GLASILO : I^^^ISTICNE LETO XXVI. ŠT. 43 PTUJ, 8. NOVEMBRA 1973 CENA 1 DIN Spodbudni podatki o standardu v minulih mesecih so ocenje- vali nižanje standarda in realnih osebnih dohodkov kot ugodno „postavko" gospodarskih gi- banj. Najnovejši podatki o osebnih dohodkih pa nudijo upanje, da se bo situacija do konca leta popravila, v nasled- njem letu pa bistveno spreme- nila. Spodbuden je podatek, da se je po juniju ustavil padec realnih osebnih dohodkov in da so ti bili v času januar-avgust za 5,4 odstotka nižji, kakor lani v istem času. Istočasno je ustavljen porast stroškov pre- hrane, ki so bili v septembru za malenkost nižji kakor v avgu- stu. Na temelju teh podatkov predvidevajo statistiki, da se bo koncem leta začelo postopno nižanje življenjskih stroškov. Napovedi pa gredo še dalje in po njih bi bil padec realnih osebnih dohodkov v letošnjem letu in glede na lansko leto le za 1 do 2 %. Takšna gibanja pa kakorkoli so spodbudna, ne ublažujejo problema cen in standarda glede na to, da so bolj neugodna, kot je bilo predvide- no. KJE SO VZROKI? V iskanju odgovora, kako je moglo priti do tako neugodnih gibanj se srečujemo z dejstvom, da so cene in življenjski stroški rasli mimo predvidevanj in da so v tekmi z njimi osebni dohodki izgubili sapo. Po oceni centra za življenjski standard so znašaU življenjski stroški po- prečne štiričlanske družine v juniju letos nad 2700 din mesečno, poprečen zaslužek pa je bil znatno nižji, kar se je, seveda, negativno odrazilo na življenjski standard. Izrazita inflacija v lanskem in letošnjem letu je prav tako neugodno delovala na gibanje osebnih dohodkov in realizacijo načela delitve po delu. Razponi med najnižjimi in najvišjimi dohodki so zelo zoženi. Takšno stanje bi lahko ocenjevali kot pozitivno, če bi bilo rezultat izenačevanja pogojev za prido- bivanje osebnih dohodkov. Ta- ko pa so bili osebni dohodki korigirani izključno zaradi no- vih podražitev in ne glede na dejanske možnosti delovnih organizacij. Na nižanje življenjskega stan- darda so vplivale tudi visoke obremenitve osebnih dohod- kov. TREBA JE ISKATI REŠITVE Izkušnje iz preteklega leta navajajo v sklep, da je treba posvetiti vprašanjem standarda (Konec na 4. strani) PRED X. KONGRESOM PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA ZKJ NAGLAS NA RAZREDNEM BISTVU IN ORIENTACIJI ZKJ Intenzivna aktivnost in pozi- tivna gibanja v ZK po 21. seji predsedstva ZKJ, drugi konferenci ZKJ in po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja, po drugih iniciativah in angažiranju pri sedanjem kurzu ZK'je ustvarilo potrebo, da se tudi s statutom ZK definira kot enotna, revolucionarna demokratična organizacija, ki je sposobna svoja stališča in politiko efektno pretvarjati v življenje. Zaradi tega je komisija za statutarna vprašanja ZKJ glede na svoje statutarne obveznosti pripravila predlog dopolnil in sprememb statuta ZKJ. Po predlogu teti sprememb je znatno bolj naglašeno razredno bistvo in orientacija ZKJ kot delavskega razreda v boju za njegov odločilen položaj v samoupravni družbi. Močneje je podčrtana razredno socialna struktura ZK in usmerjenost v zagotovitev domi- nantnega vpliva delavcev na politiko ZK in način zagotavljanja delavske večine v organizacijah, organih in forumih ZK. V tem tekstu je izrecno podčrtano, da članstvo ne zagotav- lja članom ZK nobenih prednosti v družbi. S tem je razumeti tudi prehod z boja s pozicij oblasti na idejno-politični boj predvsem z argumenti. Vsekakor član ZK ne more biti poklican na odgovornost zaradi kritike, razen če jo je zaznamoval na neresnicah ali desinformacijaIi,t da bi moralno diskvalificiral drugega člana. Tako bi kritiko zavarovali pred tenden- čnim iznašanjem pobresnic in neresnic. Posebna pozornost v predlogu je posvečena idejno politični in akcijski enotnosti ZK, zaradi ' katerega se ustrezneje obravnavajo in dopolnjujejo norme o njeni enotnosti in bolj izstopa ZK kot enotna idejno-politična organizacija. Istočasno je podčrtana odgovor- nost ZK republik in pokrajin v zgrajevanju in doslednem izvajanju določene politike na demokratični način v organih in forumih ZK ter njihova samostojnost v okviru enotne ZK Jugoslavije. V zvezi z načelom o demokra- tičnem centralizmu predlog uvaja dolžnost za vse člane, organizacije in organe, da dosledno izvajajo določeno politiko, da pa uporab- ljajo demokratične metode pri sprejemanju sklepov in da zagoto- vijo sodelovanje članov in njihovo aktivno sodelovanje v oblikovanju politike ZK. S tem se želi podčrtati, da mora demokratični centralizem delovati kot splošno veljavno načelo od osnovne organizacije ZK do vseh forumov in organov ZK. Predlog tudi jasneje določa norme o sprejemanju v ZK, o individual- nem in družbenem obnašanju komunista in njihovi obveznosti, da dosledno izvajajo in zastopajo ideologijo ZK, o kadrovski politiki, posebej pa v tem, da se zagotovi pri izbiri kadrov razredni pristop. Pomembnejše spremembe so pred- videne. v poglavju o organiziranju ZK. Usmerjene so na odpravo slabosti na področju organiziranja, akcijskega povezovanja in delovanja v ZK po IX. kongresu. Zadevni predlogi izhajajo s stališča, da se komunisti organizirajo v samo- upravni bazi. Zato je v prvi vrsti podčrtan pomen osnovne organiza- cije ZK in nujnost njene ustanovitve v TOZD in v drugih samoupravnih organizacijah in zavodih, krajevnih skupnostih in enotah JLA. Popolne- je so obdelane 00 komunistov v sestavljenih organizacijah in integri- ranih celotah. Organizacija komunistov v teh okoljih temelji na varovanju samo- upravne samostojnosti TOZD. Skle- pi ZK v sestavljenih organizacijah morajo sloneti na soglasju organi- zacij ZK v TOZD. O vseh teh spremembah bodo razpravljali člani ZK v javni razpravi, da bi do X. kongresa bilo besedilo novega statuta pripravljeno za sprejem. DM do nede^e, 18. novembra 1973. Polna luna bo v soboto, 10. novembra ob 15.25. NAPOVED: Po sedanjem spre- menljivem vremenu bodo nastopile rahle ohladitve. Od sobote, 10. Jtovembra do nedelje, 18. novembra DO lepo vreme. Le v torek, 13. "ovembra bo nestalno vreme. Bo še tudi toplo. ALOJZ CESTNIK LOKACIJSKA OBRAVNAVA ZA HC SD II - FORMIN V Narodnem domu v Ptuju je bilo zbranih v sredo 7. novembra 1973 ob 7.30 uri nad 80 povabljenih vplivnih dejavnikov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora in Ptuja. Republiški sekretariat za urbani- zem v Ljubljani je razpisal za ta dan v Ptuju lokacijsko obravnavo za izdajo lokacijskega dovoljenja Zdru- ženemu podjetju Elektrogospodar- stva Slovenije-Maribor-Dravskim elektrarnam Maribor za gradnjo hidroelektrarne srednja Drava II- Formin. Prvi dan obravnave 7. novembra je bilo v Narodnem domu poročilo o sedanjih pripravah na gradnjo te elektrarne, nakar so odšli udeleženci na traso te elektrarne in naslednji dan, je v Narodnem domu razprava o vsem ugotovljenem in povedanem v Narodnem domu in na trasi. Za to obravnavo in za HC SD II - Formin je na Ptujskem polju veliko zanimanje, saj gre v bližini Ptuja že za drugo kanalsko elektrarno s pretočnim bazenom, zaščitenim z bočnimi nasipi, z jezom s 6 pretočnimi polji, z dovodnim kanalom 95, odvodnim kanalom s strojnico na Forminu z dvema grupama agregatov po 56 MW in z razbremenilnikom med dvema agre- gatoma. Ta obravnava ' pomeni zadnjo besedo vplivnih dejavnikov pred izdajo lokacijskega dovoljenja za HC SE II - Formin ob upoštevanju vseh možnih dopolnitev in sprememb v glavnem projektu elektrarne enake izvedbe kot je Zlatoličje, nakar bodo lahko začela dela in se bo mogoče definitivno pogovoriti z vsemi prizadetimi za odškodnino za zemljišča in zgradbe, ki bi se naj umaknile trasi elektrarne. 'J. V. 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 8. novembra 1973" USPEŠNO DEVETMESEČNO POSLOVA- NJE BISTRIŠKE STEKLARNE 2e nekaj let zapored v bistriškem obratu steklarne „Boris Kidrič" ne poznajo slabih delovnih rezultatov, kar jih uvršča po doseženih poslovnih us^"*'"'". v sam vrh delovnih orgahizacg, ne samo v občini ampak tudi na območju severovzhodne Stovenge. Da kolektiv iz leta v leto dosega tako pomembne proizvodne uspehe, je zasluga prizadevanja vodstva, kolektiva in vsakega posameznega proizvajalca. Kolektiv je prodrl v tržišču z visoko kvalitetnimi izdelki - razsvetljavnimi telesi Na kvali- teto, s tem pa tudi ugodno ceno proizvodov vpliva predvsem odloči- tev kolektiva, da ostaja pri ročni izdelavi predvsem zahtevn^ših arti- klov in večjih dimenzij, za katere avtomatska proizvodnja ne kaže zanimanja. Vodilno mesto v jugoslovanski steklarski industrgi pa sije ta okoh 230 članski kolektiv pridobil pred- vsem s proizvodnjo visokokva- litetnih barvnih stekel, ki so iskana tudi na tržišču s konvertibilno valuto. Proizvodni rezultati, doseženi v prvih devetih mesecih letošnjega leta kažejo, da bo kolektiv dosegel novi delovni uspeh. Stalen porast dosegajo v izvozu, ki bo letos dosegel več kot polovico poizvodnje. Naročila presegajo pro- izvodne zmogljivosti kolektiva, zato so prisiljeni večkrat tudi omejiti naročila. Glede na dosežene uspehe in potrebe po razsvetljavnem steklu kvalitetne ročne izdelave, kakor tudi glede na ustvarjene sklade seje kolektiv z referendumom izrekel za razširitev proizvodnih prostorov in za rekonstrukcijo obstoječih zmog- ljivosti GIP Gradiš iz Maribora že opravlja prva dela pri gradnji nove talilne dvorane s podaljškom za dodelavo stekla in novim skladiščem. Grad- beno podjetje Granit iz Slov. Bistrice pa je že uredilo potrebno kanalizacijo. V prvi fazi moderni- zacije, ki bi jo naj končali že do prihodnjega julija 1974. bodo nabavili in pričeli s proizvodnjo tudi na prvi električni tahlni peči, ki bo pomirila v zadnjem času pogosto glasove o onesnaženju bližnje okoli- ce. S proizvodnjo v električnih pečeh se bo za razliko od tiste v lončenih sproščala samo minimalna količina fluora, kar sedaj ni primer. Fluora, ki sedaj odhaja v zrak, bo z novim načinom proizvodnje manj za okoli 90 odstotkov. Uresničitev I. etape rekonstruk- c^e obrata bistriške steklarne bo po sedanjih predvidevanjih vezala 20,000.000 dinarjev. Od tega bo kolektiv vloži 8.000.000 dinarjev lastnih sredstev. Po prvi fazi rekonstrukcije bo kolektiv podvojil proizvodnjo, zapo- slil pa bo tudi okoli 100 novih delavcev. Rekonstrukcija I. faze bo po predvidevanjih končana že v letu 1974, leto pozneje pa bi pričeli že z II. fazo, s katero bi še povečali proizvodnjo in zaposlili nove delav- ce. VH Del bistriške steklarne, kjer bodo že prihodnje leto novi proizvodni prostori in težko pričakovana električna kad na talilna peč. VELIK POŽAR V LOVRENCU V ponedeljei, 5. novembra 1973. je bilo prijetno vreme. Martin Predikaka (37) iz Lovrenca 63 a se je popoldne odpravil v gozd po listje. Njegova žena je prala perilo, medtem ko je njegova mati (70) obrezovala kolerabo na dvorišču. Na kmetiji je dela čez glavo, kdo je še našel čas, da bi pazil na otroke? Predikakov sin Miran (4 leta), se je igral na vrtu za kolarnico. Nihče ne bo natančno vedel, kateri izmed otrok je imel vžigalice, kdo naj verjame preplašenim in razjokanim otroškim obrazom? Nekdo izmed njih je na doslej še nepojasnjem način povzročil katastrofo. Mati Leopoldina je prva zagledala dim, Ici se je valil izpod kolamice. „Jezus, gori!" je zakričala in odhitela tja. Pod kolarnico je nemo stal 4-letni Miranček, sosedova dva pa sta jo popihala. Panika je bila na višku. Nekdo je poklical gasilce, deset minut za tem so bili na kraju požara k>vrenški, kmalu pa so prihiteli tudi Kidričani in Ptujčani. Ogenj se je širil z neznandco močjo. Za kolarnico se je vnel konjski hlev in na' drugi strani goveji hlev s skladiščem repe in krompirja ter poljsko mehanizacijo. Veter je bil močnejši od gasilcev. Ni jim preostalo drugega, kot da zaščitijo novo zgrajeno hišo, ke je bila ^zidana tik ob gorečem hlevu. Živino so rešili pravočasno, vse drugo je zgorelo. 