231. številka. Trst. v ponedeljek dne 12. oktobra 1903. Tečaj XXVIII ,,EDINOST" izh»i» enkrat na »ian. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri t>' >i>. — Naročnina m s.-a : la vse leto 24 K. ta poi Jela 12 K. ra ćetrt leta ® K in za en mesec 2 K — Naro nino e piačevati naprej. Na narofbe ?rez pnU.fene naročnine »e uoravni^tvo ne ozira Po tob*karuah v Trata ae prodajajo posamične * evilke po 6 stol 3 dtč.) : izven Trata pa po 8 st. Telefon številka $70. Edinost 51asiio političnega društva „čdinost" za primorsko. Oglas! se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći ogiasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi -e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 7. II. nadatr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna ; ulica Torre Bianca 12. V edinosti je moć t Mestni svet tržaški je imel m nole eobcta o. poiudoe s-o, ki je bila zanimiva v dvojne izjavo d rs. Kjbari *o spremljali bravo-klie. Predloga municipalne delegacije sta bila S' g aeno veprejeia. Župaii se je spominjal potem umrl« ga dvornega svetnica Petra Tomasicha, ki je bil člen občinskega zastopa v dobi 18U4 do 1>97. Na to je prijavil predsednik pre Anjo oiganov za nadzorovanje tržišč, da bi se jim zbojšala pačila, in prošnjo upraviteja mestne bolni ini ce, da bi ga uvrstili v visi plačilni razred. Obe prošnji sti bili izrečeni odseku za zdravstvene stvari. Z ozirom na vest, priobčeno v liet'h, da so organi graškega splošnega poskuša li-šča za živila tu preiskovali na trg došlo mleko in da je biio isto zaplenjeno in uničeno, je interpeliral svetovalec dr. M a z o -rana, kako da je prišlo do tacega vmešavanja, ko imamo vendar tu poskuševališče, ki se more pr števati najpipolnejim ? Mestni lizik dr. Costantini je odgovor 1 na to vprašanje, da je namestništvo odredilo preiskavo; a ker je Primorce podre- jeno splošnemu poskuse v al išču za živila v Gradcu, je naravoo, da so organi tega zavoda izvršili revizijo. lati pa so postopali v spo-razuroljenju z mestnim magistratom in sta na reviz ji sodelovala eden tržn h komisarjev in ed^n zdravnikov namestništva. Svet. dr. M a zora na se je sicer zahvalil na pojasnilu, vendar je ohžalo^ al, da graški organi niso postopali po ebno taktno, ker so prezrli dooiači snalistični zavod. P« -tem je govornik še obžaloval, ker mestni magistrat ni znal varovati svojega ugleda. To bi se absolutno ne bilo sioSfcr niti vsikdar zgovorni in gostobeseden dr. zgoditi. ££ g enezi a n — ki ne prihaja z lepa v zadrego ««• vkAnrhl Unnnr lo IT rtfl m\7T" O nan dr.11 Naravno je, da ne bo nikdo zanikah občinskim uradnikom pravice do udeleževanja na volitvah ; zahtevati pa smemo od občin-| sk h uradnikov, ki so plačani od vseh davkoplačevalcev in ne od je *ne strne stranke, da se vzdržujejo vsakega, kakoršnega si bodi čina, ko je v protislovju z njihovo dolžnostjo: biti nepristranski v svojih uradnih opravilih. Na oni razpravi se je, žalibog, konšta-tovalo, da so obč nski uradniki zakrivili razne Svet. M os coni je opozarjal, da so ne volilne sleparije, da so posojali svoje obleke trgovci z lesom na poz v trgovinske zbornce famoznim smorettom« v dobro znane svrhe; enoglasno izrekli proti položenju zaloge lesu ' in posebno se je glede anagrafičnega urada cd Campo Maržo poJ Skedenj, ker bi bilo t> zelo škodljivo za trgovino z lesom. Trgovinska zbornica je obljubila, da bo uvaže-vala to izjavt. S^daj pa čuje v svoje veliko zsčujenje, da se trgovinska zbornica ni izrekla proti omenjenim projektu. Poročevalec dr. P i t a c c o ie izjavil, tla ee niso izrettli proti preloženju ne trgovinska priznavalo od strani načelnika istega urada samega ,da se je v izdajanju legitimacij post palo z uprav klasično lahkomišljenostjo. Da so pa te legitimacije potem prešle v roke »morettov«, je bržkone pripisati — golemu slučaju ! Proti takim dejstvom moram jaz, kakor občinski zastopnik, energično protestirati in zbornica ne zastopniki ohč ne n ne zastop i smatram, da je v interesu ugleda občinske mki mestnega magistrata — in t) radi var | uprave in vseh strank, da se taka dejstva nosti proti p; žaru in ker bi preloženju ne tolerirajo, kajti »hodie mihi, eras tibic. občina zadob 1* prostor za novo ljudsko ko , Ne bom predlagal, da se uvede preiskava pališče — da s;j pa zahtevali najdaleko^e-žneje olajšave za trgovce g ede prevažanja in stroškov. ^ ni našel besede v odgovor gosp. dr.u Rybaru. 3. točka dnevnega reda je bil predlog Šolskega odseka, da se proti naredbi namest-ništva, s katero se je prepovedalo uvedenje italijanskih p a-ralelk pri sv. Ivanu, uloii rekurz na miniaterstvo za bogočastje in nauk. Piedlog odseka je priporočal assaor R o z z o. Oglssil se je za besedo sv. Gustav G r e g o r i n, ki je izvajal: »Umevno je, da bomo jaz in moji oke-ličanski tovariši glasovali proti temu predlogu, dosledno temu, kar smo izjavili v seji mestnega sveta dne 31. julija t. 1. v kateri seji je bil od večine vsprejet predlog, da ee ustanovi l.udaka šola pri sv. Ivanu z italijanskim učnim jezikom. V oni seji stin jaz izjavil, da se bo naša stranka upirala z vsemi zakonitimi sredstvi ustanovljenju te š.le vee dotlej, dokler se občina ne odloči dati tržaškim mestnim Slovencem, kar jim gre jo pravici, namreč : ustanoviti jim potrebne ljudske šole. Mestnemu s etovalcu. Ve- proti krivcem, kajti take preiskave navadno nezianu se je tedaj zdelo umestno označiti ne donašajo nikakega rezultata. j zibteao, katerega smo se mi posložili v istej Dovoljujem si pa priporočati prt svetlemu seji, otročjim; rekel je namreč koncem svo-Svet. Mosconi se čudi, da trg. zbor- gcspodu županu, v čegar nepristranost zau- jega govora, da mu nBŠa grožnja vzbuja __... i ■ ii.. !