zavodov, ('iiu večjo obrestno mero kateri zavod nudi, tem riskantnejša jiodjetja mora h-tiani'irati z zaupanim mu denarjem, da more dajati vlagateljem visoke obresti, poleg tega mora skrbeti za pokritje velikih režijskih stroškov, za izplačila visokih dividend in tantiem in za dotiranje svojili rezervnih zakladov.
t'im manjše obresti daje banka, tem vai'iiejše so pri nji naložene vlog e,
Naročajte „Dolenjske Novice!"
Peronospora na grozdju.
Vsled zaiinjega deževja in megle sc je i)ričela po nekaterih krajih na Dolenjskem razvijati nc samo listna, anijiak tudi grozdna peronospora.
To bolezen zamenjajo mnogi s ple-snobo in ko jo zapazijo, se takoj lotijo žveplanja, ki pa — kakor vemo — proti peronospori ali paležu nič ne koristi. Edino ležveplanje z galiČnim žveplom, to je takim, kateremu je primešano 3"/ii do zmlete galice, učinkuje tudi proti tej bolezni.
Kako se loči po plesnobi napaden grozd od onega, ki je napaden od peronospore ali paleža?
Ùe napade peronosi)ora grozdje zgodaj, to je kniahi po cvetju, postane kosmato, podobno kakor da bi bilo plesniví».
Ampak, če si ogledamo to naviilezno plesnobo natančno, vidimo, da se od ]irave plesnobe bistveno loči.
iledtcm ko napravi tirava plesnoba (oidiitm) na kožici jagod sivobelo, tenko kakor s pepelom aH z ajdovo moko potreseno i)revleko, je jagoda, ki je naiiadena od peronospore ali paleža bolj kosmata, kakor z drobčkanimi koščki vate posuta. Ta bela ruša stoji od jagode jiroč in se na-njo iie t>i'ilt;ga tako tesno kot pri pravi plesnobi. Pa tinli na grozdnili pecljičkib, skozi katere se bolezen vedno naseli v jagode, najdemo take kosniatinke. (U1 peronospore napadene jagode postanejo kmalo bolj temne, črnkaste, se osušijo in sťrknejo, so tedaj podobne cibebam. Ůe jih prerežemo, so znotraj črne ali vsaj Črnkaste in konečno se i)osušijo in odpadejo.
Če sc naseli peronospora še-le koncem julija ali avgusta na jagodah, potem navadno sploh ne imstanejo kosmate, ampak Ic teninozeleiie, ali zelcjiočrne, kakor spar-
LISTEK.
Na Kresni večer, ikohûo.)
]Cresni večer je. Po gričili gorč kresovi, njih i)lamen je nemiren . , . Tudi na gi'ičkn, ki stoji nasproti hišici našega Tončka, je zakuril nekdo kros. Ali letos ni tako velik, ni tako žareč in ni tako vesel, kakor je bil lani ... In tudi ni Tončka, da bi lU'itekel gori in o]>azoval vso naravo v prelestni noči... Tudi ni očeta, da bi ga opazoval skozi okno; in mama V ... Kj« so tisti fantje, ki so lansko leto kurili kres V . . . Zakaj se letos suče okrog ognja samo par i)astirjevV , . . Ali se je v enem letu vse izprenienilo, ... da ni nič tako, kakor je bilo lani? O, pač nekaj je! Ali ne vidiš hišico tam doli jiod gričem prav tako, kakoi'je bila lani? Ali jo ne razsvetljuje ]ilamen kresa na griču, tako kakor lani? Da, vse kakor lani. Tudi okno je odprto kakor lani in ob oknu sloni nekdo — pa samo nekdo, ženska je . . . lani pa sta slonela dva . . . Lani so bile njiju oči uprte na grič in zasledovala sta s pogledi svojega sinčka . . . Letos pa ženska sama topo zre j)red se, včasih se z nemirnim pogledom ozre na gj'ič in tužno zavzdihne . . . Sina pa ne zagleda nikjer in ga ne bo zagledala . . . Tudi sam ne bo iiritekel doti s hriba . . .
in kresovi pojemajo vedno bolj in bolj. Tu pa tam sc Še kateri svetlika, trepeče in naposled ugasne. Ob od[>rLem oknu jia sloni žena bledih lic in premišljuje svojo usodo. Zunaj naokoli je že vse mirno in liho, ne jednega kresa ni videti več, na nebu migljajo zvezde in hladen veter veje okrog hišice in se poigrava s Črnimi lasmi žene; zdaj pa zdaj skovikne sova v lesu iu žena se za hipec preplašeno ozre v ono stran, odkoder se je zaslišal glas. Zdaj se je prikazal mesec na nebu, bled kakor lica na oknu sloneče Žene, Žalosten, kakor žena sama.
In vstala je žena iz-za okna, ga zaprla in pi'ižgala v sobi luč. Ozrla se je po sobi, pa bila je sama, čisto sama . . . In pokleknila je prod sv. razpelo, pred tisto razpeio, ])rcd katerim je klečal pred enim letom njen sinček in dolgo je zamišljeno gledala v Križanoga, v njeni duši pa se je bil vroč boj . .. Pa je zopet vstala in se vsedla na stol, se ozrla tia uro; kazala je Četrt na ednajst. 1'ozno bo že, si je mislila. Gi-em k počitku ... V Tončkovo sobo grem . . . tam je bolj prijetno, bolj tolažbe polno . . . In vzela je svetilko in naglih korakov je odšla v sinovo sobo.
Čez dobrih pet minut je bilo vse mirno okrog hišice in v mali soin je počivala ti'peča mati, — pa saj ni več mati.
ker njen sin že počiva od liožiča v hladnem grobu — ]K)čivala je trpeča že-na, — če že ni vdova, — ker od Velike noči že jii dobila od moža nikakega sporočila, Jlorda je še živ, morda pa j« žc mrtev . .. Počivala je, Spati jta ji ni dalo. Na postelji jc ležala, njena ustna pa so šepetala v bridki žalosti;
„O Kresna noč! Koliko veselja si piinesla vselej marsikomu! Letos pa iiri-iiajaš obložena z žalostjo in trpljenjem. Sicer so goreli kresovi, njih idamen je razsvetljeval pokrajino, ali tistega veselja, tiste sreče ni kakor druga leta. Pred letom je tukaj sladko spal moj najdražji zaklad .. . moj edinec; pred letom sva občudovala z možem tvoj čarobni kras in srečna sem bila in zadovoljna. In letos? ... O, Kresna noč! Nimam ne sina, ne moža; — sama tugujem v britki nesreči. Tam na blagoslovljenem prostoru i)ri cerkvici spi moj edinec in tam gori v gozdnih Karpatih se bojuje moj mož, od katerega nimam nobenega glasu. Morda že sanja v Karpatih večne sanje Kresne noči . . . In po naši domovini ne gori letos mnogo kresov; na nekaterih krajih jiii še celo nič ni . . . Pač pa gori na roi)ovib slovanskega do-inovja sto in sto kresov ! Tam doli na hrvaško-bosanski meji preži tolovajski Srb na našo Ijnim Avstrijo. Hrabri branilci dotuovine zažigajo ogenj in ga jiošiljajo za sovražnikom. Na severu izsteza svoje
roke Uns po slovanski zemlji galiŠki in naši hrabri hranilci ga odganjajo in preganjajo in z Božjo pomočjo izvojujejo čudovite zmage? In doli na soliičnem jtigu? Izdajalski Lah lioče ugrabiti slovenske kraje in nas Slovence razkosati in razdeliti v svoje podložnike. Ali mi zaupamo v Boga in prejničani smo, da tudi ta zabrbtnež nam ne bo odvzel naše sreče pod zaščito Avstrije. Na pragu naše slovenske domovine ob bistri Soči se bijejo vi'oči boji in gori mnogo kresov! O, le gorite kri!sovi i>o slovanskih pokrajinah, kresovi britke žalosti in trpljciija, — kresovi strašne vojske! Le naj se množi krog naših sovražnikov, z Božjo pomočjo bodejo naši hrabri branilci premagali vse! Če gori še toliko vojnili kresov, se ne ustrašimo, zato ker veuio, da gori v Božjem Srcu .Jezusovemu kres večne ljubezni, ki nas v vsaki nesreči pod])ii'a in tolaži! Le ])ridno nalngajmo na grmado Božjega Srca ilobra dela in molitve, da nas bo vse (d)jelo s svojim žarom, naše sovražnike pa ponižalo in oslabelo!"'