25 vozov sena, 15 vozov otave, 9 vozov slame, še kakšnih 10 vozov stare krme, okoli 4 kubike rezanega lesa, zraven tega pa vso poljsko orodje in mehani- zacija - mlatilnica, slamoreznica, kosUnica, stroj za izkopavanje krompirja ter gumivoz. Vsa škoda še hi fflcsno ocenjena, vsekakor je ogromna. Zgorele so tri velike zgradbe in od Predikakove domačije je ostala le še nova hiša, ki so jo gasilci uspešno zavarovali pred rdečim petelinom. -OM- Gasilsi so požrtvovalno gasili, veter pa seje nevarno poigraval z ognjem. Foto: M. OZMEC Zbiranje sredstev za asfalt Našim bralcem smo že poročali o asfaltiranju ceste Miklavž—Kungota, s čimer bi bila končana dela pri asfaltiranju te ceste. Za akcijo se v vseh treh krajevnih skupnostih (Miklavž, Marjeta in Kidričevo) temeljito pripravljajo, saj si vsi želijo le to, da bi akcija čimprej stekla. V Kidričevem so se že sestali na skupnem sestanku vodstva krajevne skupnosti in predstavniki krajevnih odborov, da bi se pogovorili o akcgi Razpravljali so predvsem o financi- ranju rekonstrukcije ceste Kungo- ta-Prepolje ter se že tudi dogovorili o razdelitvi Prispevek občine bi naj znašal 260.000 din, prav toliko pa tudi prispevek krajevne skupnosti ki pa ga je treba zagotoviti iz naslednjih virov: prispevki delovnih organizacij, kot so Tovarna glinice in aluminga, Avtobusni promet Maribor, Kmetijski kombinat ter Povrtnina naj, znašajo 60.000 din, medtem ko bodo znašali prostovolj- ni prispevki občanov Kungote 50.000 din, pri čemer pa naj omenim, da je 8.300 din bilo zbranih že do t^a skupnega sestanka. Iz razpoložljivih in predvi- denih sredstev krajevne skupnosti v letu 1974 bi prišlo 120.000 dinarjev, od občanov ostalih ob- močij krajevne skupnosti pa 30.000 dinarjev. Imenovali so 6 občanov iz Kungote, ki tvorgo odbor za zbiranje sredstev. Sestavljam ga Martin Panikvar, Jakob Sprah, Franc Mlakar, Štefan Dobnik, Anton Vindiš in Štefan Krček. Odbor je zbiral sredstva s sklepa- rgem pogodb, plačljivih do 31. oktobra 1973. Pogodbe je bilo treba podpisati že do 30. oktobra 1973 zaradi sklenitve pogodbe o asfaltira- F. Meško POPRAVEK V našem poročilu o razstavi ptujsk^a časopisja in drobnega tiska (Tednik št. 41/73 z dne 25. okt. 1973) je navedenih nekaj netočnosti, ki jih s tem popravlja- mo. Najstarejši ptujski list je dejansko nameraval izdajati prvi znani ptujski tiskar Franc Schuetz leta 1793, to je pred 180 leti, z naslovom „Inn - und Erblaendische Zeitung", vendar do tega po vseh dejstvih sodeč ni prišlo. List Pettauer Wochemblatt je izdajal ptujski Žid Jakob Schoen in ne J- Sloech. Pettauer Zeitung pa so pričeli 1890 izdajati ptujski Nemci. Uredništvo TRAKTORSKE KABINE t za traktorje URSUS — pločevinaste, z veliko zaste- kleno površino, imamo na zalogi po 2.900 din, brez montaže. Na zalogi imamo tudi tridelne traktorske brane po 2.500 din. Se priporoča kleparstvo Edi Voljč, Ormož, Poštna ul. 1, telefon 70-027. tednik — Četrtek, s. novembra 1973 STRAN 3 Po XII. srečanju bratskih občin Letos je bila občina Varaždin nosilec vsakoletnih srečanj pred- stavnikov bratskih občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Varaždin. Letošnje sodelovanje na gospo- darskem, družbenopolitičnem, kul- turnem in športnem področju je bilo posvečeno 30-letnici II. zase- danja AVNOJ, 400-letnici hrvaško -slovenskih kmečkih uporov in 700-letnici Ormoža. Ivo Valjak, predsednik medobčin- skega sveta bratskih občin je na zaključni slovesnosti, bila je v koncertni dvorani Narodnega gleda- lišča „Avgust Cesarac" v Varaždinu, potem ko je pričel svečano sejo in pozdravil zbrane, ocenil letošnje sodelovanje. Le-to se je odvijalo v prijateljskem vzdušju in v smislu obletnic, ki jim je bilo posvečeno. Posebej je letos prišla do izraza množičnost na kulturnem in športnem področju. Tako je XII. srečanje postalo v polnem smislu resnično srečanje delavcev bratskih občin. Pa ne samo na ^ortnem in kulturnem področju. Prišlo je tudi do konkremih oblik sodelovanja med posameznimi delovnimi organi- zacijami, ki so sklenile poslovne dogovore. Tako je začrtani program sodelovanja bil v celoti realiziran, njegove pozitivne posledice pa bodo še bolj vidne v prihodnje in naslednja leta. Zbrane na svečani seji v Varaždinu je pozdravil tudi pred- stavnik pokrovitelja XII. srečanja bratskih občin, direktor tovarne svile, konfel.cije in dežnikov, Franjo Petkovič. V kratkem je predstavil njihovo dejavnost ter zaželel vsem, y se v okviru Jugoslavije borijo za oratstvo in' prijateljstvo med narodi "1 narodnostmi, veliko uspehov. Svečano sejo je obiskala tudi ^legacija varaždinskih pionirjev, •linesli so cvetje in se zahvalili ki se borijo za njihovo lepšo wdočnost. Nato je spregovoril predsednik ®očine Varaždin ter pobudniku ^fičanj in nosilcu ideje o bratskem »^delovanju hrvaških in slovenskih °bčin ob Dravi, Feliksu Bagarju •^očil v zahvalo in priznanje velik ''^čat mesta Varaždina. Odlikovani v besedah zalivale za tako veliko Priznanje poudaril, da priznanje vsem, ki so se skozi vseh .^^najst let vključevali v uresniče- vale velike ideje tovariša Tita o *®tstvu in prijateljstvu. Najzaslužnejšim delavcem, organi- zacijam in društvom je medobčinski svet bratskih občin podelil letos 18 plaket bratstva in prijateljstva. To najvišje priznanje medobčinskega sveta so za 10-letilo uspešno, vztrajno in požrtvovalno delo prejeh: - Iz občine Cakovec: Ivan Radikovič, Franjo Senčar, Franjo Vaš in KU Seljačka sloga, Prelog. - Iz občine Ormož: Alojz Kranjčan, Edvard Pajek in mešani pevski zbor delavsko prosvetnega društva Svoboda, Ormož. - Iz občine Ptuj: Ivo Ciani, Franc Klemenčič, Jože Križančič, osnov- na organizacija sindikata živilske industrije Petovia Ptuj, DPD Svo- boda Majšperk in uredništvo glasila SZDL Tednik, Ptuj. - Iz občine Varaždin: Franjo Petkovič, Stanko Vincek, Franjo Vučenik, Muzička škola Varaždin in narodno kazalište ,Avgust Cesarac" Varaždin. Poleg teh odlikovanj je nosilec XII. srečanja bratskih občin, to je občina Varaždin, podelil dvaintride- setim najaktivnejšim posamezni- kom, organizacijam in društvom plaketo v znak priznanja za sodelovanje v letošnjem letu. Med potekom svečane seje so bile imenovane tudi delegacije za polaganje vencev na grobove in spomenike padlih v NOV. Sledil je zabavni del programa. Gojenci 4. letnika srednje glasbene šole Varaždin so pripavili bogat glasbeni program od klasičnih do modernih skladb. Sodeloval je njihov pevski in tamburaški zbor, predstavili pa so se tudi vokalni in instrumentalni solisti. Prisotni so nastopajoče nagradili z večkratnim burnim ploskanjem. Zaključek XII. srečanja bratskih občin je bil na Vinici. Najprej so si gostje ogledali znani park arbaretum Opeka, nato pa je bil družabni del v zgradbi tamkajšnje nekdanje občinske skupščine. Jr Udeleženci zaključne slovesnosti XII. tedna bratstva v Varaždinu. Foto: J. RAKUŠA Dan mrtvih v občini Ormož Vsa pokopališča so na dan mrtvih bila lepo okrašena. Opaziti je biilo nekoliko manj cvetja, bilo je pa zato toliko svečk kot še nikoli Množice ljudi so ob res lepem vremenu obiskale grobove svojih najdražjih sorodnikov, prijateljev in znancev. Še posebej je naš spomin te dni bil namenjen vsem tistim, ki so svoja življenja žrtvovali za svobodo, za zmago lepšega in boljšega. V vseh krajevnih skupnostih na območju občine so bile na dan mrtvih ali dan pred praznikom pri spomenikih komemorativne slavnosti Spomin se Lepo obiskana komemorativna spomenikom revoluciji je povrnil 28, 30 in več let nazaj. Vsak zase in vsi skupaj smo prav te dni ob vesteh z Bližnjega vzhoda najbolj .živo občutih žrtev tistili, ki so za rias umrh v gozdovih s puško v roki, padli kot talci ali postali žrtve vojne. Prav je, da vsaj en dan v vsakem letu posvetimo mrtvim, da obudimo spomin nanje že zaradi samih sebe, za srečnejše življenje živih. Dejali smo že, da so bile ob vseh spomenikili žalne svečanosti Tako je bilo tudi pri ormoškem novem spomeniku revolucge v Ormožu. V svečanost pred ormoškim novim Foto: J. Rakuša krajevnih skupnostih so komemo- racije pripravili krajevni odbori zveze borcev NOV v Ormožu pa mestni odbor. Programe so pripravili skupaj z vodstvi osnovnih šol in učenci V Ormožu sta sodelovala tudi moški pevski zbor in godba na pihala. jr Modernizacija postaje Poljčane v teh dnevih so v polnem teku zemeljska in rekonstrukcgska dela na poljčanski železniški postaji kjer urejajo peron in dovozne tire, vključno z bližnjima tuneloma, kajti ni več daleč dan, ko bo tudi v Poljčane zapeljal električni vlak. Dela so zamudna, ker je treba dvigniti celotno gramozno podtogo pod tiri hkrati pa bo treba omogočiti čim bolj točen in nemoten potek rednega železniškega prometa. OBNOVLJEN PLOČNIK Pred ptujskim .Magistratom so v ponedeljek konč.io obnovili dotraja- ni in precej poškodovani pločnik, ki je b'l že dalj časa ,,kamen spotike" med občani Ptuja. Obnovljen in novo aslaltirani pločnik ni edini v o^ntru Ptuja, ki je bil potreben obnove. Kmalu bo nastopilo jesen- sko deževje in zima, zaradi česar je skrajni čas, da se obnovijo tudi preostali poškodovani in dotrajani pločniki, če želimo preprečiti nepotrebne poškodbe cbčanov v času zimskih poledic. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 8. novembra 1973" MLADOLETNIK »HUDODELEC V MALEM« Glavna gradbena dela so opravljena Minilo je tričetrt stoletja, odkar so ljudje spoznali, da mladoletnikov, ki so storili kazniva dejanja, ne kaže obravnavati enako kot polnoletne storilce. To spoznanje si je šele konec preteklega stoletja pričelo utirati pot v Evropo. V ZDA so že leta 1890 uvedli posebna sodišča, ki so imela nalogo preprečiti, da bi mladoletniki prišli pod isti repre- sivni režim kot odrasli delinkventi. Mladoletnika so smatrali za ,hudo- delca v malem', zato so bile kazni zanje milejše. Ostro kaznovanje mladoletnikov je pokazalo, da se napadalnost in sovražnost mlado- letnika do družbe še povečuje. V zaporih so prihajali v stik z izurjenimi hudodclci in se tako še bolj „pokvarili". Dolgo je trajalo, da se je kaznovanje mladolemikov v kazen- skem zakoniku posebej uredilo. Pri polnoletnih, kazensko odgo- vornih storilcih kaznivih dejanj, je teža kaznivega dejanja praviloma merilo za odmero kazni. Pri mladoletnikih pa praviloma teža storjenega kaznivega dejanja ni merilo za izbiro vzgojnega ukrepa. Merilo za izbiro vzgojnega ukrepa pri mladoletniku je praviloma njegova osebnost in potrebe, ki jih narekujeta njegova prevzgoja in resocializacija. Teža storjenega kaz- nivega dejanja pri tem seveda ni brez pomena. Po eni strani je to eden izmed simptomov, kako globoko je segla mladoletnikova vzgojna za- nemarjenost in neprilagojenost. Prav to pa je odločilno za, izbiro vzgojnega ukrepa. Po drugi strani pa teže kaznivega dejanja ni mogoče povsem spregledati, kadar gre za hujše kaznivo dejanje, ki kaže, da utegne biti mladoletnik nevaren tudi okolici oziroma, kadar bi bila javnost nejevoljna, če bi storilcu hudega kaznivega dejanja (čeprav mladoletniku!) bil izrečen mil vzgojni ukrep. Namen vzgojnih ukrepov je, da se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj z varstvom, pomočjo in nadzorstvom zagotovi vzgoja, po- boljšanje in pravilen'razvoj, kadar je to potrebno. Uporabljajo se tudi za primer preprečitve storitve kaznivih dejanj. Poznamo naslednje vzgojne ukrepe: disciplinski ukrep, uKrepi strožjega nadzorstva in zavodski ukrepi. Disciplinski ukrepi se izrekajo, kadar niso potrebni trajnejši vzgojni ali poboljševalni ukrepi, zlasti še, če je mladoletnik storil kaznivo dejanje iz nepremišlje- nosti ali iz lahkomiselnosti. PODATKI IZ ORMOŽA Skrbstveni organ SO Ormož je letos izrekel mladoletnikom dva disciplinska vzgojna ukrepa: ukor in oddajo v disciplinski center za neprekinjeno dobo dvajsetih dni. Ukrepi strožjega nadzorstva skrbstvenega organa se izrečejo, če so pri mladoletniku potrebni trajnejši vzgojni ali poboljševalni ukrepi in je potrebno, da je popolnoma izločen iz dotedanjega okolja. Skrbstveni organ občine Ormož je letos izvajal strožje nadzorstvo nad osemnajstimi mla- doletniki. Petim mladoletnikom je bilo strožje nadzorstvo skrbstvenega organa ustavljeno, ker je vzgojni ukrep dosegel svoj namen. Zavodski ukrepi se izrečejo, kadar so potrebni trajnejši vzgojni in poboljševalni ukrepi in mladolet- nikova popolna izločitev iz doteda- njega okolja. Letos je v prehodnem mladinskem domu v Ljubljani en mladoletnik, v kazensko poboljše- valnem domu eden in v dekliškem vzgajališču v Višnji gori ena. V vzgojno izobraževalnem zavodu v Veržeju so štirje otroci, ker še niso dopolnili 14 let starosti in ne morejo biti kaznovani. Tam nadalju- jejo redno osnovno šolo. Registriranih je bilo tudi 35 mladoletnikov, ki so storili cestno prometne prekrške ali prekrške zoper javni red in mir. Vsakodnevno pa se v Ormožu srečujejo s problemi v zvezi z izvajanjem strožjega nadzorstva skrbstvenega organa, ker se zaradi prenatrpanega programa dela ni mogoče dovolj posvetiti vsakemu posameznemu mladolet- niku in je zato v veliki večini primerov strožje nadzorstvo skrbstvenega organa neuspešno. Za uspešnejše izvajanje strožjega nadzorstva bi skrbstveni organ potreboval svetovalce, ki bi naj izhajali iz vrst pedagogov. Gre za zelo pomemben vzgojni ukrep. Mladoletnik namreč ostane v okolju svoje družine in soseske, toda v tem okolju se mora znajti, se mu prilagoditi in ga s svojo aktivnostjo spreminjati. Letošnjo pomlad so pričeli v Bistrici na Partizanski cesti graditi velik stanovanjsko poslovni objekt, ki bo predan svojemu namenu v maju prihodnjega leta. Izvajalec del v vrednosti 6 milflonov dinarjev je bistriško gradbeno pod. GRANIT. V novi poslovno stanovanjski zgradbi bo 10 zasebnih stanovanj, lekarna in uradni prostori stanovanjske skupnosti in nekaterih drugih delovnih organizacg. OBISK SVOJCEV IN PRIJATELJEV Način zdravljenja alkoholikov zahteva, da jih r^no obiskujejo tisti, ki bodo z bobiki po končanem zdravljenju živeh skupaj. Imajo tudi posebne sestanke, kjer jih ustrezne službe spoznavajo z tem, kako je treba ravnati z zdravljenim alkoholikom, da ne bo pričel spet piti V ormoški bolnišnici so z delom in pomočjo svojcev pri zdravljenju njihovih sorodnikov izredno zadovoljni. Pri- hajajo skoraj vsako sredo, zato je igralska skupina, o kateri smo pr^ časom v Tedniku že poročali, pripravila lep kulturni program s pogostitvijo v zahvalo za njihov trud. Vodja igralske skupine Ivan Leskovar, ki je tudi predsednik terapevtske skupnosti in bolnik nam je med drugim povedal, da za zdravje bolnSca alkoholika veliko pomeni, če čuti interes svojcev za njegovo ozdravitev. Sam se je zato zavzel za takšno prireditev, s katero bi se vsaj malo zahvaliU sorodnikom za njihovo nesebično pomoč. Polna bolnišnična jedilnica bolni- kov in njihovih gostov je živo spremljala nastop igralske skupine s skeči, posameznike - pevce in recitatorje ter nam že znani ansambel „Veseh abstinenti", ki ga vodi Anton HošpL Predstavil pa se je še moški pevski zbor, ki je pod vodstvom Franca Novaka zapel nekaj narodnih pesmi. Ob koncu je bila družabnost z manjšo pogostitvgo in plesom. Ob veseli spremljavi harmonike so vsi zbrani peli in se zabavali. jr ■"IteDNIK SKROMNO ZANIMANJE ZA VEČERNO OSEMLETKO Kljub temu, da je letos Delavska univerza iz Slov. Bistrice pripravila za občane prvič brezplačno šolanje V večerni osnovni šoli za odrasle, njihova prizadevanja niso dosegla pričakovanih rezultatov. Ker je bilo na področju obveščenosti za to šolo storjenega veliko, 90 pri DU Slov. Bistrica mnenja, da je slab odziv posledica premajhne zavzetosti kadrovskih služb v nekaterih delovnih kolekti- vih, ,kjcr jc še vedno veliko zaposlenih z nedokončano osemlet- ko, Velikokrat po nuja no roko po izobraževanju pa posamezni občani zavestno odklanjajo. Do konca letošnjega septembra se je v večerno osemletko vpisalo le ^ občanov. VH ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža, brata, strica in svaka DRAGA MARA SE ISKRENO ZAHVALJUJEM sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, delovnemu kolektivu in osnovni organizaciji SIGME, lovskemu društvu Ptuj, društvu šoferjev in avtomehanikov, društvu čebelarjev, občinskemu komiteju in osnovni organizaciji ZKS, občinskemu odboru zveze borcev, Avto moto društvu, delavcem Geodetske uprave, sindikalne podružnice SO za podarjene vence in cvetje, za spremstvo na njegovi zadnji poti, za izraženo ustmeno in pismeno sožalje in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebno pa se zahvaljujem zdravnikom in sestram Zdravstvenega doma Ptuj, zdravnikoma dr. Antonu Tropu in dr. Andreju Lušickemu, prijateljici Jelki Mileta, sosedi Štefki Kaisersberger, negovalki Julki in družini Kerin, ki so mu lajšali bolečine v času njegove dolgotrajne bolezni in za nesebično pomoč ob zadnjih urah njegovega življenja. Žalujoča žena Mara Ptuj, 6. november 1973. tednik — četrtek, s. novembra 1973 stran 5 NEURESNIČENA PRIČAKOVANJA IN ŽELJE PREBIVALCEV KS MAKOLE Vprašanja, prošnje pa tudi nego- dovanja (opravičena) prebivalcev krajevne skupnosti v Makolah postajajo predvsem zadnje obdobje vse odločnejša in glasngša. Se posebno zato, ker vsi dosedanji poskusi, prizadevanja in želje še do danes niso našla svojega pravega mesta v življenju, te, na območju občine Slovenska Bistrica najslabše razvite krajevne skupnosti Še posebno, ker je mogoče prav v zadnjem obdobju opaziti da se že nekaj let tem področjem posveča učinkovitejše reševanje obstoječe situacije. V takšnem položaju je vse manj gotovosti za uspešnost KS Makole v skupnem gospodarskem razvoju bistriške občine. Predvsem iz izkušenj preteklosti krajani področja makolske KS upravičeno vprašujejo, kakšna bo njihova vloga v občinskem merilu v dolgotrajnem gospodarskem razvoju občine. Takšni, nič kaj rožnati podatki so osnovni vzrok, da so prebivalci KS Makole sami pričeli z akcijo, kako bi ponovno oživeli gospodarsko življenje na svojem območju. Še posebno močno si prizadevajo, da bi uspeli v svoj kraj pritegniti vsaj enega večjih slovenskih podjetg, ki bi tukaj zgradilo obrat in tako pomagalo rešiti nezavidljivo stanje v gospodarskem razvoju kraja. V ta namen so izvolili posebno komisijo, katere naloga je pripraviti program dela. Komisija je program že sestavila in -posredovala vsem tiružbenopolitičnim organizacgam občine ter skupščini občine. Vsi katerim je bil poslan program prizadevanj krajanov KS Makole naj bi o nakazani problematiki v najkrajšem času razpravljali in prejeli tudi konkretne sklepe, katerim naj bi sledilo tudi hitro iiresničevanje. Osnovni vzrok, da je KS Makole "led najslabše razvitimi v bistriški občini je predvsem v tem, ker so v preteklosti propadla vsa podjetja, ki ^ tod reševala sedaj kritični problem nezaposlenosti Zadnje je pred kratkim propadlo še gradbeno podjetje Remont, ki je zaposlovalo okoli 100 prebivalcev. Jako je sedaj tod močno prisoten J^išek delovne sile, ki pa se z vsakim l^tom i^večuje, ker mnogi učenci iz '^zličnih vzrokov, med njimi je močno prisotno tudi pomanjkanje finančnih sredstev, ne nadaljujejo šolanja, prav tako pa nimajo možnosti zaposlitve v svojem kraju ali okolici Mnogi se tako zaposluje- jo v oddaljenejših industrijskih loraiih. Vsak dan se z območja KS Makole vozi na delo v Poljčane, Slovensko Bistrico ali četo Maribor okoli 300 krajanov. To pa jeim razen precejšnjih finančnih stroškov odvzema tudi veliko časa. Večji del teh mora vstajati tudi ob treh ali štirih zjutraj, da bi se skoraj v mraku vrnili domov. Ob tem tudi ni čudno, da se vse večje število predvsem mladih odloča za zaposlovanje v tujini Trenutno se z območja KS Makole nahaja na delu v tujini nad 50 ljudi predvsem mladih. Iz razgovora z njimi je razvkino, da so se pripravljeni vrniti če bi jim bila omogočena zaposlitev v bližini doma. Blizu 200 krajanov pa se je prav zaradi pomanjkanja zaposlitve v domačem oko^u odselilo v druge kraje občine in izven nje. Ob tem je za^bljujoč podatek, da iz makol- skega območja odhajajo predvsem mladi, kar pomeni dodatno obreme- nitev stargših prebivalcev, ki tako ostajajo brez pomoči, večkrat celo socialno ogroženi Krajani, predvsem tisti ki so bili tod zaposleni v času, ko so v Makolah delovala še nekatera podjetja, danes vprašujejo, kakšne koristi lahko ima KS Makole pri uveljavljanju pravic iz minulega dela v smislu ustavnih amandmajev, ko so vsa njihova bivša podjetja propadla. V KS tudi zagotavljajo, da so široko odprta vrata vsaki delovni organizacgl ki bi se odločila v teh krajih zgraditi svoje obrate. Razen neomejenih prostorskih možnosti pa je prisotna tukaj tudi pripravljenost pomoči KS in zagotovljena delovna sila. Neposredna bližina Dravinje zagotavlja dovolj industrgske vode pa tudi do železniške postaje Poljčane je samo 9 km. Z moderni- zacijo ceste Poljčane-Majšperk bo rešen tudi problem transporta. Ker je makolsko območje za večjo intenzifikacjo kmetgstva ne- primerno, vidijo, predvsem mladi iz teh krajev v pospešenem razvoju industrge svojo edino svetlejšo prihodnost. VH Nujno... pomagajte ... NJIH DELO SPOŠTUJEMO LE, ČE GRE ZA NAS ALI NESREČO BLIŽNJEGA (2. nadaljevanje) Pred leti se je na nezavarovanem dornavskem prelazu primerila huda nesreča. Zaradi megle je voznik avtobusa zapeljal prek proge v trenutku, ko je pripeljal vlak. Številni preživeli in po^odovani so potrebovali nujno pomoč in prevoz v bolnišnico. Na kraj nesreče so prihajala vsa prosta reševalna vozila; mnoga tudi z zamudo, ker jim na cesti niso odstopili obvezne pred- nosti ali pa so jih celoovirali in zadrževali Eden izmed voznikov reševalnega vozila je ob tej nesreči povedal naslednje: „Dobil sem obvestilo o težki prometni nesreči in mnogi so se na pot podali kar brez spremljevalca, ker so ti vozili