___u i__:,— . J x r -i Irutor« fl i ar\ nna niči podpira namene vlade. Da ne bi biia vsaj sklicala trgovcev! Potem bi bili sami Bkrbeli za varstvo svojih interesov. Kar se dostaje nevarnosti je opozarjal govornik, da parno tu Ji mi, Daj blagovoli poskrbeti z vso smeh, kajti on da ne ve, katera da so ona strogostjo, da ee take fetvari ne bodo po- zakonita sredstva, b katerimi bi se mogla zabra -na\ ljale in da bodo imeii uradniki v spominu : niti še bolj zakonita stvar?! _______________ _x____^ o ^ kder je poklican v t:), da paz', da drugi; Danes, ko je vlada prepovedala u3taiio- bo novo skladišče ie par korakov od plav j spoštujejo zakon, mora istega naprej spoštovati : vitev nameravane šole, upam, da g ispod žev v Šsednju. Olajšave pa bodo jako! on eam ! j Venezian ne bo hotel več označevati cašega dvomljive nravi. 1 Na ta poziv je odgovarjal župen v vidni zistema, kakor »otročjega« in da mu naša Na to se je oglasil svet dr. Rvbar zadregi, češ, da ni mogel postopat^ d scipli- grožnja ne bo več vzbujala smeha in da je nastopnim priporočilom do župan«. narno proti dotičnim uradnikom, ker da je najbrže spoznal, s katerimi sredstvi ee lahko » V neki kazenski razpravi, ki se je vr- gj0 je Z3 >(Jelikt< (pregrešek). Sicer pa, j prepreči stvar, katero je on naziva! najzak,-š la pred kakim tednom pred tukajšnjim de- jma vsakdo pravico udeleževati se volilne nitejo, katero pa smo mi označili kakor naj-žein;m sodiščem, in S'cer proti Cosaniju, so 3gitici.e. , krivičnejo. prišla na dan neka dejatva, kat=ra im»jo ne- Ry ba r je repliciral, da on ni j Vlada nam je dala prav, ne iz ljubezni malo važnost tudi za nas, zastopnik-j manjš ne. zahteval, da bi se proti temu postopalo di- : do nas in tudi ne iz nasprotstva tlo večine, Ne mislim sicer tu govoriti o tem, kar eciplinarno, ampak njemu je la do tega, da 8 katero je v najboljem razmerju in opora-je priš o na površje gledć sredstev, ki so se se poskrbi za bodočnost, da se take stvari j zumljenju, marveč zato, ker je morala odje-uporab la za zmago kandidatov društva »Pa- ne bodo dogejale več. Sicer pa ni res, da bi j njati pred jakostjo naših argumentov. Porečem tria«, kajti zame je to vprašanje vesti in imel kdo p r a v i c o zagrešati pjgreške, ee , g« več: to namreč da vlada ni prišla se vku^a. t>ko Be hoče kaka stranka p »služevati najmanje pa uradniki, ki ao sami prvi dolžni svojo prepovedjo, v namenu, da bi ugodila sredstev, ki, ako so priš a na dan, stavljajo spoštovati zakon, ako hočejo, da ga bodo v zadrego ooe^a, kateri se jih je poslužil. spoštovali drugi. Ne morem pa molčati vspričo dejstva, da so j Mej izv.ijanji dra. Rylara je bila večina si nekateri t.bčitski uradniki dovoliii preveč v veliki z.dregi ter je perpleksno molčala, aktivno udeleževati se nekaterih agitacij iu Gospodje iz večine so pogledovali eden dru-— recimo odkrito — volilnih mahinaeij. zega. Tako temeljito so biii v zadregi, da PODLISTEK. 'Ji Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. I. Prvi grehi. Hotel se je odetiaaiti cd Julije; toda vsl*id burnega gibanja mu je padel iz žepa samokres. Markiza je zapazila to orožje s pogledom, ki ni značil niti strast: niti kake misli. Lord Grenville je pobral samokres in videlo se je, da ga je neprijetno iznenadil ta dogf dek, o katerem bi se lahko mialilo, da je od ljubimca preračunjen. »Artur!« je kriknila Julija. »Milostiva«, je odgovoril s povešenimi očmi, »prešel sem semkaj ves obupan, hotel sem...« Prenehal je. »Hoteli tte s« pri meni usmrtiti !« je vzkliknil«. »Ne eam«. je odvrnil z mehkim glasom. »In k ga še! M.>rda m'jega soproga?« Ne, nt«, je rekel s pridušenim glasom. »Toda pomirite ee«, je nadaljeval, »moja usodepolaa namera je prešla. Ko sem vstopil, ko sem Va§ zagledal, sem čutil v sebi fcrčaost, da moiČim in eam umrjern*. Dvigni vsi se, se je vrgla Julija Ar turju v naročje, ki je kljub ihtenju svoje ljubimke razločil dve beeeii polni strasti. »Poznati srečo in umreti«, je rekla. » Potem da !« V tem vskliku se je kazala vsa Julijina zgodovina — v vzkliku narave in ljubezni, kateremu podležejo brezverne ženske. Artur jo je prijel z vso vihravostjo, ki jo povzroča nepričakovana sreča. Ali markiza se je hipno izvila iz ljubimčevih rok, pogledala ga trdim pogledom obupane ženete, prijela ga za roko ter ga, vzemši luč. jk teg nila za seboj v spalnic >. Priše Iša k postelji, v kateri je spala Helena, je odgrmla 'ahuo zaveso ter odkrila svojega otroka, držeča jedno roko pred svečo, da bi svetloba ne zadeta prozornih ter komaj zaprtih trepalnic dekličinih. Helena je ležala z golima ročicama ter se smehljala v spanju. Z jednim pogledom je pokazala Ju ija svojega otroka lordu Grenvillu. Ta pogled je povedal vse. Moža lahko zapuščamo, tudi če nas ljubi. Mož je močno bitje, on se lahko tolaži. — Lahko preziramo svetovne zakone. Toda otrok brez matere ! Vse te in 5e tisoč drugih misli je ležalo v tem pogledu. »Lahko jo poneseva s seboj«, je rekel Anglež šepetaje, »odkritosrčno jo liom ljubil . ..« »Mama!«, je zaklicala zbujena Helena: Ob tej besedi bo ee ulile Juliji solze. Lord Grenville je sel ter oBtal s prekriža-nima rokama — nem in temnega obraza... »Mama!« Ta ljubki, otroški klic je obud 1 plemenitih čustev in toliko nepremagljivega sočutja, da je vsled mogočnega glasu materinstva ljubezen umolknila za hip. Juiija ni bila več žena, biia je mati. Lord Grenville fe ni mogel premagovati dalje : Julijine solze so ga ganile. V tem hipu ao povzročile duri, odprte burno, velik ropot in be ssde . »Ali ai tu, gospa d' Aiglemont?« so odmevale v srcih ljubimcev podobno gromu. Marki ee je bil vrnil. Predno je mogla Ju lija zadobiti svojo hladnokrvnost, je liitel ge neral skozi svojo sobo prati oni svoje žene. Ti dve Bobi sta bili druga poleg druge. Na srečo je Julija namignila lordu Grenvillu, ki je odhitel v neko toaletno Bobo, katere duri je markiza hitro zaprla za njim. »Evo me, draga žena«, jej je rekel Viktor. »Lova ne bo ! Grem, da ležem«. »Dober večer«, mu je rekla, »tudi jaz hočem storiti to. Pustite me, da S9 raz-pravim«. »Današnji večer ste nenavadno pusta. Pokorim ee Vam, gospa markiza«. General se je vrnil v avr j i sobo in Ju-lija ga je spremila, da bi zaprla vrata ter nam, marveč le, da ohrani svoje stališče, nasprotno našim aspiracija m glede slovenske šole. Ker je namreč vlada svojecasno odobrila sklep mestnega sveta, s katerim je bilo izjavljeno, da v Trstu ni potrebna niti ena slovenska potem osvobodila lorda Grenvillo. Zadobila je zopet vso hladnokrvnost in domišljala si je, da je obisk njenega prejšnjega zdravnika popolnoma ume3ten. Saj ga je lahko pustila v salonu, pa spravi spat svojo hčerko. Hotela mu je reči, naj se lahno poda tja ; a komaj je odprla sobine duri, je zavpila presum-ljivo. Prsti lorda Grenvilla so bili stisnjeni in zmečkani. »Kaj pa imaš vendar?