In na ustnicah žene jc zaigral prvi smeliljaj; mislila je paČ, da vse to pri-IHiveduje svojemu sinu. Pa bile so Ic napol sanje, napol razburjenost in trudna jc umolknila in sladko zaspala, zunaj pa je vladala čarobna kresna noč . . .
17. junija 1915.	!-'r. dc-Cuin».
jene, ali j)a od pccljiřkov doli plavkaste ill se končino jiossušijo.
Tirava jilcsnoba (oidiiinť) je i)a pri mladil) in stariii jagodali vedno etiaka.
-lagoda ))ostane peptdiiatosiva, kožica kflika, a znoh'aj je jagoda zdrava, Ic kožica je l)olna.
Vsled tega se jagoila, ki je znotraj /.di'ava, zelena in ne řrna in spaijeiia kot pri peroiiosjiori, razpoČi in posuši, ampak ne odpatîe.
Proti tej I'avno popisani pravi ple-snohi (oidiju) je treba ti'lo in grozdje Žveidati, ampak proti peronospori ali paležn ne koristi žveplo nlÉ, temveč le galica, ozii'oma jierocid ali drnga iiadotnestiliia sredstva za galico.
Žaliljog se ]iri škropljenju trt jii'i nas veliko premalo jiazi na grozdje. Zlasti pri drugem škropljenju, ki se moi'a izvršiti vedno kiiialo])o cvctju, je treba grozdje dobro poškropiti in sicer toliko, da od njega kaplje, tako da pride galica prav do pecljickov.
Najbolje je poškropiti vinograd kot po navadi in potem še enkrat skozi iti in škropiti le po grozdju,
Vkrajib, kjer peronospora letos grozdje najbolj na))ada, so s]do!i vinograilniki v .škroiiljeiijii zaostali. Mnogi škropijo zdaj še-le v ])]'vie, drugi pa še-le v drugič iti pri tem so med prvini in drtigini škropljenjem pustili pi'eslcdek skoraj enega meseca.
TjC tisti, ki pi'aviltio škropi in galico dobro iiripravi, se zamore zlasti v bolj mokrotnem poletju — iit to je letošnjo poletje brez dvottia — jievonosporc ubraniti.
Škropiti je do konca julija in siccr najmanj ti'ikrat, to je prvii pred cvetjem, drugič 14 dni za pi'vitii Škro])ljenjem in tretjič 3 tcdiie za drugim.
Pri letošnjih visokih vinskih cenah bi se bilo pač gotovo izplačalo — čei)rav je veliko i)onianjkanje delavccv -— posebno važnost na škropljenje polagati.
Pri nas pa je v navadi najprvo površnost, dostikrat celo brezbrižnost in nemai'Dost in potem pa veliko tarnanje in stokanje.	Ti. .Skalický.
Gospodarske drobtiiie.
Hudobnega bika se lahko na ta način kroti, da se iiui priveze ena vi'v za plečeti okolu života, driiga vrv se pa privože tako-le: najprej oktdu j'ogov, potem se potegne vi'h vratu Čez viher, kjer se zaveže okolu prve vrvi za jtleČeti, potetii pa potegne nai^cj jio hrbtu, ledju, križu i[i zavije okoli reiia nazaj in zaveže trdno na križu. Tako povezan bik ne more z glavo h tlem iii zato zgubi svojo Jievarno tnoč, ki je že marsikoga spravila v nesrečno smrt, Se-le zadnjič smo slišali o takem nesrečnem slučaju, ki se je pri-jietil nekemu gospodaj'ju i)ri Višnji gori. Bodimo pri teli živalih bolj previdni! Če imamo peljati bika na semenj, se prav zelo pi'iporoČa, da niu ]irivežemo Čez čelo in oči kako vrečo, ker ga na ta način veliko lažje [»eljenio in krotimo. Povezovanje bika za noge (bicije) se pa manj jiriporoča, ker sc je Jia ta način že marsikatci'ega bika tako daleč mučilo, da je imel vsa razbita kolena in da je nazadnje v kakem cestnem jarku obležal, da ga ni bilo mogoče spraviti nikamor več.
Pika pri kokoših, Pri nas je navada, da se pika izdre, če obole živali za to boleznijo. To je pa muka za živali. Izdiranje ])ike z jezika je v resnici trpinčenje živali! Kaj pa je pravzaprav pika y Pika je ti a h 0,(1 [u'i kokoših, ki prihaja od ])reiilajcnja. Pri tem oboli tudi komx jezika, ki postane bled, btd in bolj tid. P]-i Inidem luibodu, ki se pokaže ne-lo v nosni duplini, amjiak tudi v sapniku in ustni (liiplini, jiostane jezik suh, bolj ti'd in i'ožei), in tako iziiremenjen jezik imenujejo itiko na jeziku. Namesto, da iz-diramo roženo špico na jeziku, se i)ripoi'oča imeti kokoši na gorkein in suhem. Za jed naj dobe itiehko pičo in v vinu namočen kruh. Kot zdravilo se pa priporoča, da
se maže jezik in usta z oeetoîn, v katerem smo j'aztopili nekoliko sladkoi'ja tako, da je ocet sladak. je dobro domače zdravilo. Oluidjenje jezika naj se i)a o])usti, ker je to ])ravcato trpinčenje tako obolelih živali.
Vojska z Italijo.
Dunaj, l;j. julija. 1'radno razglašajo :
Na primorski bojni črti so bili včeraj na posameznih točkah ljuti artiljerijski boji. Napad več italijanskih pešpolkov pri Tle-dipulji je bil odbit.
Položaj na koroškem in v tii'olskem obmejnetu ozeiidju je ncizprcttienjcn. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. lííifer, fml.
Lugano. „Tribuna" sodi, da so izgubili Italijani ob Soči 8().(K)U uiož.
Italijanski kralj pri Plaveh jokal. „Pressburger Tagblatt" poroča, da je italijanski kralj Viktor Emanuel, ko je videl strašne izgube svojih vojakov pri Plaveh, jokal.
15.000 Lahov prosi za državljanstvo v Švici. Curih, junija. Dosedaj je 1 !50(J0 laških vojnih zavezancev prosilo za državljanstvo v Švici, da se jim ni treba odzvati laški mobilizaciji.
Vojska z Rusi.
Rusi grade utrdbe ob rumunski meji.
liudimpešta. Tz Črnovie se poroča: Iz i)o-polnoma zanesljivega vira se trdi, da Rusi svojo niejo nasproti Uunuiniji zelo močno utrjujejo.
Optimistična sodba ruskega generala.
Milan. „Seiiolo'' poroča o razgovoru z nekim aktivnim ruskim generalom, ki je izvajal: Uiisi upamo, da bomo julija preskrbljeni s strelivom. Ustvarili bomo med tem novo aruiado in pričeli zopet prodirati. Rusko tvornico izdeljujejo ponoči iii podnevi sti'c-livo. Oez Arhangelsk in Vladi\ ostok dohaja nepi'estano vojiiî materijal. liusko prebivalstvo je sicei' ]>obito, tega ne morem tajiti, a zaujtanio v iiašo končno zmago.
Razširjenje kolere v ruski vojski. Krakov, i I. julija. „Kurver Lwowski" poroča, da divja v ruski vojski kolera, ki tudi pozimi ni prenehala. Ker so se zanemarile zdravstvene odredbe, sc je sedaj kolera v iiiski vojski sti'ašno razšii'ila. Namesto, da bi na koleri obolele vojake pustili v oskrbi Kdečega križa, jih jia aj'inada vlači seboj od kraja do kraja, s čemer se je kuga raznesla in i'azpasla na vso strani.