prazna reševala vozila, katerih šoferji so bili ta dan prosti Cesta od Ptuja proti Dornavi takrat še ni bila asfaltirana, makadam pa je bil slabo vzdrževan in na več mestih posut z debelim ^amozom. Poskušal sem voziti kolikor se je dalo, vendar sem že po prvem kilometru dohitel vozilo, ki se mi na znak ni hotelo umakniti Kljub temu sem ga poskušal prehiteti toda voznik je pospešil hitrost. Tako mi je kar večkrat zapored onemogočil, da bi ga prehitel, dvakrat pa me je spravil tudi v zelo neroden položaj in bi lahko celo zavozil s cestišča. Da bi bHa težava še večja, mi je kamen, prožen od njegovega zadnjega Irolesa, razbil vetrobransko steklo. Voznik seveda ni ustavil, niti me ni pustil naprej. Zabeležil sem si njegovo številko in o dogodku obvestil uslužbenca milice. Voznik mi je pozneje hladnokrvno rekel, da me ni vkiel, ker se je zaradi makadamske ceste za vozilom dvigal prah, slišal pa me baje ni zaradi hrupa. Čudno se mi zdi kako to, da je vedel, da sem vozil za njim, ker mu tega v pogovoru nisem omenil? Zanima me tudi, kaj bi storil, če bi me med prevozom njega v bolnišni- co zadrževal kak drug, njemu podoben voznik. Mnogo je voznikov, ki nočejo videti modre luči in slišati sirene reševalnega vozila, vendar vozniki grešijo tudi na drug način. Voznik je namreč po zakonu dolžan pomagati v vsaki cestno prometni nesreči, če je potrebno, ne sme zapustiti ali pustiti ponesrečenca sam^a, ne sme peljati mimo ponesrečenca ah poškodovanega vozila, ne da bi se ustavil in prepričal, ali je potrebna kakršnakoli pomoč. Pred mesecema je prišlo do trčenja med vozilom grške registra- cije, v katerem so bile tri osebe in vozilom turške registracge, v kate- rem je bilo kar pet oseb, od tega trge otroci Na cesti med Ptujem in Mariborom se je hitro zbralo precej radovednežev, vendar nobeden iz- med njih ni pomagal ponesrečen- cem. Drugi in tretji mariborski reševalec nista imela spremstva. Ko je bilo potrebno ponesrečence spraviti na nosila, je nastal problem, ker kljub množici ljudi nihče ni bil pripravljen priskočiti na pomoč. Tudi oba uslužbenca prometne milice sta bila pri tem pojavu nemočna, kajti težko je doumeti pasivnost ljudi ko celo v nesreči kjer lahko brez kakršnekoli izgube pomagajo, ostango nemi in pasivni Miličnik ne more nikogar prisiliti v pomoč, čeprav je to dolžnost vsako^ izmed nas. Ponesrečenca sta kljub najmanj petdeset radoved- nežem, ki so s svojo prisotnostjo ovirali promet, v vozilo spravila uslužbenca milice, ki sta zraven tega morala paziti še na odvijanje prometa. Za obstoječe stanje ni kriva samo naša brezčutnost, temveč tudi mil in največkrat malo uporabljen zakon, ki bi za omenjene kršitve, kjer se neposredno odtoča o zadnjih minutah človeškega življenja, moral biti strožji in bi ga morali tudi dosledneje izvajati Na reševalni postaji v Mariboru in Ptuju pa smo izvedeli še dodatno zaskrbljujočo vest, da se neredko dogaja, da se posamezni občani zabavajo in norčujejo iz reševahie službe ter naročajo nujne prevoze v oddaljene kraje, na koncu pa se ugotovi, da je bil poziv lažen in da je reševalno vozilo šlo na nujno pot zaman. Na upravi javne varnosti v Mariboru pa so pripomnili, da se to ne dogaja samo reševalcem, temveč tudi njim in gasilcem. O teh neslanih „šalah" se ne izplača razpravljati kajti pametna oseba kaj takšnega prav gotovo ne stori Se nadaljuje KOMENTIRAMO VAŠA PISMA RAD BI SPOZNAL ANSAMBEL Osemnajstletni Marjan L. iz okolice Ptuja piše, da rad prepeva in ' da išče ansambel, ki bi ga bil pripravljen spremljati. Zanima ga predvsem zabavna glasba. Ansambli, potrebujete vokalnega solista? Pišete nam po njegov naslov! KOLIKO LJUDI DELA PRI TEDNIKU? Alenka iz Cirkulan nam je napisala pismo, v-katerem vprašuje, koliko uslužbencev šteje Tednik. Zraven urednika, treh novinarjev, delavca za gospodarsko propagando ima Tednik še računovodkinjo, ki posluje z naročniki ter strojepisko za delo v redakciji. Torej sedem uslužbencev in še številne dopisnike, ki jih vedno pričakujemo, da nas obiščejo. ZAČETEK SOJENJA 10-KRATNEM M0RILCU V Santa Cruzu v državi Kalifornija se je pričel proces proti bivšemu odličnemu študentu Herbertu Mu- Uinu, ki je v dveh tednili med minulo zimo ubil 10 ljudi. Vseh deset zločinov, ki jih je napravil iz nepojasnjenih vzrokov je priznal, hkrati pa obstoja sum, da ima na vesti še več žrtev. To je samo ena izmed razjasnitev številnih nepojasnjenih umorov in izginutij mladoletnikov v ZDA v Zadnjih petih letih. Eden izmed vzrokov številnih ubojev je uživanje drog in alkohola med ameriško mladino. Ena od mnogoštevilnih domačij iz okolice Makol, ki so jim dnevi šteti 6 STRAN tednik — ČETRTEK, 8. novembra 1973" Grad V. Nedelja - dom počitka? DILEME IN RAZMIŠLJANJA O MOREBITNI GRADNJI DOMA OSTARELIH IN DOMA UPOKOJENCEV OBČINE ORMOŽ Po podpisu prebivalstva leta 1971 je bilo na območju občine Ormož 2.263 prebivalcev starih nad 65 let, kar pomeni 12,2 odstotka vseh prebivalcev, to pa je občutno več, kot znaša popreček naše republike - nekaj nad 9 odstotkov. V Ormožu se zavedajo, da je tako neugodna struktura prebivalstva posledica odhajanja mladih v razvitejše predele Slovenije in v tujino. Občina Ormož ima zato nesorazmerno Veliko število ljudi, starih nad 65 let, z njimi pa prihajajo tudi večji ali manjši socialni problemi. Občina Ormož nima doma za ostarele, zato sodeluje z občinami, ki ga imajo. V šestih domivih različnega tipa je letos 27 oskrbovancev z območja občine. Lansko leto so znašali stroški za zavode nekaj nad 38 odstotkov vseh sredstev za zavode, letos pa je odstotek narastel nekaj nad 45. Mnogi zavodi zahtevajo tudi do- datna sredstva za investicije glede na število oskrbovancev. Število ostare- lih ter pogoji oskrbovanja v domovih so vodili službe socialnega skrbstva občine Ormož ter nekatere druge k misli na lastni dom počitka. ŽE NA ZAČETKU: DILEME Kako ob pomanjkanju denarja in ukinitvi možnosti za najetje kredita uresničiti zamisel? Skozi razne razprave se je že rodila vrsta variant in razmišljanj. Prevladali sta dve: nekateri smatrajo, da bi problem rešili z primerno adaptacijo gradu pri Veliki Nedelji, križniške ko- mende, ki sedaj propada, drugi pa so pristaši novogradnje."Toda, nikjer ni brez problemov. Pri varianti, da bi uredih dom počitka v gradu pri Veliki Nedelji se poraja več problemov. Tam stanuje približno 25 družin, ki bi jim morali zagotoviti ustrezna stanovanja. Za to pa je nedvomno treba denar. Predvidevajo, da bi zadostovalo 800 starih milijonov investicijskih sred- stev samo za to, da bi lahko spraznili grad. Potrebno bi bilo še dodatno zgraditi Stanovanja za osebje, ki je za normalno delovanje doma počitka nujno potrebno (med. službe, socialni delavci, upravno in tehnično osebje). Tudi za te ljudi bi potrebovali najmanj pet stanovanj. Denarja pa ni. Ob tem ostaja odprto vprašanje adaptacije gradu, Prostore bi poleg sanacije celotne zgradbe morali prilagoditi normativom, ki so predpisani z zakonom za dom počitka. To bi po nekaterih izračunih stalo 400 do 500 starih milijonov, denarja pa spet ni. Tudi pri varianti novogradnje ni brez problemov. V vsakem primeru je ta varianta cenejša od prejšnje. Možne so tudi mnogo boljše in ustreznejše rešitve, ki jih tak dom zahteva, saj bi bil grajen namensko. Pri tem nekateri opozarjajo, da bi namreč rešili kulturno zgodovinski spomenik — grad Velika Nedelja. Razmišljati velja o obeh variantah vendar paziti, da zaradi prevelike želje ne bi rešili ničesar. Z gradnjo bo treba še počakati, saj ni denarja ne za prvo niti za drugo možnost. ZDRUŽENI - MOČNEJŠI Delno so pot iz slepe uhce nakazali upokojenci. Tudi sami se že dobro leto ubadajo z vprašanjem, kako pristopiti k gradnji doma upokojencev. Potrebe so, o tem ni nobenih dvomov. Iz njihovih razprav lahko povzemamo, da obstojajo določene možnosti za graditev skupnega doma upoko- jencev in doma počitka. Skupnost pokojninskega in invalidskega zava- rovanja daje za take gradnje dvotretjinsko udeležbo v obliki dotacije. Se pravi, da bi morala občinska skupščina zagotoviti samo tretjino sredstev. Občina tega denarja nima, nerešena pa je še vrsta vprašanj glede vzdrževanja doma. KonkretnSi rešitev tudi tu ni, kljub temu v Ormožu ne bodo prenehali o tem razmišljati. Največ upanja d^e dogovarjanje med občinami. Znano je, da poznamo več tipov domov, ki se v osnovi delijo na odprte in zaprte. Kombinacija obeh tipov v eni zgradbi ni možna. Problem nastaja v dogovorih, ker bi vsaka občina rada, da bi dom stal na njenem območju. Glede na občuten porast števila občanov, starih nad 65 let, bo občina Ormož morala nekaj storiti. Vse poti pa se ustavijo pri denarju. jr Novi kilometri asfalta Se zadnji metri grobna arfalta na devinskem klancu Te dni zak^učuje gradbeno podjetje Slovenca ceste zadnja dela pri asfaltiranju 2 km dolgega cestnega odseka od Slov. Bistrice do Devine, v smeri Šmartno na Pohorju. Asfaltiranje tega dela cestnega odseka bo velikega pomena za hitrejši gospodarski in turistični razvoj Smartna na Pohorju z njegovo okohco z lesom in turističnimi lepotami Do sedaj je že asfaltirano okoU 3 km ceste ^ozi naselje Šmartno na Pohorju in njegovi okolici, temu pa se sedaj še pridružuje 2 km novega asfalta iz Slov. Bistrice do Devine. Asfaltiranje tega dela šmartinske ceste bo veljalo okoli 75 milijonov SD. Od tega bodo 15 milijonov zbrali krajani ob cesti v obliki samoprispevka, preostala sredstva pa bodo prispevali Gozdno gospodar- stvo Maribor, obrat Slov. Bistrica; Komunalni sklad Slov. Bistrica in Lesno industrgsko podjetje LIP, Slov. Bistrica. Predvidevajo, da bodo z deli končali do konca oktobra, medtem ko bodo celotno cestno povezavo med Šmartnim na Pohorju in občinskim središčem v dolžini okoh 9 km asfahirah v letu 1975, ko bodo za to zagotovljena potrebna sredstva. VH TOVARNA PERILA NOVO MESTO s SVOJIMI TOZD • DELTA PTUJ • LIBNA KRŠKO • LOČNA NOVO MESTO PRIPOROČA SVOJE VISOKOKVALITETNE SRAJCE IZ — STANDARDNEGA PROGRAMA — PROGRAMA TIP-TON IN SUPER V SPOMIN JOŽETA PETROVIČA Ne moreta dojeti vnuka zlata, zakaj ne vrne se njun stari ata, saj Vidika in Borček sta igrala se z njim najraje in se z njim smejala. Ne more razumeti Vidka mala, ko palčke bi doma mu rada dala, zakaj se njena želja ni spolnila, ki staremu jo ati je odkrila. Mi pa ostali, v srcih prizadeti, z bolestjo moremo le razumeti zakaj preminjajo moqe vrline, - zakaj umirajo žene miline. Odhajajo prijatelji nam blagi, v spominih naših živih vedno dragi, a v sanjah vračajo se k nam občasno in se prikažejo nam vsaj začasno. Ptuj, 1. novembra 1973 Teodor PROJEKTIVNI BIRO PTUJ 3 b j a v 1 j a prosto delovno mesto TAJNICE-ADMINI- STRATORKE Pogoji: 1. administrativni tehnik 2. dve leti prakse ali priprav- nik Ostalo po dogovoru. Nastop službe takoj. Oglas velja do zasedbe delov- nega mesta. Ponudbe z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: Projektivni biro PTUJ, 62250 PTUJ, Trg mladinskih delovnih brigad 2. VANDALIZEM V četrtek popoldne so zlikovci povsem razdejali stensko izložbeno omaro Esperantskega društva. Predlani so odnesli slike, tokrat pa razbili šipo, vse skupaj z izloženim esperantskim materialom in znam- kami sežgali in s tem povzročili društvu