«, jo je vprašal soprog. »Nič, nič«, je odvrnila, »zbodla sem se v prst s prsno iglo«. V hipu so se vrata odprla zopet. Markiza je menila, da prihaja soprog radi nje in preklinjala ja to previdno skrb, katere v srcu ni čutil. Imela je komaj toliko časa, da je zaprla toaletno sobo, in lord Grenville še vedno ni mogel izmakniti svoje roke. V resnici se je prikazal zopet general ; prišel je rad: neke osebne neprijetnosti. »Mi li lahko posodiš vratno rutico ? Ta neumni Karol me pušča brez vsake rutice. V prvem času najinega zakona si skrbela za me s tako natančno skrbnostjo, da ai me že dolgočasila. Ah ! Medeni dnevi niso dolgo trajali niti za-me niti za moje ovratne rutice. Sadaj sem prepuščen posvetnim rokam teh ljudij, ki se ne brigajo zame«. šola za več nego tisoč slovenskih otrok, ni ronne stranke o — v-eučililčnem vprašanju, mogla, že radi logike, priznati potrebe ene Torej obstrukcija ! To je žalostno ne le za ta^janske šole v okolici za kako stotino pre- prebivala!, v j na Kranjskem, da tam stagnira tvezno italijanskih otrok. To je razlog, d a vsaka zak< nodaja v povBpeševanje blaginje v semineudajamc, nikaki ilu - deželi, oziroma vsako delo v lajšanje bede z i j i glede pomena omenjene pref»ovedi, a navstale vsled raznih elementarn h nezgod; še manje nam ta prepoved vzl uja hvaležnost ampak žalostno je to tuii za nas obmejne do vlade. Naša želja je biia, da bi bila Slovence : Deželni zbor kranjski je edini, v vlada katerem imamo Slovenci moč. In še tu, kjer svoječasno priznala potrebo slovenske šole v lahko dajali moralne zaalombe tuii nam, se mestu, in v tem slučaju bi se mi ne bili upirali ustanovljenju italijanske šole v okolici ako bi bila resnična potreba zahtevala isto. krize, le oddaljujejo od cilja. Vladna sfcianka je izvolila odbor devetorice, ki naj izdela »vojaški programe, na čegar podstavi naj bi se prišlo enkrat in zagatd. A glej : razprave v tem odboru so dosegle le in edino to, da so razkrojile ta odbor sam in s tem pokazale svetu, da je edinstvo v veliki liberalni stranki na Ogrskem le legenda iz davno minolih časov n da jih sedaj ni opaziti niti kontur večine, na katero bi se mogla nasloniti prihodnja vlada. Kdo naj prevzame tako nalogo, kako naj se reši kriza, če ni dan pogoj, ki je življenski izlasti po tolikih pre-tresljajih — če ni nikjer večine?! Druga okolnost, ki jemlje skoro vsako nado, da bi prišlo skoro do povoljne rešitve, je ta, da je sedaj skoro v vseh političnih krogih potegnila sapa proti istemu Szeliu, naši rojaki v svojem mejsebojnem sovražtvu obsojajo v obnemoglost. Ali nam treba solidarnosti ? ! O Dokler pa se ne bo nam priznavala tem vprašanju izvaja divni »Jadran« nam iz prav ca do slovenske š^le v mestu, ne bomo srca, ko piše z fino ironijo in resnostjo: »Hr- mi tako brezpa metni, da bi mirno gledali vateko Pravo t se roga tudi slovanofilsketnu ustanovljanje italijanskih šol v okolici, ka- značaju društva (novinarjev) katerega snu- terih cilj naj bi bili drugi politični nameni, jejo hrvatski snovatelji. E, kaj hočemo! Mi nsmen raznarodovanja ! Saj ne more nikdo smo tako močni, da nam ne treba iskati katerega se je v obče smatralo za jedino zahtevati od nas narodnega samo- solidarnosti s slovanskimi brati ! Kaj nam i možnega moža. Malo dni je tPga, ko so gle mora. hočejo Slovani, ko moremo sami postaviti Tu mi prhijajo prav izvadki iz neke križ na sv. S jfijo ? Nedavno nam je neki brošure, katero je pred kakim me^f 'n? izdal »čisti« pisal ogorčeno pismo in nam očital v Gorici neki italijanski pisatelj o važnosti slovani filstvo in — strahopetnost, ker ne učnega jež ka n katere izvadke je pre iloždo zaupamo »u se i u svoje kljuee«. Navel je v razmišijanje svojim čitateljem — veliko izgled »I^alia fari da Mej tem pa je ta glaa lo narodno-liberaine stranke. Pravim »ve mlad č pozabil, da Italijanov je 35 milijo- liko glasilo«, če tu li nosi ponižno ime »Pjc- nov, Hrvatov pa samo tri do štiri. A če colo«. Dovo n em s prečitit vam spod drž. poslanec O. Gabršček uložil interpelacijo v parlamentu na Dunaju radi razpisovanja sodnih služeb Bamo v italijanskem jeziku. Ta interpelacija se je glasila : V »Osservatore Triestino« dne 3. m. m. je bilo razpisano pod naslovom »Av-viso di concors:)«, Praes. 1986. 4. marca, podpirano »Dalla presidenza deli' i. r. Tri-bnnale circolare. Gorizia 30 ag. 1903« mesto sodnega sluge v Tolminu. Akoprav je s)dni okrnj tolminski izključno slovenski, akoprav sta dve tretjini prebivalstva Primorja slo-van-ki, se vendar zdi vodečim krogom primerno, da ceI6 na sodni upravi, kjer bi se smeio računati na pravičnost in jednakoprav-nost nasproti vsem državljanom, kršijo principe jednakopravnog. Pogostoma so bila dali vanj kakor v kakega odrešenika, danes pa se mu rogajo kakor »tovarišu dra. K« rberja . , takih določeb po nepotrebi žaljena čut- Kdo naj pride torej? Kakor smo pred I muožine prebival3tva. Tako jo biio tudi vidjali že zadnjič, je re* pri«lo: kombinacija ! woj ga3 nek(> mesto na e kr okr Bodniji Zchv je bila le enodnevna muha. Današnje Boye(.f ki se Dahaja tud; v sloven3kem trgu, vesti iz Budimpešte niti ne govore več o i njej. Stranka, kateri »aeehije ta mož, kato- izku-tev, naučni jezik za vsakega člo- proti sebi e lino Avstrijo. Ako seštejemo vse veka, za vsak narode. elemente, ki »o proti edinstvu