Brezupnost na Ruskem. Kolin. Po „Heriier Tagwacht" poroča „Kiiln. Zeit.ung ; V ruskem proletaj'iatu se pojavljajo močni znaki revolucijskcga sti'cndjenja. V Pcti'o-gradu se šij'i med dclavstvotn revohicijska propaganda. Zaprli so jih že veliko. V Viliii so zapj'ii celo bolniške sestre, ker so bile osumljene, daširijo revolueijsko pi'opagando med vojaki. V moskovski di'užbi se trdi, da je Rusija i)Opolnoma poražena. Častniki, ki se vračajo z bojišča, otlkrito izjavljajo, da dvomijo na ugodnem uspehu vojske. V Rusiji se splošno sodi, da gre Rusija nasproti veliki ni dogodkom.
Car ukaza! moliti. Petrograd. „Rječ" poroča: Sveti sinod je na caijev ukaz zapovedal, naj se prirejajo v rnski državi prošnje molitve in procesije, da se iz])rosi božja iiomoč v težavnem položaju.
Na južnem bojišču.
Črnogorski napadi zopet odbiti, Dunaj, ,12. julija, lii-adno razglašajo: Zadnji Čas razvijajo Črnogorci ob hei'cego vi tiski meji živahnejše, a pop(dnoma t»rezusj)ešno delovanje. Približno dva Črnogorska bataljona sta nedavno po daljšem obstreljevanju s teško artiljerijo zopet napadla naše oli-mejne postojanke vzhodno od Avtovca. Jiila sta odbita. Nek naš letalec je istočasno zelo uspešno metal bombe v nek čnmgorski tabor. Bolj južno od tatn je vdrl nek sovražni bataljon čez mejo. Tudi ta je bil s jtrotinapadom vržen na črno-
gorsko ozemlje. Vzhodno od Trebinja je sovražnik po neuspehih miindega tedna zaman [loskušal, da bi z ognjeni tcŽke artiljerije dosegel kak uspeli. Namestnili načelnika generalnega Štaba: pl, lldfer, tml. Izjava srbskega poslanika v Rimu. — Srbija ne zahteva Dalmacge. Sofija, lo. julija. Srbski poslanik v Rimu je izjavil: V Srbiji vlada pobito razpoloženje, ker se od tako male dežele, kakor je Si'bija, neprenehoma zahteva, da odstopi kak dei svojega teiitorija sedaj Bulgariji, potem Riimuniji ali pa Grčiji. Srbija si ue jiri-svaja nikakšne pravice do Dalmacije, ampak zahteva samo izhod na morje.
Nemško-fi*ancosko-belgijsko bojišče.
Nemci odbijajo trancoske najiade.
Berlin, 13. julija. Veliki glavni stan: Francoski napad z ročnimi granatami pri sladkoi'iii tvornici pri Soucliezu je bil odbit. V zvezi z naskokom na polvopališče se je naša poslitjanka v širini GOO metrov potisnila pred jjokoiialiSČe, Tudi t'abareth Rouge, ki leži ob cesti v Arras, je bil vzet. Število ujetnikov seje povišalo na îi Častnike in 215 mož. Razne priprave za sovražne protinapade smo obstreljevali in s tem smo prepi'ečili njih izjjeljavo, Aled ^lozo in Mozelo je i'azvil sovražnik živahno aj'tiljerijsko delovanje.
V gozdu Pretre so se zrušili pred našimi vrstami štiije sovražni napadi z velikimi izgubami za sovi'ažin'lia.
Najvišje vojno vodstvo.
Turška vojska.
Nove na Dardanele odposlane čete.
Haag, 9, julija. Iz Londona se poroča: Iz Toulona v Dardanele se je odpeljalo minuii teden zopet 'iU.OD') mož. Angleška adtniraliteta ]ioroča, ila zahteva vîSji dai-danelski poveljnik Hamilton vsak mesec najmanj 3,">.0(t0 do 4.').00() novih mož, da moi'c nadomestiti ujetnike, ranjence, mrtve in bidnike.
Razvedrilo.
strah. <Hga: „Torej Tvoj ženin Ti piše, da se je naučil v vojni kuhati
Nada: „Da! Sicer pa upam, da vojska vendar ne bode tako dolgo trajala, da bi se naučil boljše kuhati od mene!"
Trgovsko. Trgovec (kristjan) pokaže trgovcu sosedu lepo novo blagajno z vprašanjem: „Kako se vam dopade moja nova blagajna, gospod MozesV"
Trgovec (žid): „,laz ne sodim blagajne po zunanjem, gospod Novak!"
Dota, i^enin očetu svoje neveste: „In koliko tedaj bodete dali svoji hčeri dote V"
Oče; „Lepo opravo, (iOOo kron in jia — 1 kilo moke!"
Na dopustu. Íícna: „Franeelj, povej, kaj hujše učiidiuje, granata ališrapnelV"
ilož: „Oh, draga Liza, oboje mori grozno hudo; a vendar je hujša granata, ker je ženskega spola!"
DomaČe in tuje novice.
Duhovske vesti. Podeljena je Župnija lioštanj ob Savi č. g. Kugellieit Rakovec, kajdanu v Ribnici. Premeščeni so čč. gg.: T van Borstnai', župni upravitelj v .Sent-Lenartu za žu^). upr. v Novo Oslico; .T()sip KlopČiČ iz Kaimiika za žup. uprav, v Šcnt-Lenart; Franc Govekar, prefekt v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano za kaplana v Ribnico; Ivan Sever iz Koroške Bele v IMoravČe; Anton Zalokar iz Brezovice v Ornomclj ; .Josip Jlarkič iz Preddvora v Ilorjulj. — Nameščeni so čČ. gg. semetiiški duhovniki ozii'oma novomašinki : Ivan Dežela v Preddvoru; Franc Vavpetič
na Koi", Beli; Ivan Vimlišar v Kamniku; Franc TTčakaj' na Brezovici.
Kot vojaški kuřat je ;íO. junija odšel gospod .iosip lîulovee, dosedaj ka))lan pi'i Sv. Ki ižu liri Ijitiji,
Zrelostni izpit. Učenci, ki so z ugodnim vspehotn dovršili sedmi gimnazijski razi'cd, in so ali že v vojaški službi, ali ]ia bodo kmalu poklicani, smejo takoj jirositi, da se jiriiHislijo k zrelostnemu iz]utu. Pi'ošnje, opi-emljene z vsemi gimnazijskimi izpričevali in krstnim listom, naslovljene na C. kr. deželni šolski svet, naj se položijo pri c. kr. gimnazijskem ravnateljstvu v Rudollovem, — C. kr. giitui. i'avnateljst vo Rudolfovo, 14. julija lOl.f).
Izgubila je neka «scba v nedtdjo v ])i-ečcnski cerkvi denarnico z manjšo vsoto denarja; nazaj jo dobi v prodajalni pi'i .1. Ki'ajec nasi.
Poročil se je strokovni učitelj dež. kmetijske šole na Gi'inu, c. in kr. poročnik iJO. peŠpolka, g. Fran M a 1 îi s e k z gospico Fi'atijo Žitkovo. — Rogaška Slatina-Vrhnika, 5, julija 1915. — Čestitamo!
Prememba posesti. Hišo g. Petriča v kapiteljski ulici je kupil g. Agnič. Hišo g. Tonjeca blizo kolodvora g. dr. Fuilan.
Dar. Hranilnica in posojilnica v Kan-diji je darovala „Pomožnemu odboru za primorske begiince v Ljubljani (Zadružna Zveza) 100 kron podpore.