nad 300 din škode. Esperantske ideje, nositeljice Ml; RU in bratstva med vsemi narodi sveta take mračne sile ne bodo zaustavile. Ker so storilcem na sledi, je upati, da bodo deležni zaslužene kazni. -č- ŽENE USPEŠNO USMERJALE PROMET Več kot petdeset uslužbenk italijanske policije je letos uspešno usmerjalo promet na najvecjin križiščih v Rimu. Večina teh žensK so prave lepotice, katerih unifomia se sestoji iz jopiča in krila, ki j« krojeno kar precej nad kolenoni' Sprva so mnogi menili, da bo to povzročilo zmešnjavo, zgodilo pa^e je ravno obratno. Večina voznikov je vozila skozi križišča počasneje in pazljivejše, mnogi pa so se po prvem Zavoju ponovno vračali v križišče m se jim ni nikamor mudilo, če so morali pri zavijanju v levo čakati na sredi križišča ob prikupni uslužben- ki, ki je stala na podstavku in so * lažje opazovali njene obline. It^^^ug ska policija je sedaj sklenila, da uvedla posebno šolo za žene prometnice. tednik — četrtek, s. novembra 1973 stran 7 ŠTATENBERG - POZABLJEN RAJ MNOGO TRUDA - MALO RAZUMEVANJA IN PODPORE Statenberg je pomemben gostinski obrat v Sloveniji, saj razpolaga s 515 sedeži in 80 ležišči. Turistična sezona je končana in grad je pozimi zaprt. Grajska restavracija skupno s štirimi gostinskimi enotami tvori samostojno eostinsko podjetje „Le- tovišče.grad Statenberg" z upravnim centrom v Poljčanah, ki je TOZD mariborskega trgovskega velepodjet- ja Koloniale. Leta 1965 je podjetje prišlo pod prisilno upravo in dve leti kasneje ga je občina oprostila davščin, saj so izgube pri poslovanju dosegle nad 12 milijonov starih dinarjev. Podjet- je je bilo tik pred likvidacijo. Maja 1968 je podjetje dobilo novega direktorja, uvedena pa je bila tudi temeljita reorganizacija dela. Zmanjšano je bilo število redne in sezonske delovne sile, poslovanje pajske restavracije, ki je delala z izgubo, je postalo sezonsko. Kadrov- ska struktura v podjetju se je spremenila, dolgo časa pa so uslužbenci prejemali samo 80 odstotne osebne dohodke. Nasled- nje leto se je gostinsko podjetje priključilo mariborskim Kolonia- lam. V tem obdobju je bilo v podjetju zaposlenih nad 70 odstot- kov nekvalificiranih in priučenih delavcev, ki so prejemali nainige osebne dohodke v občini, ki so povprečno znašali 750 din. Tega leta kolektiv še vedno ni bil sposoben ustvarjati nikakršnih skla- dov, niti tistih za osnovno reprodukcijo. Že leta 1971 pa je reorganizacija dela, varčevanje in prizadevnost kolektiva privedla do novega stanja v podjetju. Ponovno so pričeli vlagati v vse sklade, osebni dohodek pa se je dvignil. Lahko so pričeli obnavljati in modernizirati obrate iz lastnih rezerv. V letošnjem prvem polletju je kolektiv ustvaril 12,8 milijonov starih dinarjev čistega dohodka in je v obdobju treh let obnovil vse svoje obrate, razen gradu Statenberg. Celotni dohodek se je v tem obdobju povečal za 40 %, osebni za 23 % in čisti za 41. Trenutno znaša povprečni osebni dohodek 1.800 din. Direktor Franc Jerman nam je povedal, da imajo skupno z upravo v ^eh štirih enotah zaposlenih samo 22 delavcev, v sezoni pa začasno ^Poslijo tudi dodatne delovne ''loči. „Imamo štiri poslovne enote. dve v Poljčanah, eno v Makolah in grad. Za naše poslovanje je najbolj problematičen grad, ki je potreben nenehnega vzdrževanja in temeljite obnove, za katero bi potrebovali najmanj pol milijarde. Dotacij za temeljito obnovo ni, tudi spomeni- ško varstvo ne kaže velikega interesa za očuvanje objekta. Pred leti smo ob skupni dotaciji občine in matičnega podjetja obnovili zunanjost grajskega poslop- ja, še bolj pa je obnove potrebna notranjost. Vzdrževanja in uporabe grada ne bomo opustili, čeprav je to za naš kolektiv veliko breme in zaradi njep trošimo sklade in dohodke, ki bi bih mnogo bolje investirani v novogradnjah. Promet in razvoj gradu Statenberg kljub izboljšavam in razvoju zaostaja za drugimi, ker se vzporedno sreču- jemo tudi z drugimi problemi, kot so: slabe ceste in zveze. Prehodnih gostov imamo vedno manj, ker raje zahajajo v slabša, vendar bolj dostopna letovišča in gostišča. Tudi italijanskih turistov - lovcev je v naše kraje vse manj, ker so lovska društva premalo vlagala v svoja lovišča in je opazen velik primanjklaj divjadi. Glavni gosti so domače zaključene skupine in Vojvodinci, ki tvorijo nad 50 odstotkov naših stalnih gostov v sezoni. Ce nam zagotovijo ceste in zveze, bomo svoje področje razvili sami. Samo 29 km je med Ptujem in Poljčanami in od teh sta dve tretjini asfaltirani, tako da je vprašanje odprto le še med odsekon^ od Ptujske gore, Štatenberga, Makol in Studenic, zaradi česar res ni razumljivo, zakaj toliko odlašanja in čakanja. Grad Statenberg bo za Silvestrovo odprt. Izdali smo tudi nov barvni prospekt našega turističnega in gostinskega območja. Osnovanje bil tudi „Kljub prijateljev Statenberea". Vsak član plača članarino, dobi izkaznico, s katero ima' določene ugodnosti in Se z njim vedno posvetujemo o bodočih načrtih in delu, prav tako pa organiziramo skupne izlete in piknike. Letos smo bili tudi vključeni v program proslav 400-letnice kmeč- kih uporov in smo na gradu odkrih spominsko ploščo. Za nami je tudi deseto tradicionalno srečanje PEN klubov in naših zamejskih rojakov. Ce bi imeli boljše zveze, bi prav gotovo težiU za tem, da srečanje naših zamejcev postane tradicional- no. Pri našem delu ne dobimo zadostne podpore in ni pravega razumevanja zanj, morda tudi zato, ker razen krajevnih uradov, drugih upravnih organov na našem področ- ju nimamo, znano pa je, da probleme najbolj razume ravno domačin. V načrtu imamo, da bi nam ob podpori matičnega podjetja uspelo postaviti motel ob novi hitri cesti Gori ca-Maribor, v katerem bi bila t lavna recepcija tudi za grad tatenberg in hkrati tudi turistični urad za območje Slovenske Bistrice. Največja želja pa je vsekakor tudi čimprejšnje asf^tiranje dravinjske magistrale Ptuj-Poljčane, ki bi zagotovila razvoj makolskega ob- močja in tudi naše gostinsko-turi- stične dejavnosti ter vsi člani kolektiva menimo, da našemu področju posvečajo premalo pozor- nosti, Zaradi česar se vrtimo v brezkončnem krogu, iz katerega zaostalosti ne moremo kljub prizadevnosti iziti." Franc JERMAN, direktor gostin- skega podjetja Letovišče grad Statenberg Uspehi KS Kidričevo Svet krajevne skupnosti Kidričevo je pred kratkim obravnaval' poslova- nje ter izvršitev programa dela za letošnje leto. finančno poslovanje v prvih devetih mesecih, izvolil je delegata za Stanovanjsko skupnost Ptuj ter razpravljal o pristopu k družbenemu dogovoru za asfalti- ranje ceste Miklavž-Kungota in drugo. KS Kidričevo je v letošnjem letu dosegla enega izmed doslej največjih uspehov v svojem delova- nju, saj je bilo asfaltiranih vrsta cest ter urejenih mnogo objektov, kot so nova knjižnica, lekarna, mladinski klub, ki ga je sicer financirala TGA, toda tudi KS ima svoj delež in zasluge pri tej akciji. Program dela za letošnje leto za vsa območja krajevne skupnosti je bil zares obširen in so ga v vsakem krajevnem odboru reševali pač v okviru svojih zmožnosti ter potreb in razpolož- ljivih sredstev. Naloge, ki so bile v programu dela, vsekakor niso mogle biti v celoti realizirane, ker je pač prišlo vedno kaj vmes in ker ni bilo dovolj denarja. Kljub temu pa so v Kidričevem lahko več kot zadovolj- ni z doseženimi uspehi, ki jih je treba tudi pripisati uspelemu referendumu v letošnjem juniju, ko je tudi naselje I. le sprevidelo, da brez skupnih naporov in skupnih akcij ne gre. Dosežerti uspehi pa krajevne skupnosti kot občanov niso uspavali, ampak že sedaj kujejo in načrtujejo program dela za prihodnje leto, ko bo prav tako treba napraviti še mnogo tistega, ,kar letos ni prišlo na vrsto. F. Meško "iteDNIK Za zdravje nog Zdrave, negovane noge so zmerom lepe. Ali so malo pre- debele ali prevelike, ni tako važno. Lepo in prožno hojo ima lahko tista ženska, ki ima zdrave noge. Predvsem mora gospodinja malo bolj čuvati svoje noge. Domač pregovor pravi: „Kdor nima v glavi, ima v petah!" In kolikokrat mora gospodinja za- radi raztresenosti ali pozablji- vosti napraviti mnogo nepo- trebnih korakov. Kadar gremo v mesto nakupovat, si že doma napišemo na listek vse, kar po- trebujemo, da nam ne bo treba še v drugič ali tretjič z doma. Gospodinjsko delo si uredimo tako, da čim bolj varujemo no- ge, Gospodinja! Ali si res pre- pričana, da bo perilo slabše zli- kano, če ga sede zlikaš? Ali bo krompir manj okusen, če ga se- de olupiš? Ali. bo posoda manj čista, če jo s^de umiješ? Ne, ni- kakor ne! Privadi se torej ve- čino gospodinjskih del oprav- ljati sede! Blagodejni učinek se bo kmalu pokazal. Noge zve- čer ne bodo več tako nabrekle, podplati te ne bodo več pekli, mišičevje v mečah in stegnih te ne bo več tako bolelo. Bolnim in občutljivim no- gam privoščimo primerno nego. Vsak večer si jih umijmo. O- kopljimo jih najprej v topli vo- di, potem jih vtaknimo še za dve minuti v mrzlo ali vsaj ohlajeno vodo. Izvrstni dodat- ki k nožni kopeli so: kis, sol (morska ali živinska), boraks, odcedek hrastove skorje ali ka- miličnega čaja. V drogerijah dobimo tudi razne tablete, ki prav tako poživljajo. Po ko- peli si noge dobro obrišimo s frotirko ali pa z raskavo plat- neno brisačo. Potlej jih natri- mo z alkoholom. Masirajmo jih od spodaj navzgor do kolen. Ko ležemo, jih podložimo z blazino, tako da ležijo za ka- kih 20 cm više, kakor drugo telo. Ženska, ki jo bolijo noge, pa ne ve zakaj, naj gre k zdrav- niku, najbolje k ortopedu. Morda ima ploščato nogo aH kako drugo napako, ki se da odpraviti s primernim vlož- kom. Galošk in snežk ne sme- mo imeti ves dan na nogah, ker ne propuščajo zraka. Noga se spoti, nabrekne in se hitro u- trudi. Potne noge zdravimo s kopelmi, ki jim dodamo obilo kisa. Razen tega si večkrat na- trimo noge s špiritom in na- sujmo med prste riževe moke ali pa navadnega otroškega pudra. Noge si moramo v tem primeru vsak dan po dvakrat okopati, nogavice pa vsak dan menjati. Ženska, ki nosi pravilno o- butev, ne premajhno in ne pre- veliko, in ki ne izpostavlja nog prevelikemu naporu, ima zme- rom zdrave noge in prožno ho- jo. Obtiščanci in kurja očesa so samo posledica nepravilne obutve. Poklicne žene, ki morajo bi- ti ves dan na nogah, na primer natakarice, prodajalke, asi- stentke itd., naj po dvakrat na. dan menjajo obutev. 