in svobodi »To pravilo je tako jednostavno, na- Hrvatov, ji i jč 120 milijonov! Je-li tu do- razpisano v laškem jeziku v »Osservatore Triestino«. Neverjetno je, s kako malomarnostjo ee zvesto deželno prebivalstvo, ki ne gravituje preko ernožoltin mejnikov, sistematično sili v nezadovoljnost radi obstoječih razmer. Ali je morda prinaerno pomirjevati Mnogo se g->vori v hipre o grofa Tiszi, prebivalstvo s takimi sredstvi ?! Ali je pra-;n sieer kakor o možu z »močno roko«, ki vično, razpisavati v jeziku manjšine mesta v naj bi se ne menil' rablo.mtno za knk opo- okrajih slovenske večine ? Ako bi se že v ravno, pravično in lahko razumljivo vsakemu, voljeno prispodobljarje z Italijo?! In vendar ki naj bi bs ne plašil apela do volilcev, obeh deže]Djh jezikih raZpisavaIa mesta za daje mora v^aM e'ovek, in naj je najpriprosteji, m Italija nič storila »da s e< in bi ječala po in ki naj bi ,vodjU volitve po 8tayem re ^ okraje primorja< ^ kazalo to> nekako do_- surov in neotesan, ali pa najbolj prebrisan, dobrem delu v avstrijskem robstvu, da je m eeptlJ. madjarskih vlad, katerih vsaka m je Budnost ; tako pa ni nič druzega nego pre-eivilozovan in izobražen, ako le ni zaslepljen rešila Francija in potolkla Avstrijcev pri Sol- znala 03fcvarjti impozantno večino. 'oblast nad elementi, zvestimi "državi. Ali po Kaki stras i, ali po postranskih namenih ferinu ! Nam ugaja samozaupanje. in mi ga „ ^ . . . j , , , . ' , , , . , 1 'it usmenu., , J . . . Z Dunaja javljajo, da bod©- zopet po- naj pomaga mo r d a tudi sodna priznati kakor temeljno in neobhodno po- ne moremo dovolj priporočiti naši mladini, trebao na polju pouka.« »Radi tega je to pravilo spoštovano v česar pričakovati od druge pomoči, pa bilo vseh šolah tega sveta, tudi v mani civilizova- tudi od slovanske. Le, če l omo junaki, ako , . , ^ rr* , , . , . J . nadaljnje korake. Kakov teden dnle. akoravno se te vredne svobode, si pridobimo simpdt j in „ " / , » r dennitivnega o bodečem mozu. dežele prištevajo mej najLo j napredne, p t> uvaževanja pri drnzih narodih.. Ij9 z močno n i ž u j e j o v službo drugili na me - siio računajo prijatelji in neprijatelji. Ako nov. na šsodo razširjevanja čednoatij, zna- pokažemo, da smo sila, uvaževali nas bocio nja in civil racije mej ljudm:«. ne le bratje Slovani, ampak t".»di drugi na- zvani na Dunaj pred cesarja rstzai ogrski uprava graditi most čez Sočo kajti, Če ne bonao sami junaki, nam ni ni- , , , ... , T . . . , . , . J ^ ' parlame»tarc», da monarh zakojnemu dru. Anti Starčevih, a potem se na odpravo t-akih nepriiičnosti kar najodloč- imel obciriavati shod zaupnikov či^te neje, vprašujejo podpisani : Ali je ministerski lelo en- predsedr ali »a zdrn- sterstva, Ta pravična a:>retiraaja ps ne veljalo samo rodi. Ako pa se pokažemo kukavice, nikek) e t • • f ... / o, • -L i i v , - stranke prava, na katerem bi se imelo en- predsednik, kakor vodja pravosodnega mini- za Italijane, ampak tudi za nas Slo- ne potrosi za nas ni piska vega boba. /jiUt je ... . r» . .. . , • * i a *i * Krat defiaitivno rešiti vprašanje, v a n e. Prisvojite si to m.sl enje, kadar mi dobro zaupanje v narodno hrabrost. Ali . , -.i,, A • - - - žijo z drugim oiMjzic:jonalci — e hrvatsko mest na sodnijah zahtevamo ustanovitev slovenske sole v me- tega zaupanj-a ni smeti pretira- J & 1 J , , , . _ _ , , . stranko prava — ali ne?-! — Ko to p šemo, listu v obeh dež. jezikih? (Interpelacja ima do zašle p- , še nič ne vemo o izidu shoda — ali uekaca -4 podpisov.) pripravljen odrediti razpiaavanje v Primorju v uradnem stu, n potem b.mo združeni skupaj tudi, vatidodonkišotstTa, flo zas ako bo treba, proti vladi. 1 j en os ti. Opreznost je velika krepost ja- Ali, dokler boste nasprotovali sašim pra- naka ; in te opreznosti nam treba. Neumnost vičnim aspirscijam na p>lju |>ouka, bomo mi donkišotatvo je, ako Hrvatsko pri*podab- siljeni glasovati proti vsakemu vašemu pred- ljamo z Italijo- -i milijone s ^5, naše nepri- logu, kateri bi ciljal na to, da se vtša učna jatele z neprijatelji Italije. Blaznost je aredstva o'a'ijo na našj škodo, in na to, da rogati se slovanski solidarnosti, čudno nam je pri duši, ker se bojimo, d a »Trieste 1» morte«. V >Soči« či- sloge ne b s> — — Če ee pa motimo, tem tamo : Tak je na&lov časopisu (Trat ali veče bo naše zadoščenje. [smrt), ki je začel tajno izhajati v Italiji. Ob enem je bil včeraj ustanovni shod Naslov pove ves program : hočejo imeti Trst, na? razoroži — proti vašim napadom na pelju izobrazbe in civilizacije. (Zvršetek pride.) Foiifcičai pregled. V Trstu. 12. oktobra 1903- ko vemo, da preti naj veča nevarnost od Nemcev. Leopold kralj Belgije obišče skoro naš avstrijski dvor. Dne 17. t. m. pride bjje na Dunaj. Redi dogodkov, ki so v obče znam — pr'p minjamo le, da e kralj Belgije oče sedanje grofi nje L mva v Štefanije, — je društva hrvatskih narodnih naprednih časnikarjev. i n za kateri se hočejo bojevati, če ima vse vkup veljati smrt. Prva številka, sicer povsod za- To pa je za nas brezpogojno pojav, ka plenjena, je polna.... »smrti«. terega veselimo, kaj.ti tudi priprave za ustanovitev tega dtuštva kažejo, da se od-nošaji med Hrvati in Srbi sicer polagoma ali stalno boljšajo. Nas Slovence zadevlje to prav živo, ker Trst je ca slov. ozemlju. In v takih okoliščinah bi morali Italijani lačunati najprej s Slovenci, kajti v interesu obeh na- Dezelni zbor kranjski Sobotna seja obstala neka napetost med dvoruma na Du je trajala n č manje nego tri ure in so ves naju in v Bruselj u tako, da ni hotel nikdo prav čas moraU čitati interpelacije katoliško-na• verjeti, ko se je že pred par meseci razširala ■■ u i ■ •■ ■ i. vest, da mieli kralj Leopold priti na Dunaj. »Nate, tukaj je ruta! Ali niste šli v A sedfcj je tficjelno razglašeno, da pride, ealon?« Seveda' se zatrjuje da po važni politični »Ne«. oziri, ki dovajajo kralja Belgije v avstrijsko »Tam bi bili ee morda našii lorda Grea- ! prestola c . U-tvaritev kralji Leopolda, držive ville«. »Je li v Parizu ?c »Najbrži «. »O! ta dobri doktor, poj lem tja.