Umrla je v Bršljinu pri Novem meslu dne 11, julija v noCi gospa Neža (îlobeinik roj. Vcrtačnik po dolgi in zelo mučni bolezni, komaj 3 T) let staia in po])olnoma vdana v Božjo voljo, previđena s sv. zakramenti. J'okojnica je bila rodom vrla Štajarka doma iz Planine, ter zapušča žalostnega soproga in devet nepreskrbljenih ■otročičev, katerim je bila uzorna soproga tc]' skrbna, pridna in prava krščanska mati. Ranjka je bila ])a tudi izvrstna gospodinja, ljuba sosedinja, splošno spoštovana, radodarnih rok in usmiljenega srca (to iv,vo,žo,v, kvat ko : bila jo vseskozi zlata
(lusa. — Kako zelii je bila prerano umrla priljubljena, je dokazal tudi njen slovesni pogreb, ki se je vršil v torek zjutraj v Prečni z daritvijo sv. mase. Istega se je udeležilo posebno mnogo meščanov mej njimi več odličnih oseb in pa tudi precejšnje število iz okolice. Naj si odiioČije od truda- in uiukepolnega življenja v hladnetii grobu, a njeni blagi duši naj iiodeli Bog rajski mir! tî. soproga in pa bridko prizadeto (lruži]io naj pa tolaži zavest, da je ločitev od predi'age ženke in mamice le začasna in da se vsi zopet združimo nad zvezdami.
Dež. poslanec g. Zurc. Pod to notieo smo prinesli zadnjič sporočilo nekaterih znanih ruskih vjetnikov. Označen je bil pa ki'aj napačno, torej itrijiescmo tukaj popravek, da se prepreči napačno naslov-Ijeujtt na dotične osebe. Glasiti se mora kraj: Merw, to je mesto v Buhari ali Tj'anskaspiji na Ruskem, in ne Mero.
Patent za domačo iznajdbo, za vlivanje in izdelovanje sveč po Jiovem praktičnem načinu, je podelil c. kr. patentni urad na Dunaja g. i\Iaikot-n 3ilalovič-u, umetnemu mizarskemu mojstru in posestniku v Novem mestu. Z novo iznajdbo je zagotovljen najboljši uspeh na tem imlju Že zaraditega, ker se zamorejo vse sveče lepo in enakomerno ter z precizno gotovostjo vlivati tako, da odjtade vsak izmeček sveče (Ausschuliware) in da se doseže s to novo iznajdbo tudi velikopercentno Intrejše iz-gotovljanje sveČ, kar je jio dosedanjem dolgočasncin vlivanju zares velikanskega pomena. — S to novo iznajdbo si je tedaj pridobil vedno mai'ljivi g. Malovič velike zasluge za domačo industrijo ter mu za-nmremu k tej iznajdbi le odkritosi'čno čestitati. Želimo mu od srca, da bi se mu vse iiričakujoče tozadevne nade najzado-voljnejŠe uresničile!
V Trebnjem so ta teden podrli kameniti most, ki pelje čez železnico v „grad", ker se namerava ondi kolodvor razširiti za en ti)'.
iz Radovice se nam i)iš(3: Dne 4. ju), jt; ])e] nil lindovici ('. g. .lanc;/. Kraiiiiii'ić novo sv. mašo. NiisluUi niiiožit^a, ki je pi'i-hitela oil bli/u in dalei^ je poka/ala, tla Ijnlii take slovesnosti. 1'i'ckiasno ozaljSaiia cej'kev ni iiutgla vsin'ejeti vse te jiisatic množice v svoje naročje, l'a dolu i iiog je /, lepim vi-enienoiti |iosl.i(!geI, da so miiof,^ l)i'isostvovali tej lepi slovesnosti jired œi'kvijo. 'J'o lepo slovesnost, kakoršnc ni Idlo na Uadoviei že cdilj -IG let, je ]k)-vzdignil tiovoinašnikov pridigar, iti'eë. g. Sehweigei Fr., dekan iz Leskovca, ki je v ki'asnili bcsedali orisal novoiiiašiiikovo službo; }iov/dignil jo je tmli med vec duliovniki pred g. Dovgan Vv., pi'ošt in dekan i^"' Jletlike. Med oiUiOnitiii gosti siito opa/.ili C. kr. okrajnega glavarja. To rodko slovesnost je nad vse pi'iiiakovanje povzdignil doniafd pevski zbor pod vodstvom veleč. g. Milielciéa, poslanea in izkušenega 01'gaiiista. l'f) ve»; slavolokih so pozdravljali 1'arani svojega novomašnika;
pi'i)iodn iz eerkve ga je pozdravila deklica, hcg\inka iz Sai'ajeva, v imenu ondotnili beguncev. — „To je loil dan, ki ga je naredil t-iosiiod." Vsem, ki so se ga udeležili, bo ostal v ti'ajnein spominu. — Novoniašniku na mnoga lota!
Nadporočnikom pii 2, bos, berceg. polku jc imwiovan poročnik v rezervi dr. Vladimir (loiia, ki je sedaj dodeljen ne-kenui etapnemu poveljstvu iia italijanskem bojišču.
Odlikovanja slovenskih častnikov.
Vojaški zaslužni križec B. vrste v. vojno dekorac-ijo podpolk. 17. ])p. Hugon Ventonr. Najvišje pohvalno priznanje: llitmojster ."). tren. div. Josip A'odopivec; poroi'inik 17. pp. Ivan Novak; nadporočnik 7. havb. p. Dr. Aleks. Hajovic; poročnik 27. dom. pp. Mihael Levcc, — I^lat zaslužni križec s krono na traku hr. svetinje polk. zdi'avnik dr. Tvati Korže, vojna bolnica 5/4.
Odlikovanja slovenskih vojakov. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dokoracijo: Stotnik 27. pp. Anton .lasbiîc, nadporočnik 47. ])p. Karol KrnsiČ, itoročnika Kudoif Devet in Kran Hnrian, nadporočnik 78. pp. Alojzij Sterbenc, Ponovno najvišje pohvalno priznanje: nadporoiinik 17. pp. Emanuel Řullaj in nailjioroČnik fji. jip. Hugo rriniian. — Najvišje pohvalno priznanje: nadporoenilí 44, pp. Karol Steniiša, stotnik 7. gor. to]), p. Milan deněič, stot.nik 7S. pešp. (ivido Pousè, poroěnik 1 7. pešp. Mihael Grus, poroínik Karel pl. l'lahki. — Srebrno lirabrostno svetinjo 1. vrste; višji ognjičar 1. (rd. to]), p. Josip Koder. Srebi'no hrabr. svetinjo 2. vrste: desetnika Luka Stare in Alojzij Stross pri pion. hat. jïronasto hrab]', svetinjo: desetnik Jakob Strauss, pionirji Ivan Uelik, Simon Javwnik in Fi'anc Venta pri 5. pion, bat. — Xlat zaslužni križec na traku hrabr. svetinje: poročnik prov. častnik 8. loy. bat. Ivan Masek. — Srebrno hrabr, svetinjo: ]iionirja Fran Golograne in Andrej Tremelc, B. pion, bat. — Bronasto hral)r. svetinjo Frane Sluga pion. bat.
Slovenski Častniki so imenovani: za majoi'ja stolnik domobr, p. Josip Svetic; za stotnike: nadporoěniki 27. domobr. pp. Ivan Rojtiik, li,udolf Ckmar, Jos. Nežmaeh, Ernest [Majcen, Ivan Orehek, Fran Benkovič 23. (lotiiobr. p., Oton Wissiak 2G. dombr. i). Za nadporočiiike; Leon Lindtncr 2<j. dom. pp., Boguslav pl. Milialié, Kristijan l'urtot, Avguštin Tfojanšek, Fran Korent, Stanislav Lavrenčič, P\an Aleš, Fran Hožman; za poročnika i)a: Riidoll" Skolai', IMaks Abnja, Ihigo Schauta, vsi od 17. pp.