8 STRAN tednik — ČETRTEK, 8. novembra 1973" INDIJSKA LJUDSKA UMETNOST Indijska ljudska umetnost ima še danes velik pomen pri vseh indijskih narodih. Izvira še iz prazgodovinske dobe. Njen razvoj sledimo od izkopavanj civilizacije doline Inda, stare literature Veda, spevčv Ramajane in Mahabharate in dalje do kasnejših zgodovinskih dogod- kov. Indijska ljudska umetnost se je v vseh časih razvijala pod močnim vplivom folklorne tradicije in visoke kulture. Številna etnična področja, kjer še danes izdelujejo pristne in dragocene izdelke, predstavljajo svetovno znana kulturna središča. V vseh izdelkih indijske narodne obrti je izražen značilni "individualizem posameznika ali večje skupine, ki se izraža po lepoti predmeta in notranjemu izražanju umetnika. Na nastajajočo umetnost so vsekakor vplivala številna preseljevanja naro- dov na ogromnem področju današ- nje Indije, kar pa je ustvarilo določene estetske norme na področ- ju umetniške ustvarjalnosti. Indijska ljudska umetnost prika- zuje na eni strani prefinjeno estetsko podobo, na drugi pa Kako delamo pri nas in l5tilne do gostilne. Mnogo so se ^zili nad vodstvom kluba, ki ne zna ne more organizirati dobro ''mlinskega plesa. Nekateri so tvdi pogledali v kozarec, kar pa je listalo slabo luč na vso mladino, ^islo je tudi do manjših izgredov, ^'Mim je botroval alkohol. Seveda J vse ne moremo kriviti vodstva ^"ba. Toda priznati moramo, da krivico nosi tudi, to. V J^storih kluba je namreč točilna ®a z nealkoholnimi pijačami in le so mladinci, ki bi kljub temu žejo ali potrebo po alkoholnih Upam in želim, da sobot ne preživljali izden mladinskega "'ja, toda ne zaradi tega ker ne bi j*^®'! interesa za vstop, ampak zato, ^"le bi bUo plesa. Ansambel »Simpatije« iz Ptuja Pred dobrim mesecem so začeH z vajami. Pet jih je. Orgle igra Zvonko Mlinarič, bas kitaro Roman Fištra- vec, na ritem kitaro brenka Srečko, na boben tolče Preac-Cic, za mikrofonom pa se , trudi Milan Seruga - vokalni solist, ki nam je povedal naslednje: ,,Šef je Z. Mlinarič, prekaljeni glasbenik, tudi Roman in Sreč sta že drugje igrala. Vadimo „Pri grozdu" vsak petek, instrumente in „feršter- kerijo" imamo svojo. Kljub temu, da igramo šele dober mesec, smo imeli že zelo uspešen nastop v Selcah pri Lenartu, kjer je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Nekatere skladbe . smo morali igrati tudi po 6-krat. Že na tem koncertu smo dobili ponudbe za nastop v štirih okoliških krajih. V Ptuju srno do sedaj nastopili samo v dijaškem domu. Pred kratkim smo podpisali pogodbo za gostilno „Pri grozdu", kjer bomo igrali vsako soboto in nedeljo od 20. ure naprej, dokler bodo gostje." O sebi pa je povedal Milan Šeruga naslednje: ,,Prepevam že dobra 4 leta a še do sedaj nisem imel možnosti za stalni angažma, kljub temu, da sem v Nemčiji pel pri dveh precej kvalitetnih ansamblih. Moj repertoar je sestavljen pretežno iz komercialne glasbe, poskušam po- snemati Engelberta in Toma Jonesa. Mislim, da sem v glavnem v koraku z glasbeno modo. Dobil sem ponudbo od ansambla ,,Echolete", ki se pravkar formira na novo; o tem bom še razmislil." Takole je pač pri nas s pevci. Ni dovolj, da ima začetnik lep, prijeten glas, potrebno je imeti strica, ki ga bo spravil k temu ali onemu ansamblu. -OM- Ansambel „Simpatije" med koncertom v Dijaškem domu v Ptuju Foto: M. Ozmec SLOVENSKA BISTRICA ■8. NOVEMBRA: an. bar. krimi- nalka ZASEBNO ŽIVLJENJE CHERLOCKA HOLMESA; 10. in 11. novembra: am. bar. film PONI EXPRESS; 14. novembra: ita. bar. komedija SIGURNO - NAJSIGUR- NEJE. LJUTOMER 10. in 11. novembra: franc. barv. komedija VELIKA GNECA V PARIZU; 14. novembra: am. bar. komedija MESTO V MRAKU. PTUJ 8. novembra: dom. barv. film ŽIVETI OD LJUBEZNI ob 18. uri; 8. in 9. novembra: fr. barv. film KAKO SKRITI MRTVECA; 10. in 11. novembra: am. barv. film SKRIJ SE; 11. novembra: ob 10. in 16. uri am. barv. film TARZANOV UPOR V DŽUNGLI; 14. in 15. novembra: nizozemski barv. film ZAPISKI PROSTITUTKE; 14. novembra: ob 20. uri am. barv. film SRCE JE OSAMLJENI LOVEC. ZAHVALA Ob prerani in nepričakovani, bridki izgubi naše nenadomestljive in ljubljene žene in mame CECILIJE PETEK ' iz Cvetkovec 81 se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pozornost in pomoč v času njene bolezni, za izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku za spremstvo, govornikom za sočutne besede, pevcem za ganljive žalostinke, darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so jo imeli radi. Žalujoči: mož, sinovi in hčerki z družinami Podgorci, dne 30. oktobra 1973. 20 stran tednik — ČETRTEK, 8. novembra 1973" SPOMIN NA NEPOZABNEGA OČETA Letos 28. oktobra je minilo dvajset let, odkar je umrl naš dobri oče Franc Super. Rodil se je 26. januarja 1883 v Veliki Pirešici v Savinjski dolini. Starši so mu umrli že kot otroku, tako da jih sploh ni poznal. Zato je že od malega spoznal revščino in bedo, saj je večinoma služil za pastirja pri tujih ljudeh. Po osnovni šoli se je šel učit za peka. Kot pomočnik je delal več let v Žalcu, dokler ni odšel v druge kraje in se je najjosled znašel 1920. leta v Gradcu. Ze od mladosti se je navduševal za delavske pravice in v Gradcu se je vključil v delavsko stranko. Tam so bili spopadi med delavsko in drugimi strankami in tako je v nekem spopadu bil zadet v glavo, kar je bilo usodno zanj. Kri ga je oblila po obrazu in je mislil, da zato ne vidi. V bolnišnici pa so ugotovili, da ne bo nikoli več videl, ker mu je krogla izstrelila obe oči. Ko je zvedel, da bo ostal za vedno slep, se je hotel na vsak način pokončati. V bolnišnici je bil pod strogim nadzorstvom. Pozdravili so ga in dali napotke za novo življenje. Vzel je kitaro in prehodil vso rodno zemljo. Nikoli ni prosjačil, ampak si je vedno kaj prislužil s glasbo in pesmijo. Dosti pesmic je sestavil sam, vesele, žalostne in Šah v tretjem kolu I. slovenske šahovske lige so ptujski šahisti ponovno zaigrali zelo dobro ter v Mariboru premagali ekipo Branika, tradicionalno neugodnega nasprotni- ka. Š. D, „IZB1RA" Ptuj: Š. D. „Branik" Maribor 6:4, Cojhter: Kovše 1:0, Bohak: Kukovec 1:0; Majcenovič: dr. Nemec 0:1; Šeruga: Segala 0:1; Škarja: Karlo Kos 1:0; ing. Kneževič: Rupar 1:0; mladinci: Mitrovič: Drobnjak 1:0; Polajžar: Ružič 1:0; ženske: Razlag: Arih 0:1; Vaupotič: ing. Hliš 0:1. V četrtem kolu so ptujski šahisti presenetljivo visoko izgubili z močno ekipo Celja. Š. D. „IZBIRA' Ptuj: Š. K. ,,CELJE" 2,5:7,5, Cojhter: Pešec 0:1, Bohak: Ojstrez remi, Majcenovič: Jazbec 0:1, Šeruga: Pertinač 0:1, ing. Kneževič: Bogadi 0:1, Škarja: Spiljar 1:0; mladinci: Mitrovič: Agrež 0:1, Polajžar: Planine 0:1; ženske: Vaupotič: Užmah 0:1, Alič: Jazbinšek 1:0. Na rednem mesečnem brzoturnir- ju Šahovskega društva .Jzbira" Ptuj je v mesecu novembru zmagal slovenski mladinski šahovski prvak Darko Zupančič (ŽŠK Maribor), ki je dosegel 16 točk, sledijo Bohak 15,5 točke. Sesula in Majcenovič 14 točk, ing. Kneževič 13 točk, Čič 12 točk, Šeruga 11,5 točke, Sedlašek 8,5 točke, Ferdo Zupančič 8 točk, Mayr 7 točk itd. -bj- priložnostne za vsak čas ali ljudi, med kakšnimi se je pač nahajal. Večkrat je bil povabljen na gostije ali prireditve. Kot zaveden član delavskega razreda in žrtev nasilja je sovražil nasilje iz dna duše. Pred drugo svetovno vojno je spesnil pesmi „0 veliki zmagoslavni slovanski uniji." Zaradi tega je bil zaprt. Tako je hodil iz kraja v krai in tako se je znašel na Ptujski gori, kjer se je seznanil s svojo poznejšo ženo Marijo, V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, od teh nas šest še živi. Čeprav sta živela zelo skromno, sta nam oče in mama ustvarila lep, skromen domek. Vse, kar so jima dali dobri ljudje, sta znala pametno uporabiti. V Stogovcih pod Ptujsko goro sta kupila krpico zemlje in hišico, ki sta jo pozneje obnavljala. Imela sta vedno dosti skrbi, kajti družinica se je večala iz leta v leto in je mama bila vedno v skrbeh, kaj bo skuhala in kaj oblekla. Oče je še vedno zaslužil kakšen denar s kitaro, mama pa je hodila na dnino, včasih je celi teden nisem videla, ker je gutraj odšla, preden smo mlajši vstali in zvečer prišla, ko smo že spali. Skromno, revno, vendar zadovoljno življenje smo imeli. Sčasoma smo odraščali in tako je že lahko kateri od otrok zamenjal mamo, da je hodil z očetom okrog in tako je šlo naprej vse čase, da smo bili vsi na vrsti za spremljanje očeta, ki je^vedno rad hodil iz kraja v kraj. Oče nas je iinel nadvse rad. Včasih je govoril: „Žrtvoval bi eno roko in nogo za eno oko, samo da bi lahko videl te moje otročiče." Pa kaj, ko mu ni preostalo drugega, kot da nas je pobožal po kuštravih glavicah. Po drugi svetovni vojni, ko so prišli begunčki iz raznih krajev v Ptuj, je Rdeči križ iskal dobre ljudi, da bi sprejeli te otroke, sta bila naš oči in mama kljub številni družini pripravljena še sprejeti enega begunčka in tako smo dobili Bosančka Dušana. Oče je, čeprav popolnoma sle?, hodil okoh doma kar s palico in opravljal razna dela. Naš oče je bil dober in pri vseh ljudeh priljubljen in znan kot pravi veseljak. Poznali so ga daleč okoli, saj je prehodil z kitaro skoraj vsak kraj. Med vojno se je seznanil s partizani in jim je odstopil prostor, da si je „Tehnika Lacko" zgradila bunker. MARICA SUPER-EBERLOVA BISTRIŠKI KLUB OZN US- PEŠNO SLAVIL Kljub temu, da ie dan OZN 24. oktober, so člani kluba OZN na osnovni šoli ,,Pohorski odred" iz Slov. Bistrice pričeli s praznovanjem že veliko prej. Praznovanje so po tem d evu tudi nadaljevali. Pod vodstvom prizadevnega men- torja Miroslava Lešnika, predmet- nega učitelja na osnovni šoli „Pohorski odred" Slov. Bistrica je nad 90 članov tega kluba na šoli organiziralo protestna zborovanja nad vojaškim udarom v Cilu, nerešenim vprašanjem koroških Slovencev v Avstriji in zadnjih dogodkih na bližnjem vzhodu. Zborovanja so organizirali na vseh osnovnih šolah. Več dni je bila v prostorih nove osnovne šole Slov. Bistrica kakor tudi nekaterih drugih šolah bistriške občine razstava OZN in človeške pravice. V Slov. Bistrici so bile takšne razstave kar na treh mestih in sicer centralna v osnovni šoli »Pohorski odred" in nato še v Matični knjižnici ter v trgovini Market v središču mesta. V naslednjih dneh pa si bodo prizadevali ustanoviti klube OZN na vseh popolnih osemletkah v občini ter v poklicni šoli metalurške in lesne stroke v Slov. Bistrici. VH RODILE SO: Vida Puklavec, Hardek 28 - Martino; Ančka Selak, Videm 16 - Mirana; Neža Ornik, Krčevina pri Vurberku 129 - Dušana; Zofija Hebar, Senik 13 - Andreja; Marija Murk, Tibolci 4 - Janeza; Ivana Horvat, Dravci 11 - Dušana; Neža Pulko, Žetale 16 - Boža; Anica Belčič, Trakoščan b. b. - Mi^enko; Sih^a Polič, Savci 27 - dečka; Marga Kosi, Miklavž 17 - Antona; Marija Jelen, Sedlašek - deklico. POROKE: Vladimir Kodrič, Nova vas pri Markovcih 23 in Marica Junger,, Šturmovci 29; Oto Nekrep, Krčevi- na pri Vurberku 131 in Katarina Žunkovič, Krčevina pri Vurberku 131; Ivan Mežič, Mah Podlog 11/a in Marija Gajzer, Bukovci 184. UMRLI SO: Drago Mar, Levstikova pot 3, roj. 1907., umrl 29. 10. 1973; Marga Makovec, Cven 100, roj. 1918., umrla 31. 10. 1973; Marija Tomasi- no, Jelovica 42, roj. 1891., umrla 31. 10. 1973; Neža Hrgula, Mihovci 46, roj. 1898., umrla 2. 11. 