« »Morda je pa že odšel«, je pripomnila Julija. V tem hipu je stal marki feredi aopro-gine sobe ter si privezoval rutico na glavo, zadovoljno ogleduje se v zrcalu. »Jaz ne vem, kje so naši ljudje«, je rekel. »Že trikrat sem pozvonil Karlu, pa ga še zdaj ni. Ste li brez svoje hišine ? Pozvonite jej vendar ! Rad bi imel današnjo noč še jedno odejo na svr ji postelj .« »Pavlina je šla od doma«, je odvrnila markiza suho. »O pol u noči !« — se je začudil ge Bara!. »Dovolila sem jej r opero«. »To je čudno«, je odgovoril soprog ter se slačil ; »zdi ee mi, dt sem jo videl iti po Btopnjicab.« »Potem ee je brezdvomno vrnila zopet«, je odgovorila Julija nestrpno. Potem pa je potegnila, da ne bi vzbudila moževega suma, rahlo za zvonec. (Pride še.) Kongo v Afriki je baje v nevarnosti piei Angli o, ki očita t?j državi, da zatira svobodo trgovine, da dozvoljuje robstvo in grozo-| dejstva. Vse to pa je — pravi Anglija — vebkrgi mednarodnega pomena proti uro jencem. Preti tem obte ž tam se hoče diživa K ngo biao ti in ta mmen da ima prihod kraija Lropolda na Dunaj. Kr^lj hoče baje zaprositi našega oasar^, da bi le ta prevzel nalogo razsodnika v eporu med državo Kon/o in Aneljo. To bi bil torej politični pomen obiska kra! a Belgije na Dunaju. Ali v svet silijo tud vesti, ki govore, da ima obisk tudi druge namene — rodbinske nravi. Mej kraljem in hčer o mu Stal ini o vlada huda na-peto-t in znano je, do kakega mučnega prizora je prišlo povodom e-mrti kraljice med očet m in hčerj'j. Povodom obiska na Dunaju pa se ima baje izvrš ti zbližanje. Ali kakor rečeno, to so le govorice, ki Š3 čakajo na p(trjenje. Kriva na Ogrskem Dve dejstvi sti, o bater n te danes posebno razpravlja in v Katerih ?e nam plastično kaže, kako ttžia je sedanja kriza in kako ee z vsakim korakom, s katerim bi §e hoteli približati rešitvi Veseli nas, da si je ^Obzor«, nsjveči rodov je: Bporazumljenje, mir, svoboda, in najuglednejši hrvatski politični lint, posebno pooolna jednakopravnost ! Italijani naj ne nadel nalogo, delati v tej smćri. Kajti tudi računajo preveč na svojo moc, kajti Germa-drugi časopisi delujejo v istej smćri! Samo nija hoče iraeti Trst :n je močnejša ! — »Hrv. Pravo« ostaja pri tem, da Hrvatom Nemci pa so Slovanom in I ta-ni treba Srbov, niti Slovanov! »Hrvatsko 11 i j a no m enako — nevarni so-Pravo« imenuje vsakogar izdajalca, kdor »sanja« o Slovaustvu. Velik napredek v vprašanju sloge so naredili naši hrvatski in srbski bratje v Ame riki ! Sedaj delajo že skupno, ustanovljajo društva, česar v domovini ni ! — Tako je prav ! Z Balkana n; poročati nič posel^aega, razun, če je zubeleženja vredna — komedija, ki si jo je zopet dovolil sultan s cesarsko naredbo, ki naj primora turške oblasti, vo jaške in civiine, da ne bodo uganjale Krutosti na nedolžnih Bolgarih in sjebao na ženskah in otrjcih. Takih komedij v namene varanja in metanja peska v oči je sultan uprizoril že toliko, da takov-le cesarski irade res ni nič »posebnega«. In kakor v zasmeh temu irade prihaja iz Drinopolja vest iz turških krogov, da tam ni dovolj prostora za garnizijo in da bodo morali radi tega vojaštvo namestiti po zasebnih hišib. Ako ee uvažuie, kako lanatizirani in nedisciplinami so turški vojaki, si ni težko misliti, kakove posledice bi mogla imeti taka odredba za ubogo prebivalstvo — po-slcd ce, ravno nasprotae temu, kar baje ukazuje gori omenjeni »irade«. Koliko Časa oe bo Evropa dajala voditi za ncB od hinavcev v Carigradu ? s e d j e. Av?trijska policija najbrže zopet nič ne ve za ta Časopis, ali, ako ve, ga prez ra, kakor je delala svoječasno z >Eco delle A 1 p i G i u 1 i e«, ki je tajno izhajal v Milanu, pa je l> lo dobi o znano, kje in kdo ga izdaja. Nam Sloveneem ne kaže biti bolj avstrijskimi nego je avstrijska policija. — Zat>» ne pišemo dalje o tem pojavu. Dogodki v Kicuiiinjih. »Jedinstvo« piše : Čujemo, da pojdejo (Ricmanjci namreč) tudi na Dunaj, da se jim enkrat reši prošnja za prestop v pravoslavje. In ker se jim lo v resnici ne more odbiti, vprašujemo kompetentne duhovne oblasti : umevajo-li one, kaj vse to pomenja, ako dosežejo posledice ! Ali res hočejo dovoliti , da re3 pride do tega — vse le radi trdogiavosti narodnih nam protivnikov ? ! Slovenska pesem v Primorju in t Vidmu. Nekdo nam piše : Cenjeni gospod urednik! -Dne 9. t. m. bil sera v Vidmu v Italiji. O tem mi je bila prilika videti tem vojaški nabor. Sprehajal sem se po videmskih ulicah, opazujć sem ter tja po mestu korakajoče gruča mladenioev, potrjenih v vojake in prepavajoSih patrijo-tične pasmi. — Pri cerkvi »Madoana della salu te« sam zagledal četo mladenioev z llstk. in šopki cvetlic za klobuki, ki s* prepevali slovensko pesem, zelo podobno nagemu »L boj«. — Razveselil sem se, ko sem v povsem laškem mestu kraljestva italijanskega, čul doneti prelepo slovensko pesem. Ker je ura za odhod že prišla, napatil sem se na kolodvor ter razm šljal, kako S) v tem pogledu beneški »Slovenci« na boljem, nego s-no *ni. Onim ne branijo prepevati slovenske pesmi po mestnih ulicah v Italiji ! V nas pa, v Trstu, v Gjrici itd. je to že skoro zločin. Naši bratje v Benečiji uživajo torej več Bvobode v tem pogledu, nego pa mi. Smo pač v Avstriji. »Otročarije«. V neki slovenski go-st lni ™o opazili nekak reklamni lepak, napravljen v Padovi. Nas'ov ima : »Oiario caleadario«. Med mnogimi oglasi tržaških trgovskih in obrtnijskih tvrdk (seveda italijanskih), se nahaja tudi vozai red obeh naših železnic in sicer, vozni red spisan po računanju časa, kakor je v veljavi v laškem kraljestvu ! Mi nimamo pravice, da bi oporekali, ako trž-ški laš^i trgovci in obrtniki zaha- Vremenski vestnik Včeraj toplomer ob 7. sjutraj 16.5, ob 2. uri popoludne 18.3 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.5 — Danes plima ob 1.36 predp. in ob 11.43 pop.; oseka ob 5.48 predpoludne in ob 7.44 popoludne. Vesti