Slovenci v cesarico, lílizabete bolnici Rdečega ki'iža v Rndolfovem: Brežnik Fran, Ahlin Ignac-, ljudwiger Fj'id., Košiijek Anton, vsi iz Novega mesta; Ti'selič Janko iz Sv. Jviiža; Koinunjar A'incenc iz Uobi-dišča. Primorsko (išče svojo ženo in otroke); Si-šič Ant. iz Siuai-jcte; (-laspciršiii .lanez iz Straže; Mišan Mihael iz okraja Poreč; Wale Anton; Prah Jos. îz Kostanjevico; Brejc Ivan iz Idrije; l^aškvan Mihael iz Reke; Kontus Jos. iz Letaj pri Pazinu;
Jarič iz Petrovaradina; í^iiíitek Ivan iz liohinjii; Rožman Jožef iz Brežic.
V	pokoj stopi pi'eč. g, h'ranči.šek Ksav. Zoreč, župtiik v iVovi Oseliei pi'i Škofji Loki, Rojen je bil v Št. Lovî'encu oh Temenici IT), nov. isr)4. Jvot Dolenjec izbral si je za svoj dom v ])okojn zopet Dolenjsko in sicer Gor. Sušice |>ri 'i;o}ilicah, kamor se bode v kratkem preselil. Vsi ga z veseljem pričakujemo. Toda z največjim zadovoljstvom bomo sjjrejeli pi'eč, g. župnika na Gor. Sušicah, kjer bode v naši sredini lahko nemoteno vžival vseskozi zasluženi mir in našo in našili okoličanov spoštovanje. Vsemogočni naj ga nam ohrani prav mnogo let v vKi'stranski zadovoljnosti in v ti'iijneiti zdi'avju!
Nesreča s puško. 17 let stari sin posestnice in gostilničai-ke g. rcl.acliauer v Poljanicah Ferdinand Petscliauer je šel pred kratkim na lisičji lov. Na vo/,u se nui je po nesreči izprožila ]iuSka. Sti'el je mla-(hîtiiéa zadel tako nesrečno, da je kmalu nato umrl. Po dolini sidošno spoštovani gospej Petsidiauer naše sožalje ob tej veliki nesreči.
Računski listki v korist „Rdečemu križu" se iloiiivajo v Novem mestu samo pri tajniku tukajšnje podružnice gosjioihi Karol-u (iolia, c. kr. davčnem asi.stentu pri C. ki', okrajnem glavarstvu, sol>a št. 1. Gostilničarji v mestu in na deželi sezitr po njih! I blok s 10() listki stane 2 K.
V	francosko ujetništvo je prišel Anton Marolt iz velikolaskega okraja, ko je iz Amerike liitol jiod orožje. Godi se mu slabo. Pravi, da je tam skupaj 22 Kranjcev, večinoma doma od Novega mesta in Straže. (Prosimo, ako kdo kaj vé o teh (loliiiijskih rojakih, da nam sporoči. Dredn.) Tam jo zaprtih tudi nekaj Ivranjccv-dragoncev, ki so bili ujeti v Belgiji.
PoŠta Laze. oki'. Novo mesto, je opu-ščejia. Nabiralnik je zdaj na Vršnih selili.
Iz ruskega ujetništva je pisal Jožef Muren iz Vel. Lipovce pri Ajdovcu, ki je nekje v Srednji Aziji. — .htnez Jùjpi'ivnik, doma iz Vel- Vrha pri IJtiji je naznanil svoji ž(;ni, da je njettiik na Ruskem. — Iz Barnanla ob reki Gh v Sibiriji je pisal 27. maja líM.') h'ranc j\Iramor svojim sta-riSem v Male LašCe. Od začetka vojske ni bilo glasu o njem. — Jožef Vidmar je zdaj med ujetniki v Petropavlovsk-u, Akmalinskaja olilast v Sibiriji, je šc zdrav, kakor poroča materi dne 20. aprila. — Uradno so obveščeni domaČi, da je Franc Gros iz Dol. Straže ujet. Od Lukeževa ni bilo o njem nobenega glasu. Istotako tudi, da je Jožef Zupančič, dragouec, s Pogorc, občina Prečina, ujet na sv. Reš-njega Telesa dan.
Iz ruskega ujetništva se je 4. julija oglasil Fi'an Petrič n Jesenic na Dolenjskem. Biva v gubcrniji Akmîrlinsk. — Umrl je v j'liskem ujetništvu Martin Prah, posestnikov sin iz Koritne pri Vel. Dolini, Jlihael Požgaj, posestnikov sin v Zgornji Ribnici, je bií ranjen v Galiciji ter se zdravi v neki ogrski bolnici. — Ranjen je tudi .ložef (îajskî iz Ponikve pri Vel. Dolini. — Korporal Janez Luzar, posestnik, IrČavas, 17. jip., je ujet na Ruskem. — Oglasil ae je Anton Repovž, posestnik z Božjakovega, ki je pisal svoji ženi, (la sta ž ]ijim ludi Franc Pezdirc in Anton Guštin, oba iz DrašiČ pri Metliki. — i)glasil se je .Janez Vidmar od sv. Helene, o katerem ni bilo že 8 mesecev nobenega glasu. On [lise iz Skobelo pri 'Laškcntu v Tiirkestanu, da je bil v Przemysln njet in da je zdrav.
Vojaške vesti. Janez Ladiha, 17. pp. 4, nuirškomp., se že S mesecev ni oglasil. Ako kdo ve o njem, naj sporoči sestri Uozaliji r>adiha, Megletiik, pošta Trebnje na Dolenjskem. — Jože Kobe iz Jugorje, obč. Brusnice, ki je bil zadnjič z bratom .iaiiezom naznanjen kot mrtev, se zdravi v bolnici v .Mistelliachn, O .lanezii pa se še nič gotovega ne ve. — Pri 7. lov. bat. je lovec .losip Kastelic iz Šiiiartna pri Litiji vsled strela v ti'ebuh mrtev. — Pavločič Matija, lovec, iz Semiča, vsled
strela v vrat mrtev. — Črnovojnik Jože Prijatelj iz Škocijana, okr. Krško, ranjen v iirsa. — Florijan Kobe iz Vinice, težko ranjen. — .Tožet Kic, 17. pp,, doma iz Dol. Kamene, obč. Prečina, je vsled ran umil v Satoraly t jhely na Ogrskem dne 1 O. avg, 19 i 4. — Jožef h'ajt, zidar iz Novega mest.a, je umrl 21. febr. 1 i»] ."i vsled legarja v i^cld-bac-bii pri Gradcu. — Franc Bcccle, posestnikov sin z (ïor. Vrha št. 2., občina ňt. Peter, je v.sled ran umrl v bolnici na Dunaju.
Smrtna kosa, iz ňmartna pi'i Litiji se poroča, da je ondi dno 11. julija umrl posestnik Ivan Bi'cznikar. Bil jt; večletni žui)an. Pozneje je prevzel naeelništvo „Hranilnice in jiosojilnice", ki zelo uspeva. Krščanskemu možu krepkega značaja blag spomin !
Cepci so že zapeli na Mirni. I^Iarinovi so i), t. m. omlátili ječmen. Tako zgodaj ga prej še niso nikdar.
„Svetovna vojska". Zaradi izrednih razmer, na katere začetno nikakor nismo mogli računati, smo prisiljeni naznaniti Vam, da moramo s koncem tretjega četrtletja, t. j. z IS. sešitkom začasno prekiniti izdajanje „Svetovne vojske". Poleg urednika je iioklicanih v vojaško službo toliko tiskarniških uslužbencev, da z delom ni mogoče nadaljevati. Tudi se je papir in drugi tiskarski materijal tako izredno podražil, da stuo prisiljeni ustaviti nadaljevanje. Vsled obstoječih razmer tudi 1 (>., 17. in IS. sešitek ne morejo iziti v rednili 14dncviuli pi'esledkih. Kedaj se bo delo nadaljevalo in v kaki obliki, je pač odvisno od nadaljiiili razmer. Naročnikom, ki so plačali naročnino tudi za četrto četrtletje, bomo preostanek vrnili.