1973. jgpNIK — Četrtek, s. novembra 1973 stran 21 Shod mladih In klubov OZN v Ptuju Kljub temu, da se je sonce trudilo že od ranega jutra, da bi pregnalo mraz ii meglo in tako privabilo čimveč mladih na živilski trg v Ptuju, je bil obisk iiab. suka nam nazorno kaže, da je bUo skoraj več nastopajočih kot zbrane aladine. Kljub temu je bil shod prisrčen in zanimiv. Pionirji kluba OZN .Che Guevara" iz bistriške OS so uprizorili miniaturno zasedanje generalne iupščine OZN s pravim obveznim ceremonialom in angleškim nagovorom. Zbrano mladino je pozdravil predsednik klubov OZN Ptuj, Miroslav Lešnik, nato pa je govorila članica izvršn^a društva za združene narode SRS toija Vilfaa Shod je bil v organizaciji medobčinske konference klubov OZN Ptuj. -OM- Kako telefonirati? Telefon je del vsakdanjosti našega iljenja in del nase uredne joslovnosti. Vsi ga poznamo, le aak) pa je tistih, ki ga zna pravilno uporabljati in seveda . . . tistih, ki vedo, kaj zahteva omika lepega vedenja, kadar dvignemo telefonsko slušalko, da bi poklicali, ali ko kdo drug kljče nas. Telefon je občutljiva električna naprava, ki ne prenese udarcev in čezmerne vlage ali vTOČine. Kadar izbiramo številke, naj ne bo to prehitro, ker nam zaradi preobreme- njenosti izpade signal, še preden smo zavrteli tri ali štiri klicne številke. Z oddaljenostjo govornikov slabi moč slušnega in govorilnega vala, vendar nič ne pomaga vpiti v slušalko. Kričanje se bolj popači glas in nas bo sogovornik še težje razumel. Pomagamo si lahko s posebnimi dodatnimi napravami, ki okrepijo telefonski kabelni signal. Če kličemo, je naša dolžnost se najprej predstaviti in ne vpraševati: Kdo je tam? Izjema velja, kadar sogovornika ne moremo dobiti direktno, temveč prek centrale. Takrat se najprej prepričamo, ali smo vzpostavili pravilno zvezo, nato povemo, koga želimo, da ga pokličejo k telefonu, nakar se seveda predstavimo. Če kličete, ne čakajte, da se vam bo prvi predstavil sogovornik, ali to celo zahtevate od njega! VARČEVANJE Hodim v tretU razred. Imam že nekaj denarja. Odnesla ga bom na pošto. Tam bom dobila hranilnik in hranUno knjižico. Ko ga bom prinesla domov, bom ateku rekla, naj mi da nekaj denarja. Ko bom imela polnega, bom odnesla na pošto. Zopet bom odnesla na pošto. Ko bom dolgo varčevala bom dobila tudi nekaj obresti. Ko bom denar vzela, bom si kupila poni kolo. IRENA AVGUŠTIN, 3. razred, OŠ Ptujska gora POKOPALIŠČE V PRAZNIČNI NOCI Liljana, mamica, atek in jaz počasi stopamo proti pokopališču. Nenadoma zagledam preu sabo odtenke rdeče barve. V srcu me sprva stisne in v njem mi postane neznana grenkoba, nato pa čudno veselje ob pogledu na to lepo sliko. Obstala sem. Oni trije pa so odšli naprej. Še opazili me niso, da me ni zraven. Ali je tudi njim enako pri srcu? Naenkrat občutim, da sedim. "Kdaj sem sedla? Kaj mi je? Tako nemogoč občutek imam, da ga ne znam opisati. Oči mi zopet objamejo praznično noč pokopališča. Okolije tema, na sredini pa nekakšna žareča oc^rtina. Nebo je jasno. Le malo se vidi luna, zvezde pa so jasne. Poskušam jih prešteti, toda vedno se z očmi zgubim med njimi. Za nekaj trenutkov me predrami mrzel veter. Oči mi zopet odidejo v lepi, ognjeni del zemlje. Sama ne vem, kako je prišlo do tega, toda začela sem premišljevati, ali ni ta kraj najbolj žalosten? Ali nas te luči ne kličejo, da bi jih obiskali? Da, seveda. Tu gori so ljudje, ki bi radi z nami uživali današnji čas. Čas, ko lahko svobodno premišljuješ in delaš, kar hočeš. Ljudje tam gori nas kličejo, da bi jih obiskali in se pogovarjali z njimi. Ali nisem danes prišla k njim, da bi se pogovarjala z njimi, o mojih težavah in veselih stvareh? Ali so tega res tako veseli: Ko bom jaz umrla, bodo tudi k meni prišli ljudje in se pogovarjali z mano: Oh, ko bi mi znal kdo povedati, ali bo tako ali ne! Dolgo, dolgo še premišljujem. Nato vstanem. AK so še mamica, atek, Liljana opazili, da nisem t njimi? Kljub tej misli grem počasi proti mrtvemu, vendar tudi živemu kraju, kjer nas kličejo drobne lučke. ANICA GERM, 8. d razred, OŠ POHORSKI ODRED, Slovenska Bistrica IZLET NA POHORJE v nedeljo, 21. oktobra 1973, smo gorišniški planinci organizirali izlet na Pohorje. Tega izleta se je udeležilo 24 učencev. Povabili smo tudi planinsko skupino iz Dornave. To je bil poučen izlet, saj smo na izletu videli in slišali marsikaj zanimivega in poučnega. Odhod je bil v nedeljo ob 6. uri zjutraj. Zbrali smo se pred šolo in nestrpno čakali na avtobus. Ko je avtobus pripeljal, smo se stlačili vanj in se odpeljali proti Dornavi, kjer je čakalo nekaj udeležencev. Avtobus je bil natrpan. Naš cilj je bilo Pohorje. Najprej smo si ogledali elektrarno Mari- borski otok. Po ogledu elektrarne smo krenili z avtobusom na Pohorje in se najprej ustavili v koči na Pesku. Na Pohorju je bil tudi sneg. Zato smo se najprej kepali. Vstojjili smo v kočo, si naročili toplega caja in se ogreli ob peči. Zatem pa smo imeli še planinski krst. Kako je to, vam je mogoče znano. Ce vam ni, vam povem: Dobiš jo s planinsko vrvjo po zadnji plati. No, tudi jaz nisem bila izjema. V koči smo bili dve uri. Najraje bi ostali deli dan. Toda to ni bil naš cilj. Odpeljali smo se dalje do doma na Osankarici, kjer smo videli bojišče Pohorskega bataljona. Tu je prebilo kri za svobodo 65 junakov. Njihova imena so zapisana na spomenikih, ki stojijo na kraju, kjer so padale žrtve. Mi pa žal danes vse bolj pozabljamo nanje. Ne zavedamo se, da so oni z ljubeznijo do naroda in do domovine ter hkrati s sovraštvom do tujcev šli v boj in padali za svobodo. Po tem spominskem pohodu po bojišču Poho.rskega bataljona smo krenili proti Črnemu jezeru. Vodnik nam je povedal, da je to jezero umetno in da si ga je dal zajeziti nek graščak. Na jezeru je bil tudi splav in najbolj drzni so si upali nanj. Ob jezeru smo se zadržali dalj časa in naredili tudi spominski posnetek. Čas je tekel prehitro, saj smo se morali kmalu vrniti k domu na Osankarici. Zadržali smo se kake pol ure in odrinili proti kamnolomu. Prava zanimivost je to. Bilo je že pozno, zato smo se odpeljali domov. Na avtobusu smo prepevjtli. Veliko novih pesmi nas je naučil tudi naš planinsKi vodnik. Vsem se nam je zdelo, da je dan prehitro minil. V Gorišnici smo se razšli veseli, da smo pridobili neka| koristnega znanja. Želimo si še vec takih izletov. FRANCKA PETEK 7. a raz., OS .J^ranc Belšak' GORISNICA MOJ DOMAČI KRAJ Moj domači kraj se imenuje Stoperce. Skozi pelje cesta, ob cesti pa teče potok. Na levi strani potoka prek^ ceste je šola, na desni pa igrišče. Na spodnjem delu igrišča je pašnik. Blizu šole je kmetijska zadruga in trgovina. Na okrog so polja in pašniki. Po gričih raste grmovje. Skoraj na vsakem griču je sadovnjak in gozd. Tu in tam je tudi vinograd. V vinogradu je vikend ali vinska klet. Na vrhu griča nad šolo je pokopališče. Moj domači kraj je lep. ZVONKO NEMEC, 3.razred,Stoperce 22 stran tednik — ČETRTEK, 8. novembra 1973" ZRELOST Priljubljena časnikarka Ann Landers pravi, da koledar ne določa zrelosti. V naslednjem da je svoje bistroumne pripom- be o problemih človekovega dozorevanja v katerikoli sta- rosti. Moja dnevna požta mi ne- spodbitno dokazuje, da veliko ljudi nikoli ne dozori; da je nešteto posameznikov, ki so morda finančni mogotci in ve- likani v poklicu, v mnogih ozi- rih pa so pravi čustveni pritli- kavci. Samo to, da je mož za- menjal palec s cigaro, nikakor ne kaže, da je dozorel. Prepri- čajmo se ob odličnem pravniku, ki se ne more rešiti gospodo- valne matere, ob ženi srednjih let, ki hoče še vedno biti očko- va mala deklica, ob vnetem jedcu, ki mu uživanje hrane nadomešča ljubezen, ob večnem don Juanu, ki skače od postelje do postelje, da bi dokazal svo- jo moškost. Seveda ima vsak od nas v sebi več ali manj pezrelosti; popolnoma zrelega človeka ni. Kot telesna rast se tudi dušev- na razvija polagoma. B Zrelost pomeni sposob- nost, da obvladamo jezo in od- pravljamo nesoglasja, ne da bi bili nasilni ali uničevalni. ■ Zrelost pomeni potrpež- ljivost in pripravljenost, da se odpovemo trenutnemu ugodju v prid dolgoročni pridobitvi. B Zrelost pomeni vztraj- nost; dokopati se je treba do cilja kljub nasprotjem in pre- prekam, ki nam jemljejo voljo. ■ Zrelost pomeni nesebič- nost, ki posluša potrebe drugih. I Zrelost pomeni sposob- nost, da se spoprimemo z ne- prijetnim in z razočaranjem, ne da bi postali zagrenjeni. B Zrelost pomeni poniž- nost. Zrel človek zmore rečir »Zmotil sem se." Zna tudi re- či: „2al mi je, oprostite!" Zrel človek ne reče: „To sem vam: že prej povedal," kadar se iz- kaže, da je imel prav. B Zrelost pomeni sposob- nost, da mirno prenašamo ti- sto, česar ne moremo spreme- niti. B Zrelost pomeni spozna- nje, da smo drug od drugega odvisni; zrel človek je pcžten in mož beseda. B Nezreli imajo izgovor za vse. So kronično počasni, brez- brižni, nezadovoljna bitja, ki se vdajo krizi. Njihovo življenje je zmeda prelomljenih obljub* nedokončanega dela in bivšik prijateljev. USPEŠNA REKLAMA V sredo, 24. oktobra, nekaj minu, čez pol noči so vlomili v prodajalno Elektrotehne v Ptuju. Organj ptujske milice so storilce takoj p^ vlomu prijeli in ugotovili, da so tn njihovi „stari znanci" iz Varaždina Povedali so nam, da so jih že nekai dni opazovali, kako so se pripravljal] na vlom. V prodajalno so vlomili tako, dj so v izložbeno steklo vrgli kamen in skozi odprtino, ki jo je naredil kamen, zlezli v notranjost proda, jalne. Iz prodajalne so odnesli nj, ročnih motornih ^ HOMELlT^ Delavci prodajalne in organi postak milice domnevajo, da so prav ti odnesli že pred tem eno izmed motornih žag HOMELITE ^ prodajalne, ko so pripravljali reklamo zanje. V šali so dejali, da sc i bodo morali poslužiti propagande zj take stvari, ki jih nihče noče, a taki nepridipravi jih bodo rešili nadloge, Reklama ima pač svojo moč! NP moderno žensko perilo vseh velikosti in modnih vzorcev v prodajalnah ©IZBIRA RIBAM V ZGORNJEM TOKU DRAVE SE NE PIŠE DOBRO Počasi bo optimistov - ribičev ob dravskih bregovih več, kakor pa rib, zaradi katerih namakajo svoje ribiške vrvice v dravsko vodo. Vzroka za padanje prirastka ribjega zaroda sta dva: najbolj k temu prispeva vedno bolj umazana in zastrupljena dravska voda, nato pa sledijo dravske elektrarne. Te z vodnimi zaporami ob nizkem vodostaju ponekod popolnoma izsušijo dravsko strugo, s čimer se pomori na tisoče ribjega podmladka in iker. Dravo bi bilo nujno v zgornjem toku regulirati ter zožiti strugo iz dveh vzrokov: 1. zato, da se ne bo na golih otočniii sipinah nabiralo vedno več odpadkov, ter da se bo zaradi višjega vodostaja rečna struga bolje čistila in 2. da se bo v ogi m globlji strugi ohranil ribji zarod, ki ga je vedno manj in že postaja kritičen. O regulaciji Drave v zgornjem toku se govori že več kakor pol stoletja. Eden izmed osnutkov seje potopil s Titanicom, ker so ga želeli predložiti v Ameriki kjer bi se naj takrat dobila delna denarna podpora za regulacijo. Marsikoga pa danes zanima, kje so se potopili in kam so izginili kasnejši osnutki, kajti če bi Dravo šc vnaprej tako onesnaževali, bodo nekega dne izginile vse ribe pa tudi Drava ne bo več Drava - temveč greznica. SPODBUDNI PODATKI O STANDARDU (Nadaljevanje ^ 1. strani) v naslednjem letu več pozorno- sti. Rešitve je treba iskati predvsem v ustvarjanju pogojev za boljše gospodarjenje in ustvarjanje večjega dohodka pa tudi v bolj organiziranem prizadevanju za stabilnost cen in življenjskili stroškov. Nadaljnje razbremenjevanje gospodarstva bo, če bo realizi- rano - nudilo gospodarstvu večje možnosti za lastno politiko v obrambi standarda. V izhodiščih za X. kongres je naglas na razbremenitvi gospo- darstva in povečanju akumula- cije delovnih organizacij kot predpogoju za zvišanje stan- darda. Ugotovljeno je namreč, da je med stopnjo akumulacije in višanjem standarda čvrsta povezava. Sedaj je v ospredju zahteva. da se določi gornja niej^J obremenjevanja osebnih doho'1' kov, da bi to v bodoče že ^ naprej preprečili. Ce bo vse to uresničeno,]^ mogoče pričakovati, da " nadaljnje padanje