iz ostale Primorske X Okrožnica deželnega odbora goriškega. Z ozirom na letošnjo slabo letino, katero so provzroČile po naši deželi elemen tarne nezgode, je razposlal te dni goriški deželni odbor na vsa županstva okrožnico, s katero jih pozivlje, da mu v osmih dneh na-znan;jo in opišejo škodo, katero so trpele dotične ohčine po raznih elementarnih nezgodah. Na podlagi takih poročil sestavi po« Da je temu res tako, da se v rečenem tečaju nemški slušatelji ne nauče slovenščine in da je to le manever, ki naj pokriva usi-Jjevanje nemških uradnikov: to je sijajno dokazalo zadnje porotniško zasedanje v Mariboru. Na petih od 7 razprav so morali slovenski avskultantje opravljati posel zapisnikarja, in le na dveh nemški, da-si je na tem stavljala noviteto »Duchessina«, A. Testoni-jevo komedijo v 3 dejanjih. Brzojavna poročila. Kriza na Ogrskem. DUNAJ 12. (B.) Grof Štefan Tisza je dospel iz Budimpešte semkaj danes zjutraj. DUNAJ 12. (B) Geaar je vsprejel ob okrožnem sodišču 10 nemških in le štirje u Ufi pre(ipollldae grofa julija Andrassyja slovenski avskultantje ! Imamo torej kričeč slučaj, da se nemškim avskultantom daja več plačila, slovenskim pa še enkrat toliko \ Tiaza v daljši posebni avdjenciji. — Popoludne vsprejme cesar v avdijenciji grofa Štefana — dela ! Tako je postopanje sodne uprave na Štajarskem ! — Stavka rudarjev v Trbovljah in Vojna med Rusijo In Japonsko J FRANKOBROD ob/M 12. (B) »Frankfurter Zeitung« jav'ja in Šsogaia: Tu sem je prišla iz C fu ve3t, da je J :ponska zavzela Hrastniku. Delavc zahtevsjo te-le mini- | Masanpo na Koreji. Pričakuje se ofi- tem deželni odbor posebno spomenico na | P'a5e = _ za .koPa5e 3 K> ,za voznike ^ c i j e 1 n o n a p o v e d v o j n e. namestništvo ter bo zahteval, da se p «ko ' n _T ...... , . , ,. .... . . o M - b{[ . rađi [ .. nhod& y ^ Jq | Trbovlje s. prišle 4, a v Hrastaik 2 stotniji j v!ada ne dvomita na tem, da se bo ta obisk ko je v Trstu l res dela in z.služka na ti-1 ^ ge je M u d tako ail da , » sicer vojaki tistega 27. polna, ki se po vršll. eoSe ljudij ia med temi tudi italijanskih—, ali | _ mQŽ glabo|nj in gtari žgnski f _ ■ ' slovenski Ljubljani toliko odlikujejo efc svo- »Tribuna« piše dalje, da je določiti pri pe Ijal zaušnico. A ta dr. Pinausig je tudi mestni svetovalec v Gorici — torej med prvimi pred-stavitelji latinske — c vilizacje! da si kdo u >a prinašati bemkaj vozne rede naših železni« sestavljene po štetju ur, kakor je v navadi v tuji državi, in tako pokvarjene jih širiti pojavnih lokalih — potem pa že izzivLa to na proteste, ker to ni več le - le z£}>!Š:mo b?sedo — politična demon strafj*, ampak je početje, ki bi moglo mnogo škodjvati on m potnikom, ki niso prav iz- * Nemški naval na Gorenjsko. »S!o- vežbani v štetju ur kakor je isto v navadi j venec« se peča v svoji sobotni številki z v sosednjem kraljestvu ! žalostnim pojavom, kateremu bi morali Slo Sestanek slov. tnroveev. »Trg. izobra- venci in Plasti njihovi voditelji posvečati vso ka- Vesti iz Kranjske. jimi provokacljatni. — Opravičeno je vprašanje, da-li je bilo modro, da so ravno te vojake izbrali za po-iredovanje o priliki štraj-kov, ko vsikdar vlada med ljudstvom vzne- mirjenje in velika občutljivost, ko treba torej pondeQgaa p:aarn4 javIja . Czedako močvirje posebnega takta od strani vseh činiteljev ! „ nicl„„„„ „ _______________i___ ___; edino še čas in načrt za potovanje, tero odločitev s: je pri držal car rtmki. Barje t plamenu. BUDIMPEŠTA 12. (B.) Ogrska kores Razne vasti. je v plamenu v obs?gu 600 oralov. Ogenj se je širil grozovito nagi co. Barje gori 10 do 15 centimetrov na globoko. Intenzivni požar vstopil v družino berolinskega bankirja Kocha ževalno vci gospoderji ustanovi že tekoče jeleni Je popolnoma nezaveden, tako, da s3 v čisto vateJj prešel 1 s svojima gojencema na deželo redne vtceine mnogi bo se močno opekli. Deževja v Ameriki. NEW-YORK 12. (B.) Na mnogih že- tečaje za trgovske vajenee. j slovenskih vaseh (saj nemških ni) nahajajo v grajšč no Zifgenberg. Tu je uboga otroka leznicah in tramw yih 80 zveze pretrgane. Dd se g Aško vodstvo dogovori z gg. trgovci 9ami nemšk -slovenski ali pa tudi sam:> nem- trpinčil na najsurovejše načine. Vezal ju je Položaj v Pattersoau je nevaren. Boje se, da v tem oz i rut vabi rli tem potom na aef-tanek, ŠKl nadpiai — zaradi par Nemcev, ki priha- n. pr, za uoge in rote na posteljo, da se se zruši veliki jez, čemur bi sledila velika ki bo vrši jutri v torek dne 13. oktobra Jaj° tjakaj ^akor hribolazai. Ako je pa kje ni3ta mogia ganiti ter ju neusmiljeno pre | nesreča. V Patters mu je baje od plulo 50 hiš. n«>3. ob uri zvečer v prostorih »Slo- k«** nemšia gostilna, ne dobiš na slovensko tepal s palico, dokler se ta ni zlomila. Bus, 500 rodbin je brez pcdstresja. Vsltd poško- van- e č:taUiee« v ulici S. Francesco šr. J. besedo ničesar, ker tam so natakarice same trde v sami srajci, je moral v najhujši zimi eden dib provzroč-nih v mlinih, je baje več tiao- Ker treba v tem ozira slišati lazlična Nemke. ali drugi otrok na vrt po vrv, s katero ga če" delavcev brez 7a«lužka. In tako liim počasi in sigurno grabijo je potera zvezai na p09teljo in ga trpinčil. mnenja, iz katerih na; vsklije sporazum;jenje, J J 1 J J i » □ j jd |uteiu ua uusiiciju 1u ga li 11hjui!, | ivi pričakuje od ;or >Trg. zobraževalnega dru- Kemii posest iz pred nos., ko mi gledamo s Drugi brat pa je moral gledafci to ^človeško DVOPaP8 Z3. SOUMe ClfaZUB mi ne štva« obilne udeležbe, tudi od s rđni onih prekr žanimi rokami ia čakamo, di nam po- početje. Včasih je pozno v noč zbujal otroka, slov. trgovcev, ki bi slučajno ne bili prejeli more kaka viša Po naši lepi Gorenjski, da ju je pretepal, poseba h okrožn c. po tam raju, stezajo Nemci roke, a Na sestanku Josip F 1 ča k a Za nedeljo se pripravljajo naše narodne g sj»e in f ospice, da vsaka čim bolje postreže milim gostom s čašo prav dobiega vinca. In koliko vrst ga že majo za to po- bo govoril strokovnjak g. Srbimo za odpor, kakoršea je potrt ben. kadar je emel z otrokoma preseliti na svoj dom T. j'e toliko V nevarnosti ! Hrn^nrlnrf Krtli nonsmilifinn mi Drosendorf, kjer je še bolj neusmiljeno mučil i in tepel otroka t?ko dolgo, da se je sam ■ zmučii, ali da je šla palica na kote. Nešte- t tokrat sta padala otroka vsled trpljenja v — Taktika sodne uprave na S taj ar • nezavest in še potem ju je vzgojevatelj suval v ulici Sanita št. 6. Pozneje je izposloval ta nečlovek, da se Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od S. ure do 12 , popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od 3.