Z odličnim spoštovanjem
Katoliška Bukvama v Ljubljani,
Proti vohunstvu. Vsi krogi prebivalstva se iiozivljajo k dejanskemu sodelovanju na zabranitvi, iskanju in zasačenju vohunov. Pri tem se opozarja, da se take osebe vsiljujejo celo v vojaških, častniškiii in civilno-uraihiiških uniformah, da zainorejo nemoteno vi'Šiti svoje škodljivo delo. Vse ovadbe naj se iirijavijo najbližjemu vojaškemu poveljstvu, iKilitiCni oblasti, orož-ništvn ali pi'i občinskem uradu.
Oddaja iz vojaških konjskih bolnic izločenih konj, ki niso za vojaške namene več porabili, je za Kranjsko od c. kr. kmetijskega ministrstva izročena c.kr. kmetijski družbi v Ljiibljani. Od mescea decembra 1. 1. doslej je kmetijska družba dobila in oddala (i4 takih konj, torej silno ))ičlo število, in v bližnji bodočnosti se je nadejati le še senitertje kakoga konja, kajti tisti konji, ki niso kmalu ozdravljivi, se odslej naiirej na nuistu pokončajo, oziroma za-koljejo in se meso porabi za vojne ujetnike. Óe so taki izločeni konji na razpolagatije, jih dobe le kmetovalci, ki so morali svoje konje za vojne namene oddati in med temi tisti, ki so najbolj potrebni, to je taki revni posestniki, ki nikakor ne morejo kupiti drugega konja po današnji visoki ceni. Premožni posestniki naj torej ne delajo ovir z nepotrebnimi prošnjami revnim prosilcem. Načelo kmetijske družbe jc, [>0 možnosti enakomerno ustreči iirostlcem po celi deželi in je sedaj še nad 300 občin v deželi, v katere ni prišel Še noben tak konj in se sploh ni nadejati, da se bo mogla vsaka občina vpoštevati. Prošnje posameznih občin kar za G do 10 konj se sploh lic rešijo, ampak kadar je prilika, le prošnje iiosameznih kmetovalcev, ki sc izkažejo, da so vse konje oddali in so tako revni, da drugega konja ne morejo kui)iti. Sedaj leži pri kmetijski družbi nad Hsoč prošenj, od katerih bodo morda le nekatere ugodno rešene. Kjer je v kako občino že lirišel kak tak konj, se drugi ne bo veČ oddal. Kmetijska družba nujno prosi, da se je z nepotrcI)tnmi itrošnjami ne nadleguje, zlasti naj osebno nibče ne bodi okolu družbenih zastopnikov, ki nimajo časa vsakemu posebej razlagati, kako zadeva stoji.
Loterijske številke. Gradec, 23. jntdja 41 34 fl ST) Trst, 14, julija 33 45 4G GG 73
Raznotero.
Sv. oče podaril 5000 kron za nabavo vojaških kapel v naši armadi. „Reichspost" poroča: Dunajski nuncij je jio ))osebneiti naročilu papeža Bernidikta XV. izročil apostolskemu vojnemu vikarijatu .5000 K kot pris[»evek za nabavo vojnih kapel, da se udeleži skrbi za pasr.irstvo v c. in kr. armadi. Nadalje je „Rciclispost" ]ioučena: Ni res, (la bi sv. oče daroval l()0.(tui)K italijanskemu Rdečemu križu in tudi ni ponudil gradu l'astelgandolto ranjencem, marveč so v gradu nastanjene sirote, žrtve l>o1resa v Avezzanu.
Dva milijona Američank proti izvozu orožja. Amsterdam, 30. junija. Iz New Vorka se poroča, da se ju'edsedniku \\'ú-souu v kratkem izroči peticija, ki jn je jiodpisalo dva milijona .Vineričank, v kat.eri se zahteva prepoved za izvoz orožja, municije in drugega vojnega blaga v Evropo, (■iihanjeje uvedla ameriška ženska zveza za strogo nevtralnost.
Ameriška tovarna odklonila veliko municijsko naročilo. Rotterdam, 30. junija. Predsednik velike tovarniško di'iižbe G, N. Kolb v Battle Creek je odklonil naročila neke četverosporaznmne države na več stotisoč tokov za šrajmele. Utemeljil je to s tem, da bi ne mogel mirno spali, ako bi vedel, da kroglje iz njegove tovarne ubijajo nemške može v Evropi, Ako bo Amerika želela srapnelov, jih bomo dobavili.
Ameriški podjetniki odklanjajo francoske naročbe. Berlin, s. julija. „Berliner Lokalanzeiger" je izvedel iz Ženeve: Več ameriških iiodjctnikov, ki so pred meseci sklenili s Francijo dobavne pogodbe, jc plačalo odstop[iino, ker potrebujejo svoje delavske sile za vaŠiiigtonske dobave, Vsi večji ameriški jiodjetniki odklanjajo nove francoske municijske naročbe.
Ženska izvoljena za župana. Rotterdam, 11. julija. Iz Newyorka se poroča: V Freeportu (Illinois) je bila za župana izvoljena gospa A. R. Oanfield, Prvo občinsko sejo je otvorila z molitvijo in izjavila, da bo vsako sejo tako začela. Njena imenovanja v mestno in okrajno službo so pa bila razen dveh odklonjena, kar priča, da ima mestna načelnica močno o^iozicijo proti sebi. Načelnica je takoj začela oster boj proti alkoholizmu ter kratkomalo odbila vse prošnje za nove gostilniške licence. Gostilničarji so prisiljeni točiti brezalkoliolne pijače. To jc l)a voda na mlin gostilničarjev zunaj mesta, ki so meščanom preskrbeli poceni vožnjo do svojih gostiln, ki so sedaj vedno polne.
Laške grozovitosti. Dunaj, 11. julija. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Z italijanskega bojišča se poroča o takih dejanjih našega sovražnika, ki nasiirotnjejo določilom mednarodnega prava in o njih grozovitostih. Dne 2, junija zvečer se je jiripeljalo s kolesi 2000 ber-saglierov v Sv. Lovrenc na Furlanskem; lirijeli so krajnega župnika in župana in so izsilili, ker so grozili s imškami in z bajoneti, izpovedi o avstrijskih imstojan-kaii. Ravno tako nasilno so postopali z mirnimi domačini. Župnika, ž\ipana in 20 mož so vlekli v ^'idem, ostale domačine so trdo mučili, več med njimi je bilo zadetih po strelih. Cel dan so divjali Italijani kakor divja toli)a, da bi jiin izdali domačini avstrijske postojanke. Ženske so nadlegovali in onečaščali. Ko je o. julija naša artiljerija prepodila Italijane iz Sv. Lovrenca, so vsi domačini Italijani popustili svoje ])remoženjc v vasi in bežali v (-îiU'ico, odtain so jili ])oslali v zaledje. ?iIožjc, žene in otroci pripovednjejo vsi enako, da bi ne bili nikdar mislili, da so Italijani taki barbari brez civilizacije in kulturi', Nagiašafi se mora .še, da .so se
(jliimšali tako v tisti Furlaniji, ki jo liočcjo odrešiti, kiikoi' trdé sami.
Mačke Lahom najljubša hrana. V obiMiii liiLar tia južiiciii (tgrsktitii je nastanjenih kot vojni ujetniki okrog 600 itiilijanskili podanikov. S temi vojnimi ujetniki so velikanske težave, kajti vse jedi, ki .so jih dobivali, so ti ujetniki od-khinjali. Pozneje so dobili dovoljenje, da so si smeli nakupovati koze, katerih meso so zavživali z veliko slastjo. Ko je pa zmanjkalo koz, so si začeli kuhati in peoi maeke, kojih meso jim jc tako zelo prijalo, da so cene mačkam v oiidotnem okraju silno poskočile. Plačevali so ti ujetniki vsako mačko ])o 3 do 4 krone. Storilo se je vse potn^nio, da bo vlada določila tudi glede [irodajc mačk najvišje cene.
Doneski k vremeiioslovju v Beli Krajini.