standar^ ustavljeno in da bo ^^ ^ zagotovljen njegov porast skladu z rastjo produktivnosjj jgpNIK — ČETRTEK, 8. novembra 1973 STRAN 23 radijski program I4EDELJA, 11. NOVEMBRA: ,qO - 8.00 Dobro jutro - vmes ob 5q5 Poročila:; 6.30 Poročila - EP; ij50 Danes za vas; 7.00 Poročila; f20 PoročUa - EP; 7.30 Za metijske jjroizvajalce; 7.5 0 EP; ,jQO Poročila - Radijski in T V jnored; 8.07 Radijska igra za offoke; 8.44 Skladbe ^a mladino; DO Poročila; 9.05 Se pomnite, ovariši; 9.55 EP; 10.00 Poročila; q,05 v studiu 14; 11.00 PoročUa; ,j 15 - 14.00 Poslušalci čestitajo - ob 11.50 - 12.00 Pogovor s Mslušalci; 12.00 - ,12.10 Poročila; [300 PoročUa; 13,15 - 13.30 Obvestila in zabavna glasba: 14.00 Poročila; 14.05 - 16.00 Športno popoldne - vmes ob 15.00 - 15.05 Uročila; 16,00 Humoreska; 16.20 Veliki zabavni orkestri; 16.50 EP; 17,00 PoročUala; 17.05 Reportaža; 17,25 Operne melpdije; 18.00 Radijska igra; 18.40 Majhni ansam- tji; 19.00 Lahko noč otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Glasbene razgledni- le; 19.25 EP; 19.30 Radijski Inevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22,00 PoročUa; 22.20 Zaplešite; 13,00 PoročUa; 23.05 Literarni lokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči- li. VSAK DELAVNIK je zjutraj fislednji program; ^4.30 - 8.00 Dobro jutro - PoročUa — vmes ob 1,00 PoročUa; 5.30 PoročUa - Za 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronUca; j!,30 PoročUa; 6.50 Rekreacija; 7.00 hročUa in Dobro jutro, otroci; ■.15 EP; 7.25 PoročUa; Radijski in spored; 7.45 EP; 8.00 PoročUa. PONEDELJEK, 12. NOVEM- ilK: 14.00 Poročila; 14.10 Ama- »ski zbori; 14.30 Poslušalci česti- ijo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in Klmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; IS,40 Dve partituri Matije Bravni- irja; 16.00 VrtUjak; 17.00 Poroči- 1; 17.10 Po željah poslušalcev; ;8.00 PoročUa; 18.15 Lahka glasba; 5,45 Interna 469; 19.00 Lahko K, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 toambel VUija Petriča; 19.25 EP: UO Radijski dnevnik; 2 0.00 bscagni: Cavalleria rusticana; S.20 Beethoven: Simfonija št. 7; :00 PoročUa; 22.15 Jazz; 23.00 Jtočila; 23.05 Literarni nokturno; 3.15 Popevke; 24.00 PoročUa. TOREK, 13. NOVEMBRA: 14.00 ^uročila; 14.10 Srečanje z glasbeni- a; 14,40 Na poti s kitaro; 14.5 5 EP; [5.00 Dogodki in odmevi; 15.30 "lasbeni intermezzo; 15.40 Mozart: mifonija št. 21; 16.00 VrtUjak; MO Naš podlistek; 17.00 Poroči- 17.10 Koncertni oder; 17.45 '™žba in čas; 18.00 PoročUa; [US Orkester Monte Carlo; 18.30 \torek nasvidenje; 19.00 Lahko »C, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Nmbel Francija Puharja; 19.25 19.30 Radijski dnevnik; 2 0.00 •"venska zemlja v pesmi in besedi J oddaja) 20.30 Radijska igra; '•40 Melodije v ritmu; 22.00 "ločila; 22.15 Popevke; 23.00 močila; 23.05 Literarni nokturno; ^■15 Nagrajene stvaritve na festiva- V^.OO PoročUa. i^REDA, 14. NOVEMBRA: 14.00 ^ocUa;, 14.10 Duet Violette in '^monta iz Verdijeve „Traviate"; ■30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP; 3OO Dogodki in odmevi; 15.30 ■»sbeni intermezzo; 15.40 Odskoč- l^eska; 16.00 Loto vrtUjak; 17.00 *ocila; 17.10 Rudarski zbor ^melko Nenkov"; 17.45 Jezikov- ' Pogovori; 18.00 PoročUa; 18.00 ?ocUa; 18.15 Pop ansambli; 18.30 J® razgovor; 19.00 Lahko noč, 19.10 Obvestila; 19.15 ?5bene razglednice; 19.25 EP; Radijski dnevnik; 20.00 pfonični orkester v odmoru: t 5 Lepe melodije; 22.00 Poroči- j 22.15 Jazz: 23.00 PoročUa; Literarni nokturno: 23.15 S^lna glasba; 24.00 Poročila. .VEK, 16. NOVEMBRA: 14.00 14.10 Iz mladUi grl; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inter- mezzo; 15.40 Haendel in Bach na oboo in flavto; 16.00 VrtUjak; 17.00 PoročUa: 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 PoročUa; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Ansambel Pranja Zorka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 PoročUa. SOBOTA^ 17. NOVEMBRA: 14.00 PorocUa; 14.10 Po Jugoslavi- ji; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Operni pevci; 16.00 VrtUjak; 16.40 Glasbena medigra; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 PoročUa; 17.10 Orgle v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 PoročUa; 18.15 Ob isti urij 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noc, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Privška; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Radijski radar; 21.00 Alfi Nipič; 22.00 PoročUa; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.00 PoročUa; 23.05 V novi teden; 24.00 PoročUa. rezervirano za tuizeka Dober den fsen fkup! Drogi brolci, kak vidite, se leto tak po malen prta kunci kota. Samo še malo meje kak dvo mesca nas loči od tistega dneva, gdo mo po gor na dveri no stene nove kolendore obesli na store z letnico 1973 doj vrgli. Kunec oktobra no v začetki novembra smo meli jo ko lepo vremen, drpčik pa de vena zaj, gdo de v nedelo vinski patrun Martin meja godovno. Saj vete, kak provi tisti pregovor, da Martin belega kuja prgezdi, to pomeni, da lehko namesto deža sneg pričakuviemo. Fse Martine no druge, ki de jih v nedelo Martin krstija v kokšni kleti ali pa na veselici še posebno opozorjan, da je letošji vinski pridelek zlo močen no še posebno nevaren za nožno no glovno stabUizacijo. Če te ga preveč na zob djali se van lehko zgodi, da do van v kolenah amortizeri odpovedali, v ^ovi pa do se van kolca zmešala. To je še posebno nevarno za fse tiste, ki mate afto. ali pa kokšno drugo mopi prdalo. Ce te že tak k drogemi bencini še malo šmarnice fcoj natankali te de od ceste do jorka, plota ali kokšnega obcestnega dreva zlo krotka vožja. Da v bodoče šoferi nete smeli več biti alkoholično prestrošeni pa ste vena že tak v cajtngah šteli. Jas se s ten čista strinjan. Pijonec še šajtrge nemre no neje sposoben pelati ne, da bi še z afton ali pa mopedon po cesti slalom voza. JUNCI NAMESTO BENCINA V naši vesi mamo samoten osebni avto. Kupa si ga je naš vaški kovoč, ki je že tak en vejki gaje. To prejšji tjeden, gdo se je bencin podroža, se je toti naš kovoč voza po vesi z avton, ki so ga junci vlekli. Med toto vožjo sen ga sreča no pita: „Kaj se ti ja avto pokvora? " Jezno mi je nazaj zabrusa: ,,Avto je čista vredik, samo bencin se je svinjsko podroža . . . Sklena sen, da do mi od zaj naprej avto junci vločli. . ." Vidite drogi brolci, to je pameten patent, ce čete^ ke nete meli prevejkih stroskov s svojimi železnimi kuji. Keri nemate juncof pa afte,odajte no si rajši junce kupite. Še boj gvišen je pecikl znamke TGS. Tota kratica se po domočen dešifrira: Tepec — Guni - Son. Če bi glih bencin poceni bija pa je z našimi afti nasploh en vejki križ. Prvi kupci totih novih ZastavinUi avtov 101 so hitro preštimali, zakaj ma toti avto ime: 101. Pre ke zato, ke lehko v vsoken cajti odkriješ na toten avti stu no še eno napako fcoj, ki se množijo kak komori ob poplovah, — koštajo pa tejko kak mala vesoljska lodja. Nasploh se je našin cenan v zodjen cajti po čista zmešalo. Boj kople živo srebro na termometrih, boj vroče so cene. Tisti, ki si grejejo svoja stanovanja na kurUno olje, letos sploh nedo trebali kuriti, saj de jin že zadosti vroče od toga^ da se je kurilno olje podrožlo. Pa se dobiti ga je žmetno, saj na bencinskih pumpah lehko kupiš samo eno konglo ali pa dve, o celen sodi se ti lehko samo seja. HUJDA ZIMA Provijo, ke de letos hujda no duga zima, tak hujda, ke do ftiči v lukjah zmrznoli, na mošjah de se led dela no pod nosi do se ledene sveče talUe. Fsen, ki še nemate drv, gremog;^a no kurUnega olja priporo- čan, da poišete fse zveze s strici no tetami, ki do van po zvezah no poznanstvih zagotovil vsaj enega od totih virof toplotne energije. Jas sen zavolo toga brez skrbi, saj sen v jesen poseka suho sodno drevje s kaparon no drugimi držovnimi škodlifci vred. Drow brolci, tejko van naj bo za gnes. Se enkrat vas fse opozarjan: Pasko se mejte, da vas nede v nedelo Martin pod mizo ali pavjorek vrga. Če te ga že pUi, pustite afte no mopede duma, saj se van lehko zgodi, da se namesto domu - v večno pohrustaje odpelate. Te pa srečno! Veselega no prijetnega, še posebno pa zdravega Martina van želi Lujs. Cu EN LAJ BO POTOVAL Po poročilih različnih časopisnih agencij namerava naslednje leto kitajski premier Cu En Laj mnogo potovati, celo na zapad. Obiskal naj bi Washington, London, Pariš in še nekatere vzhodno evropske države. To bo prvi večji poskus zbližanja do sedaj precej zaprte kitajske politike z ostalim svetom, od katerega pričakujejo tako Kitajci, kakor njihovi poslovni partnerji velike gospodarske koristi. 24 STRAN tednik — ČETRTEK, 8. novembra 1973" Oddelek za gospodarstvo in urbanizem SKUPŠČINE OBČINE PTUJ razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini javni natečaj za prodajo stanovanjske hiše iz zemljišča družbene lastnine v Kungoti 55, obstoječe iz: dveh sob, kuhinje in pritiklin, s stanovanjsko površino 24 kvadratnih metrov, katere izklicna cena je 22.09t5 din pripadajoče gospodarsko poslopje v izmeri 45 kvadratnih metrov, katerega izklicna cena je 8.080 din zemljišče obstoječe iz pare. št. 19/64 travnik v skupni izmeri 1.1192 ha, katerega izklicna cena je 14.344 din Javni natečaj bo ustni in bo v petek, dne 23. novembra 1973, s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, doba 23/1. Interesenti morajo eno uro pred pričetkom predložiti potrdilo o vplačilu varščine v višini 2.500 din, ki jo je treba nakazati na račun Komunalnega sklada Občine Ptuj št. 52400-652-25050; Posestvo bo oddano najugodnejšemu ponudniku, kateri mora izlicitirano odškodnino plačati v roki 30 dni po sklepitvi pogodbe. - Podrobngše informacije v zvezi z razpisanim natečajem lahko dobite na oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 28/11. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem ROKOMET DRAVA KONČALA JESENSKO KOLO NA VRHU Na domačem igrišču je RK Drava v nedeljo zanesljivo premagala goste iz Ormoža z rezultatom 19:16. Ob lepem sončnem vremenu je bila igra napeta in zanimiva vse do konca. Največ zadetkov za domačine sta dosegla Sabo in Grams. Iz poznejšega pogovora z igralci smo razbrali, daje njihov cilj slovenska liga. Želimo jim kar največ uspeha. Gram« v akciji Foto: M. Potočnik OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ 10. kolo VZHOD: VIČANCI-ROGOZNICA 4:5; GORIŠNICA-STOJNCI 7:2; CIRKULANE-FTUJ 7:0; ZAVRČ-DORNAVA 3:1; BRESNICA-DRAVA B 3:0 b. b; MARKOVCl-GRAJENA b. b. ZAHOD: HAJDINA-SKORBA 1:4; ZLATOLIČJE-DRAVINJA 5:2; LESKOVAC-GERECJA VAS 0:5; APAČE-LOVRENC 2:4; KIDRIČEVO-VIDEM 4:2; MAKOLE-PREPOLJE: (še nimamo rezultata) OBNOVA BISTRIŠKE POŠTE Pretekh teden so prič^jj rekonstrukcijskimi deli na po^ bistriške pošte. Poštno posloPj^ dobilo nov vhod, modeTnizira® notranjost pošte, kjer se spr^P stranke in preurejen bo tudid^ prostor uslužbencev. Dela nar^ strukciji pošte bodo končana^ cem tega leta. Pošta med ' strukcgo normalno posluje. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, ^osnjako , Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. fl četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj št. 52400-603-30458. Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.