Saša Ličin: Kronika V Volčjem bregu je pred kratkim uničil požar pol vasi. Nesreča pa je hotela, da je s pol vasi vred pogorela tudi šola od vrha do tal. Ničesar ni ostalo od vse zgradbe. Šc za zarjavele in ožgane kose železa sta se prepirali dve občini, ki sta šolo do tedaj vzdrževali. Par dni po nesrečnem požaru pa so mi prinesli otroci pol zgorelo knjigo in trdili, da so jo našli na šolskem pogorišču. Knjiga jc bila trdo vezana, a njena gorenja polovica je bila pregorena in se je le krhko lomila in drobila, če si jo hotel listati. Na ovojni stram si stežka razbral blede, pol ožgane in zabrisane črke: »KRONIKA«. Žal, da je ogenj uničil tudi letnice na vrhu vsakega lista in so tako na razpolago le še številke dni in mesecev, ki pa premalo povedo. A vendar sem v knjigi našel še toliko zanimivega, da bi mi bilo žal, če listi kronike sprhne brez vsakcga spomina, zato bi rad prepisal saj nekaj odstavkov. Skušal bom napisati brez vsakega komentarja, tako kot čitam sam: »3. septembra je nastopil kot upravitelj šole v Volčjem bregu kontraktualni učitelj Franc Tov in prevzel vse posle. 14. dccmbra se jc vršil pogrcb učitelja Franca Tova. Bil je kontraktualni nastavljenec ter ravno pribežal iz Italije, kjer je pustil vse svoje premožcnje. Pokopali so ga vaščani na svoje stroške ob veliki udeležbi prebivalstva. V zahvalo je vdova po učitelju F. Tovu poučevala mladino še tri mesece. 27. novembra je nastopil službeno mesto iMatija Žbohar s kazenskim premestitvenim dekretom, ker se je udeležil volitev za opozicionalno listo. (Ta »je« v Kroniki dvakrat podčrtan.) Šolo je prevzel v jako slabem stanju; manjkala so vsa zunanja okna. 24. novembra se je glasom ljudskega štetja povečala vas za dvanajst ljudi, da šteje sedaj sedem in štirideset prebivalcev. Ker je ncvarnost, da se mladina v gozdu izgubi, se je na novo markirala pot, skozi sedemnajst km dolg gozd v mesto. 13. maja je bila premeščena učiteljica (potovalna) ženskih ročnih del Krista Medovina, ki je ob petkih poučevala tu deklice ročna dela. V sedmih letih službovanja je prchodila sedem sto dvajset kilometrov in še vedno upa, da ji bo kilometraža povrnjena. 26. maja se je ob priliki inspekcije zgražal šolski nadzornik nad razredno disciplino, ker so v zadnjih klopeh sedeli učenci z razpetimi dežniki. Ko pa je čul, kako padajo skozi strop debele kaplje dežja, je nadzornik iz inspekcijskega poročila črtal odstavek o pomanjkanju discipline v razredu. Istočasno je bil stavljen predlog za adaptacijo šolskega poslopja in razširitev v dvorazrednico. 16. avgusta jc učitelj Matija Žbohar po petletnem službovanju podal ostavko na državno službo, radi vpoklica k vojakom, z zavestjo, da bo po odsluženi vojaški dobi zopet pripravnik«. Nckaj strani dalje čitam. Vse brez datuma, ki je pri požaru izginil: »... so nam bile znižane plače in odvzcte doklade v svrho uravnoveščenja proračuna. 16. aprila jc pri svoji inspekciji posvečal šolski nadzornik vso svojo pažnjo na izvenšolsko delo pri: gasilcih, Rudečemu Križu, Jadranski straži, kmetijstvu, živinoreji, čebeloreji, protialkoholnemu gibanju, telesni kulturi, ljudskemu petju itd. 14. oktobra je na šolo prispel penzijski dekret za kontraktualnega učitelja Franca Tora, ki pa je bil pred 11 meseci umrl. Spisi so bili vrnjeni radi neuporabe nazaj na višjo oblast. 4. novembra smo v šoli in po vasi nabirali prostovoljne prispevke za poplavljence. 17. maja so bila z veliko slavnostjo obcšena na šolsko zgradbo zunanja okna. Isti dan je nastopil službeno mesto učitelj Janko Novincc s kazenskim dekretom, ker se ni udeležil volitev.« (Ta ni je v Kroniki podčrtan.) »13. novembra je bila šola preurejena v dvorazrednico z veliko proslavo pri kateri je sodelovala vsa mladina. Druga učna moč še ni predlagana. 12. januarja je prejel krajevni šolski odbor tožbo radi skupne vsote din 1675, za nekrite račune uradnih tiskovin, papirja itd. 24. januarja se prekine redni šolski pouk, radi pomanjkanja kuriva za nedoločen čas.« Nekaj strani dalje čitam: (Datumi požgani!) »Z današnjim dnem je dosedanji šolski upravitelj razrešen dolžnosti in imenovan za učitelja na isti šoli. Učitelj Janko Navinc pa imenovan za upravitelja istotam. Oba po službeni potrebi. Prcdaja se je v redu izvršila. 28. junija je sklep šolskega leta z razdelitvijo šolskih izkazov. Po proslavi so otroci prav krepko zapeli: »Lepa naša domovina ...«