Kako je v zadnjih 27. letih delala toča škodo po Beli Krajini, vziasti vadleški župniji,
,J. Aa.šf)lj.	iNadaljeviiûje.)
L. ]8;>9. Dne 22. maja, ua binkoŠtni ponedeljek, zadela je našo žui)nijo zopet velika nesreča vsled toče. Pop. ok. ''/45. pui.Šcl je 0(1 t-rorjanccv sem silen vihar 7, nevilito in začela je padati dehnna prav debela toča, ki je padala kake četj't uj'c in jc uničila vse vasi nase župnije razun I'ribinec in Ti'ihiiČ, Strni, ki so ka/.ale prav lepo, so hile uiiičene, da so jih morali ]iokositi. Tudi malo starega titja, kar ga je bilo še ostalo po toči 31. maja 1. 1S92., kakor tudi vsi novi nasadi amerik. trt v Mali l'leŠivici, je bilo uničeno. Vihar je jjoloinil tudi obilo drevja, posebno sadnega, in nekaj dreves tudi izruval, in več streli razkril. Toča in nevihta sta imela isto smer, kakor 2. avg. 1. 1 Hi)?. Prišla sta od Gorjancev sem in uničevala ob Kolpi. Toča je iiobila tudi semiško župnijo, ])rav hudo podzemeljsko in pretoško, a na Hrvatskem lijiniško, kuniŠko in priliško župnijo in še dalje po Hrvatskem. Pobila jc tudi še Zástavo in Vranovičc v črnomaljski župniji Drugi dan, v torek 23. maja pa je zopet bila v podzemeljski župniji in Upniški na Hi'vatskem. Škode je naredila samo v Eeli Krajini za več, kakor 400.000 K, kakoi' so jo pi'eeeiiili. Isti dan pa je |)obila tudi še drugod po Dolenjskem in (Jorenjskem, kakor so pisali Časopisi. Po toči pa jc deževalo vsaki dan skozi 7 dni tako, da ljudje niso juogli posušili strni, ki so jih pokosili. Je jia tudi skoraj vsaki dan gi'itielo in se Idiskalo in nam pretila huda ura.
L. 1900. 31. jul. iK}p, od 4 — 5, smo imeli nevilito s točo, ki je napravila jireeej škode po njivah med Biidnom in Tribučanii, a najbolj ])a na Prihineih, kjer je pokončala polovico letine. Posebno hudo pa je pobila ta dan v podzemeljski župniji in v Metliki. V podzemeljski župniji so bile močno po-tolČeiic vasi ('erkvišče, Gradac, Itobraviec ill nekoliko Gribljc. Nevihta je iirišla od Metlike sem. Tudi <h'ugod po Dolenjskem je pobila, kakor okrog Lcskovca, Rake, Šentjerneja. Tudi v naši Vel. Plešivici je naredila jjrecej škode po noviii vinogradih.
L. 1901. Ki. aprila je bil i)rav nenavaden dan. Večkrat je bilo lepo, a zopet večkrat deževalo. Pop. okrog 5. ure pa je nastal liud vihar s ploho iu točo, ki je po uckodi, kakoi' v Dolenjcih in FuČkovcih vse pobelila in tudi nekoliko škodila sadju, ki jc bilo ]-avno v ovetju. l'o noči pa je grmelo in se bliskalo in je zat»al iji'ccej sneg.
L. 1902. 13. maja iio)), ok. 2. ure je padala nekoliko toča, debela kakor h'šniki, ki ni napravila pri nas skoraj nič škode, ]iač pa je naredila itrecej škode na Viniei in drugod po Dolenjskem in Notranjskem. Na Planini in na liosopajniku v kuniški župniji pa je pobelila, kakor da je zai/al aneg. — 17, julija jiobila je pop. okrog 5. tire po nckaterili vaseh naše župnije. Največjo škodo je naredila na Vel. Ple-šivici v novih vinogradiii, kjer je močno
uničila ti'to in grozdje, ki je prav lepo kazalo. Precej škode je napravila pa tudi v Mali IHešiviei, na Preložniku in v ňu-štaričih na líednju. Večjo škodo pa, kakor liri nas, je provzročila ponekod v scmiški župniji in v podzemeljski, posebno v (íia-daeu iti na Krupi, kjei' so strni jiokosili. Tudi po lirngem Kratijskem je polnla.
Tj. t 903. 3. maja padala jc nekoliko toča ])o Dolenjcih, Fučkovcih, liednju in Pil-binciii, ki pa ni napravila posebne škode.
(Dttljo sledi.)
S severnega bojišča
piše p. ,ianez iiurga, dne 13. jun. 1915. — Od začetka vojske sem danes jirvič naletel na Slovence. Pilo je zjiitraj, ko od daleC začujem petje. Kar vzkipelo mi je srce, ko mi je donela lui ušesa firegorčičcva: Rože je na vrtu plela . . ., v preleiiem znanem najievu. Naši fantje so to, ki pojó, z lepe Kj'anjske so. Sli ,so mitiio moje koče, jieli so od srca. Zdelo se je, kot da tožijo po domu in se daleč od doma tolažijo s prelepimi dotiiačimi pesmieatni.
Pi'emaknili smo se bliže bojni črti. Pj'cd par dnevi so bili tu strašni boji. Mrličcv je še sedaj i>recej nepokopanili, zlasti po zakotjih. Postavili smo kolera-špital. Polnike smo spravili v bai-ake, ki so jim gi'anate porušile streitc, in i>o kočaii, kar je še toliko celih, da so količkaj po-rabne. Bolnikov precej, večinoma proti koleri cepljein', zato v par dneh ozdj'avé. Bolezen močno ponehava. Naletel sem tu na precej Slovencev, med njimi na -lermana iz (ior. vasi pri Šmarjeti, in na druge iz vseh krajev slovenske zemlje. Včasih si rečemo kakšno po domače. Zlasti Gorenj-cetii vzbuja veliko smeha, kadar jo vrcžcva z nekim KibniČanom. Zraven pride še neki sanitejee iz St. Jerneja, pa imamo jiravi cirkus. Zailovoljeji sem ined njiitu. To so možje iz vrlega našega naroda, ki ne dela sraiimte ne veri, ne cesarju.
Mašujeni pj-av redko, niti v največjih praznikih nimam prilike za to. Kakšen glas imajo zvonovi, sem že skoraj pozabil. Tu slišim venojner le topove grometi, pa puške pokati; bolniki ječe in stokajo. Vasi požgane in razbite, jiolja in travniki raz-orani, gozdovi razbiti kakor žitno polje po hudi toči. Tn so namreč bile ruske pozicije proti P. Ves dan tekam iz ene barake v drngo.
Na večer zlezem truden v brlog, ki sta mi jo zgradila pod jablano moj sluga Jelene iz Trebnjega, pa Viršček iz prc-čenske fare. Lepa ta palača ni, vendar sem zadovoljen ž njo. I'odobna je pasji hišici, le malo večja je. Spodaj so ruševine, navpik dve palici pri vhodu, streha iz starih vreč. Dinžbo nii delajo mi-avljinci. Noter lezem po vseh Štirih, enako nazaj, toda po 1'akovo, da se stvar ne podere. Zadnjič je bil hud naliv z viharjem. Za dež se nisejn dosti zmenil, le koliba je bila v veliki nevarnosti, da jo vihar ne odnese. Zato sem jo tiščal z vsemi štii'imi k tlom. Upam, da se bodo vrnili boljši Časi. Sicer pa sem se že precej pi'ivadil teitui življenju.
Dopisi.
