Crtici iz učiteljskih krogov. Našim p. n. gospodom deželnim poslancem v premislek. I. Letošnjo jesen sem bil z malo druščino v nekem kraji na Koroškem. Kraj sam, ki je izmej najkrasnejših na slovenski zemlji, zove koroška birokracija in drugi takovi življi: Mein schandfleck Karntens". Takšen Bepit. ornans" si je zaslužil s tem, ker se v ondotni ljudski šoli poučuje v prvih dveh letih skoraj samo slovensko — to se umeje, samo slovenski otroci so v šoli. Ta šola je raenda jedina na Koroškem ki ima ta »previlegij". Učitelj sam je nara pravil, da bi ga tovariši njegovi v Celovci nsn61i", ako jim pove pravo ime svoje — ker je učitelj ,,iz madeža". Zvedeli smo po učitelji, župniku in županu tamkejšnjem, da se Koroški Slovenec v ljudski šoli le potujčuje. Kranjski Slovenci — tudi učiteljstvo — smo v tem oziru srečnejši. Imamo svoj deželni zbor, dejal bi, svojo vlado; kolikor toliko, na Kranjskem smo Slovenci v svoji hiši, k:ir niso ostali drugi nikjer. -Ker je v tem še precej resnice", dejal je na to koroški učitelj, -dovolj žalostno je potem, da se tako malo kaže učiteljstvo naše na obzorji napredujočih idej. Slovensko učiteljsko društvo (v Ljubljani), ki bodi vzajemno središče vsega slovenskega učiteljstva, kaže le malo uspeha. Kaj hočemo naj mi, če ni življenja iz središča? Organizujte se, ter pridite nam na pomoč s pedagogičnimi spisi, šolsko slovstvo reši nas in vas. Ni tako inalo nas, kakor mislimo, le ideje skupnosti manjka". Kaj dosti pametnega ni bilo ugovarjati takovim očitanjem. Istina je, veliko nesrečo ima slovensko učiteljstvo uže s tera, ker ima v Ljubljani izmej obilo množico učiteljskih moči, samo dva ali tri učitelje — pisatelje — može značaje. Po mnogih razgovorih dospeli smo do tega, da učitelj slovenski na Koroškem bi se ne bil tako rad odpovedal svojim drugim tovarišeni po slovenskih deželah, naj bi koroška dežela ne skrbela zanj tako dobro za njegovo materijelno stanje. Gospodarstvo na Koroškem ima Nemec ali neinški duh. Deželni zbor koroški ni skop p r i š o 1 i, tudi ni čez mero varčen štajarski, — učiteljske plače na Koroškeru so dokaj boljše nego na Kranjskem. V obče povedano, učiteljstvu unkraj -Grintovcev" pornaga se, kjer je le raožno. Vlada koroške kronovine uraeje izvrstno svojo nalogo. Učitelj, kateremu se je tolikanj boriti za vsakdanji krubek, ne utegne se navduševati dosti za idejale svojega vzvišenega stanii. Da ni rojen -pod posebno zvezdo", da bi si poraogal z raznimi zaslužki, opravlja le inehanično utneje se — slabo svoje delo. Da na pr. naše ,,Slovensko učiteljsko društvo" skoraj samo životari, prvi uzrok je ta, da inia premalo udov in še ti ne prihajajo k skupnemu posvetovanju. Da ne prihajajo zlasti z Dolenjske ne, krivi so največ obili troški, katerih ni možno vzeti iz letne plače. Jeden takšen potrebuje vso mesečno plačo za potnino i. t. d. da nič ne nakupi za dom. Mnogo je takovih, ki niso prišli v Ljubljano, odkar so na službi,- če tudi je uže od takrat 10 ali 15 let. Vam slovenskim poslancem dežele naše bodi znano, kako skrbe ta po drugih deželah Nemec in Mažar za ljudske učitelje, da ž njimi dosezajo svoje namene. Vemo, v srednjem veku središče slovenstva ni bilo na Kranjskem marveč v Gorotanu. A pomnimo, nikdar niso imeli ložjih pripomočkov v raznarodenje Slovencev nego zdaj. Kam potisni se to središče pozneje? Učiteljstvu na Kranjskem dajte boljše materijelno stanje, tega ne zamujajte, da ne zamudite vsega! Ne hodite na dan z nesrečno idejo: _bodimo varčni, pri šoli varčni". To je grobokopna ideja, zlasti za našo slovensko šolo. Drugi in boljši viri so, kakor je ljudska šola, pri katerih se Bbrez škode" obilo -privarova". n. V prvem poglavji je bilo govorjenje največ o učiteljskih plačah na Kranjskem, v drugem bodi o — -žganji". Učitelj vpraša v šoli učenca: ,Katero pijačo največkrat piješ?' Odgovor: .Žganje". ,Ali ne vode?' _Ne, žganje". ,Katera je najbolj zdrava pijača'? nMenda žganje, ker ga doma uže za zajuterk pijemo". — Komentar tetnu? Otroci ki so bili rojeni 1. 1874. in še prej, imajo še kaj talenta, poznejšim se bere z obraza, — zlasti gorenjskim — ,šnopec'. — Imamo žalostno resnico, da otroci žganjarskega Gorenjca niinajo več talenta, kakor nekdaj. ,Krah' na Dunajski borzi leta 1873. je tako rekoč ,porodil' šuopec v tej grozni sili kakor ga pijo dandanes. Ni misliti da zaterete to kugo, dokler se boji toliko judovskih spiritnih fabrik ,kraha', da bi ga ne smele izdelovati v takošnej meri nego doslej. Azijatska kuga ni tolikanj grozna in škodljiva nego je špiritna. Na Ruskem, kakor natn pripoveduje dr. Celestin, zatira zdaj prehudo ,vodkino kugo' ruski krnet sam, kar mu zatrjuje lepo prihodnost, pri nas tega ni misliti še. Zatorej zgodi se kaj ,od zgoraj' zoper njo, ,od spodej' ni tega upati. Vsaj za 40 ali 50 kr. podražite liter špirita, lepe dohodke dobite ž njira, borih 6 kr od litra ni nič, žganja se vsaki dan več popije. S špiritnim davkom pa zboljšate naše plače, a še kaj ostane. Pomagano bode narodu in nam! Batog.