-7. ure. Vesti iz Štajerske, ekušnjo! Nadejati se je, da bo dvorana »Xa- skein. Na okr žnem sodišču v Mariboru obstoji v glavo in v hrbet, roinega <1 mac pri sv. Ivanu še prema le ! tečaj za priučenje slovenskih juridičnih izra- Vsled vseh takih Pa če se je tudi malo družbi na kurist. to v pa gnjfči naši šolski zov. Ta teč^j pa je pristojen le takim kan- Heinz Koch, starejši gojenec, dne 10. ne Ž9 rado p -trp ! didatom za sodno službo, ki se odlikujejo s umrl, mlajši Joachim Koch je popoln* iNfivn?"' Jitnli oristnim nem jko-nflr»ii vzgojsvatelja«. Ne konstatujemo tega, da bi zasram^vali ves nemški narod, ampak beležimo ta dogodek v dokaz, da je pcž'vinjenih ljudij v vsakem narodu, torej tudi v nemškem in da tako po zaslugi ožigosamo krivico, ki j,, v največi meri delajo ravno — nemški novinarji, ki naj- nenem- ietn Peter K, stanu č; v ulici del Veltro spodnjem Štajarskem. Tako se odrivajo slo-š:. ;>*U), kater, je \ otreboval zdravn ške po- venski uradniki, ki bi bili res sposobni za rad rane, ki jo je bil ujel v tepežu. občevanje z ljudstvom. Na ta način se nadeja m o klonijo poziv! Ker pa se je zgodilo G s^j. P., ali kdo drugi, oni namreč, ki narobe, ni činiteljem, merodavnim na tem je lastn k • meDjen? delavnice, pa bo imel okr žnem sodišču, preostajalo druzega, nego vrhu škode š9 p»>-ia s pravico, ker se dečkov da so svoj las ni poziv pogoltnili. Iz vsega iz-p »d 14 ie: ce sme jemati na nobeno delo. tega izhaja torej povsem jamo, da je ome-M žm je t r*j, da b> tu dvojen — do- rjeni tečaj ustvarjen le zato, da ga obisku- bi ček ! jejo kandidatje nemškonacijonalnega mišljenja, raje vsaki grdi dogodek v kakem Vojna v minijaturi! Sincči oko'o ^i n*j potem — pod pretvezo, da znajo slo- škem narodu izrabljajo v zasramovanje vsega s. ure je prše; na zdravniško pestajo venski — preplavljajo slovenske kraje po dotčnega naroda. Spanje. Po izjavi ruskega zdravnika, Monaskina, zahteva človeški organizem v različnih dobah življenja tak le počitek : novo-Aii tudi brat zgornjega, po imenu Ivan, ki aedna uprava, da še najizdatneje sodeluje j rojenčki 5—G tednov potrebujejo 22 ur spa pa n več v evetjo let — ima namreč že Da infiltraciji nemštva med Slovenci na Šta-blizu pet križev na hrbtu —, si :e pr eel jarskem. isto tj a zdravit dve ran;. Zi tem se je pred- Najlepši na vsem pa je še ta, da oni stavi zo;>et neki <'»j?-leten Josip K. z rano avskult »ntje, ki obiskujejo oni kurz, ki so in na ii<*u ju na za lnje je pr šla še Marija m., ostanejo torej nevsposobljeni za služb »vanje stanujoča, kakor vsi prejšnji, v ulici del v slovenskih krajih dobivajo po 200 K vee Vel tro, pod zgoraj navedeno številko. Ta plačila nego pa usposobljeni slovenski avskul-zadnja je b Ia tudi ranjena in sicer na licu. tantje ! Po 200 K dobivajo kakor nagrado Kakor je videti, je motalo bržkone — za obiskovanje večkrat rečenega tečaja — novo vino provzn čiti precejšnjo bitko, v na-rado torej za to, ker znajo in bodo kateri so bili ranjeni trije bojevniki in ena znali enjezik manje. Ker — topo junakinja. Tudi če je malo slabeja letina, navijamo — ooiskovanju onega tečaja je je- vendar deia novo vino svoje stare znane d;ni ta namen, du se ustvarja pretveza po- Današnje predstave efekte. znanja slovenskega jezika, da morejo potem I Politeama Rossetti, odmor. »Skrate je iz^ci danes. Prinaša lepe oblasti opravičevati imenovanje nemškonaci Fcnice, odmor, slike in zanimivo šaljivo berilo. V Bobot3 je jonalnih uradnikov za slovenske kraje inslo-l Filodrammatico : ob 8. uri in en četrt, zakasnil, ker je risar nenadoma obolel. vensko ljudstvo!! Dramatična družba Pieri Severi bo pred- X % n K X nja na dan ; otroci od 1—2 let potrebujejo Io—18 ur; otroci 3 let trebajo 15—17 ur, otroci 4 let 14—16 ur; od 5—6 let od 13 do 15 ur. Dečki od 6 do 9 let spijo od 10 do 12 ur; od 9 do 12 let. 8 do 10 ur. — Po 12 letih treba spanja od 6 na 8 ur. O oveku od 25 do 45 let zadostuje spanja od 5 do 7 u»*. Stari ljudje ne smejo spati nad 10 ur ; tiru ga če osi bij o. X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznano M tovarne mizarske zadrnge y Gorici (SolKan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej $nton Černigoj ^ Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) ^ IS št. 1. hiša Marenzi. fr jg Največja tovarna pohištva priinorsts iežeie, soiidnost zajamčena, kajti les ae osuši ^^ v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-^ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, no-dernl sestav. Konkurenčne cene. jg W Album pohištev brezplačen Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi u % % u st ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilnsrtovan cenik brezplačno ln franko. Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenia po najraznovrrtnej.Sih kombinacijah pod tako ngodcimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je □godno zavarovanje na doživetje in siti rt z zmanj Sujočimi Be vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 99 LAVU A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25.000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti d ruira vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pri to požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuie takoj in najkulantnej e Uživa najboljši sloves, koder posluj e Dovoljuje iz Čiatega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriftne namene. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih rtnah. Za enkratno insercijo se piača po 2 stot. zs fceaedo: za večkratno inaercijo pa se cena primerni »riža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot. ZALOGA USNJA -^3® TRST — Piazza Nuova št. 1. >f — TRST — V Trstu. Zalosra likerjev t sode:h In bu'elfkah. Perhauc Jakob žzfZZZZ via in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne. r- nlnn ^»^pll priporoča svojo kavarno MillUlI OUI II »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so slovanski in mnogi drugi časniki Svoji k svojim O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Yam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obu- j valo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. Aloizij SlG TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. vsakovrstnega olja. najfineje testenine po jako nizkik cenah, na-daj le moko. žito, kavo. sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi u a drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. JAKOB BA1B1G - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jest vin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja-, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsj in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno ' po jako nizki ceni. M — TRST — M Piazza Nuova št. 1. — trst — Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna, nadplatov ter vseh predmetov te stroke. 11 —= Ugodne cene. s— u Prodaja manifakturnega blaga SALAR1NI v ulici Fonte della Fabbra št. 2. in podružnica „flla citta Di £on5ra" Ulica poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiš* O Frodajalnic^i obuval Julija R»omanelli C O R S O 8. Velikanski dohod za jesenski čas. Zaloga galoš. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črui ali rumena, angleška po gid. 3.30 nizki čevlji lakirani ali heii po gld. 1.80 Naročbe po meri. < I;M: MZKF. = =QQ o== črn4!, angleška po gld 3 20, nimena, » po g!d. 3.50 Specijaliteta ubuval za dečke. Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke Moške obleke od 6.50 do 24 gld ; za dečke od 4 dc 12 gld. Jopiči i: snovij od B do 8 gld. Hlače snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4.50 do S gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od Sdo ^4 srld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2.50 do 9 gld ; isti iz; platna od 1 do 5 gld. Haveloki ja|qo "ez — aoA^jsp bz po ap^m '—Z op CQ'Z *P|6 P° eu>jn? cBauooui po ob|lj buizouiu ejji|9/\ K •uapon[ *p}i 'afusfns sCusjAod 'a^o-r+o ui arzotu bz 33t3{qo joqzr stara o i 14 let naprej, ki zna nekoliko šivati, zna slovenski ali nemški govoriti, se sprejme takoj v ulici Risoriu št. T, I. nadstr. SS X n * X XSHX - '■' I? •>!*<>f 9 [ q o ILU!u0fjao^oj§zl Z h U i A o B J } h A o f\j H 30 malih stanovanj n z eno sobo in sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. CJuardia v lišah St.lfa. Pisarna v ul. Giuliaui št. 20 A, I na'str. od 1—2 in 5—7 ; op. * Urar F. ^ertot Rudolf Aleko, Varbinek zaloga glasoviriev Trst ulica celle 1'oste 3, vogal ul. Torre bianca Prodi u srebrne 111*3 od 3 gld. j na; rt j zlate ur« <>;i 8 gi i. naprej, Izbor su n* skih ar, regolfctoijev i. t d. P pravlju vsakovrstne ure 00 jako zmerni ceni. najboljših tu— in inozemskih tovarn ===== Borzni trg1 št. 2 SI. nadstropje---- (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene Zaloga glinastih peči v različnih velikostih, načrtih in barvah ter raznovrstne enioe zh oblečenje sledilnih ognji Še ene prvih čeških tovarn. /el»'» trezno eene zmerne. Postavljajo se tudi sledilna ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi pri jM>roča se uda ni Petar Verčon, Trst. nI. Chiozza št. 14, uhod skozi vežo. j ne manjše od 10.000 kron na li i se, zemlj isee, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma št v. 6. - TRST. - Ulica Caserma št v. 6. (Posredovalci izključeni). Dve hiši na prodaj ■/. nekoliko ?.em j iči v Miz ni raesia več p< v6 upra niš vo »EDINOSTI«. Pravi ovčji sir prodaja na drobno in debelo po ugodni ceni Anton Ravbar, Komen, t__—^——— Farel Orastwirtla. Trst, ulica Madonnina 3. Zalogi pohifitvi, ',M'p lu;h Hob. Bunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Be erije. — Pod- be v izboru n tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejš h cenah. Tovarna za cementne plošče ANDBU STOLFA Trst. - ulica dell'iodustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvo^aine plo&ce od 20 in ~2b cm po K 2.- [ Pileče v risanjih po dogovoru. — Se ne boi i aiitbke konkurence bol.s. glede cene ali kakovosti blaga. Prednaznanilo Na Corsu štv. 47, v hiši tik nekdanjega „Zelenega hriba" (na lesnem trgu), je odprl v soboto delalnico in prodajalnico zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). r Mnom denarja! do 1 >0 brin an meseu zs morejo ćasino zns užiti osebe vsakega dtanu, (tudi kot postr:in-ski' z:is užrstc). Nntanč.ieje po l ..nee!l 1u7" na Annonce i - Abthe lung des MERCUR. Stuttgart, ilergstr. j 1 ! V korist ! ! ,Osrednji šolski Matici. Humpuleška sukna - - - in lodni - - - Moderno blago za obleke iz Čista ovčje volne po nizkih, cenah, priporoča. JCarol Kocian tovarna sukna Češko „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovplačani akcijski kapital == Špitalske lllice Štev. 2. K 1,000,000 Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje. Kupuje in prodaja rM Trste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuni inih izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje 3»pale —......-....... — kupone. ' : Zavaruje srečke proti —:- . izgubi k u rzn i obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Proinecd. ixdaja k vsakemu žrebanja. Vlnkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Emkompt in inkosso menic. WtT Hor-^a. naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. ________— Promet s čeki in nakaznicami.