Iz PreČine. Preteklo nedeljo, 11.1, m. popoldne je prišla k nam jirošnja procesija iz Novega mesta. Procesijo so priredili tretjeredniki novomeškega oki'aja, im čelu jim neumorno delujoči g. p. Pavel. Pridružilo se je seveda tudi veliko drugega občinstva, oiiazili smo več meščanov îz boljših kj'ogov. Ves sprevod pa jc bil kakor tuogočna voj.skina truma, ki hoče z orožjem molitve od Gospoda takorekoč izsilili zmago in mir. — Takoj po prihodu je imel g. voditelj pobožnosti primeren govor, v katerem je K njemu lastno spretnostjo naslikal sedanji ])o]ožaj naše domovine in pokazal veliko potrebo pokore, samozataje in molitve. Marsikako oko se je orosilo pi'i spomiiui na svoje drage, ki se boré za
svojo in našo dotiiovino, ki se boré za našo katoliško yVvsh'ijo. — Po petih iitanijah — asistirala sta iwleg dotiiačega g. svetnika tudi dva usKuljena hrata — je cela cei'kev stoje zapela cesarsko liimno; bil jr. to naravnost veličasten prizoi'. Pji dai'ovanju se je nabralo 152 kron 77 h; jmlovica te vsote se je izrgčila novi župni (;erkvi sv. Antona 1'ad., polovica pa lldečeniu križu v Novem mestu. Ùut hvaležnosti nam narekuje, da se i na tem mestu zalivalimo v prvi vrsti prii'editelju procesije, g. Pavlu, nadalje pevskemu zboru in sploh vsem udeležencem te lepe pobožnosti. Vsem sku]iaj : Pog plačaj! (K temu pristavimo, da seje vdeležilo te procesijc toliko ljudi iz vseh slojev, da jih je sicer velika nova župnijska cerkev komaj vse obsegla. Zares Častna armada luolitve. Op. ur.)
Iz Karpatov. — Josip Zidar, mlinar iz Sotlc pri I^lirni, jiiše mirnskemu gosp, župniku iz Karpatov, dne 3. junija 1915:
„Prečastiti g. župnik! — Zopet se Vam lotim napisati par vrstic. Vašo po-šiljatev „Slovenca" 5 številk iz a])rila în 2 Številki „Bogoljuba" 3 in 4 setii včeraj sprejel. Moralo je kje zaostati, kajti drugo, ko ste mi pozneje odiJoslali, mi je prej došlo. Zopet Vam prav lepa hvala! Zahvaljujem se Vam tudi in vsem podpisanim za spominek iz liožje poti Zaplaza. tipam, da se niste spomnili samo s Črko. ampak tudi v molitvi.
Kaj Vam odgovorim nekoliko na smešni verz na Vaši razglednici: „Će sem spekel komis, da bi se spomnil zaplaških romarjev, ki sede pri prazni mizi, nimajo kruha, ne mesa, pa vendar prosijo za niir iioga." Pečem res komis, kajti jaz imam edino opravilo le pri peči. NapeČemo ga precej ; na vsakih 12 ur, ko sem v delu, naredimo 11 ic in spečcnui 1320 veken, toliko naredi ena kupci; imamo namreč dve kupel. Druga naredi zopet toliko kot pi'va, torej pride na dan 2C4U vekeu. Večkrat iicčemo tudi belega iz line nioke, 7, mltkoni in cukrom mešano; tudi „žendje in salc-Štangclne" znamo delati. Potem imamo tudi vsaki dan meso in juho, samo Veliki petek ga ni bilo. Torej, kakor vidite, nam ni treba sedeti ))ri prazni mizi, kakor ste Vi romarji na Zaplazu.
Včasili „fašemo" tudi vino, pivo, rujn, sir, cigai'ete in cigare. Delo sicer nimam težko, kakor sem A^am že omenil, samo vroče je sedaj po letu biti pri peči. Delo, ki ga imam tu, ni luč liudej^a, ko bi le teh pogostih „abmaršev" vediio ne bilo; edino to je najliujŠe, ko se moramo vedno premikat. Naj Vam še o tem nekoliko spregovorim.
Dne 1 2. maja pred praznikom Viicho-hoda Gospoda smo imeli v Rohozni po vojaškem duhovniku spoved, sv. obliajilo, sv. mašo iti pridigo v poljsketii jeziku, za A''eliko noč. To se je vršilo ziuuij na prostem pod štrimi gabil Vsled močnega vetra ni mogla goreti nobena sveča, in liostije je metalo mašniku po tleh. Ganljiv sc mi je zdel ta prizor, ker takega še nisem videl.
Ni še bilo sv. oiiravilo končano, je pi'iSlo z avtomobilom i)ovelje, da je „abmarŠ". Takoj, ko je bilo končano, smo hiteli do Ijckarne iti odrinili dalje. Ilavtio v tem času so se vršili liudi Ijoji. iiusi so z veliko močjo potiskali naše nazaj. Tojiovi so gi'o-meli, da se je zemlja tresla, in to lU'av blizu nas. Takrat je vse bežalo, kai- je moglo iz onega kraja, ker že dobro poznajo Moskale, ki so že bili lU'cd našim lu'iliodom po teh krajih. — Pi'išli smo jiozuo v noČ okoli 1 L ui'e v oddaljen kraj, ki se ime-luije ..Kumarešti".
Drugi dan na ])raznik smo okoli poldne postavili pekarno in začeli p^iči. Pekli smo do vefera, kar pride zopet „befel", da gremo zopet dalje, llitro jc bilo vse pripravljeno, Ic čakali sino še povelja, ila odrinetiio, toda ni ga bilo. Vso noč smo bili pripravljeni na vsaki trenutek, konji so stali celo noč vpreženi. Pa Bog jc dal, da je vendar mirno pretekla noe, da ni bilo hudega, le videlo se je daleČ okoli, kako so gorele vasi in hi.5e, uničevane po sovi'ažniku. Drugo jutro okoli 7. ure smo zopet vredili pekarno in nadaljevali. — Binkoštno nedeljo oijoldiie je zopet povelje za „abmarš". Pojjoldne okoli 4, ure sino že odrinili ju'oti drugemu kraju, ňli že kakih 10 miiuit, kar ]irincsc jezdec na konju poročilo, da moramo nazaj in ostati še na tistem mestu. Zopet smo se obrnili in postavili znova pekarno in pekli napi'ej do srede 26. maja. Ta dan smo imeli drugi „abmarš". Pozno v noč smo prišli v ta ki'aj, ki se imenuje „Nova žadova", in jiri luninem svitu napravili pekarno ter takoj jjričeli z delom. Doklej bomo tu, se ne ve, dolgo zojtet gotovo ne. Tako je naše življenje. Nič lepo in prijetno in biti vedno na vse pripravljeni.
Predstojtuke sicer nimam ostre in sitne, sem ž njimi zadovoljen, ali nekateri moji sotovariši so do cela izprijeni in pokvarjeni, govore in ])reklinjajo tako ne-sraiiuio, da jc sliiilt iii gio/.a. 1 )iines jg
praznik sv. Uešnjega Telesa. Spominjam se, kako je bilo danes leto lepo, ko sem bi) doma, kako pa je danes, ki sem v tuji deželi in brez vsake službe božje, niti v cerkvi nisem nič bil. To ]iismo A''atii pišem v svislih na senu. —■ Pi'osim, sporočite moje iskrene pozdrave vsej Marijini družbi, posebno še onim, ki so se me spomnili z Vami vred na Zaplazu, in povejte jim, da prosim, naj eno ťiro molitve obrnejo in darujejo v moj namen. — S iiozdravoni Jos. Zidar.
Veliko zalogo
podobic ZQ I. sv. obhajilo
ima knjigarna J. Krajec nasi. - Rudolfovo. .
Velika svota denarja
so zamore iiaključiti v,sakoiiiur, ki postane naš naročnik. — Jírczplačna pojasnila ])ošilja: Srečkovtio zastopstvo 13, Ljubljana.
Popolnoma varno naložen denar.
mfiiififMfe pesejiLMffîâ
'/Ai Kiuuîijo in okolico, rog. /adr. z ueoni. ziivczo = V lastnem domu v K audi j i =
sprejema hranilne vlo^o od vaacega, ce je njen ud ali ne, ter obrestuje po

1-0-Ifi
n» leto brez odt)itka rentnc)?a davka, kateroj^a sama îz avojejfa jdaiuje.