tftlT TV !7DDĐi -sedažnlhelementov8kombinaotJoležišč VflUlU Itlflvili - iz naravnega ter umetnega usma ter dekorativnih tkanin. Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure Obiščite nas in se prepričajte o naši pestři i :onudbi. SEDEZNE GARNITURE TOVÁRNĚ OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Podakr^Jnik 18, 1380 Cerknica Telefon 061 793 839, faks 061 792 254 SALONI : - Podskrajnik 18, Cerknica - Jemčeva 45a, Trzin (stari del) Telefon 714 537, faks 714 536 Delovni čas: od 7. Do 17. ure, sobota od 9. Do 13. Ure. VEDNO NA ZALOCI IN PRODAJI: skuterji PIAGGIO, GILERA, vse vrste TOMOS motorjev in dodatne opreme skuterjev, GILERA ENDURO 50 cm3, TOMOS FLECER - vožen za starost od 12 leta dalje, čelade NOLAN Nakup možen na več čekov (1+3) brez obresti! ali ugoden kredit od T+0% brez pologa. INTER Mengeš, Prešemova 3 tel./fax: 061 737 785, mobitel: 0609 648 422 VSE ZA VAŠ AVTO - OD STREHE DC IZPUHA Avtodeli deli za osebna in tovorna vozila: FIAT, GOLF, RENAULT ŠKODA, LADA. ZASTAVA, OPEL, FORD, îtd. olja (Castrol' Shell, Valvoline, ELF Mapetrol, OMW) zavorne ploštice i obloge Lucas dodatna oprema avtokozmetika, prtljažnik! FA PA. izpušni lonci akumulatorji vozila in motorje filtri. vsa vozila avtoelektrika Saturnus in Helia avtoplašči SAV in PNEUMANT z brezplačno montažo ... in še in še. Možnost plačila kupljenega blaga na več čekov bre obresti, za pravne osebe in podjetnike nakup brez p.i Trgoavto Koper TRGOVINA BURNIK AKCIJA PRODAJA V MESECU JULIJU: motorno kolo TOMOS A 35 SPRINT kolo Rog - HOLLAND - žensko s košaro kolo Rog - CAPRICORN - žensko MTB kolo Rog - CAPRICORN - moško MTB rotacijska kosilnica 484B - 3,5 KM električna kosilnica CASTEL GARDEN RL 350 električni kompresor ATLANTA Plačilo možno na več čekov brez obresti!! Trgovina n® Kidričevi 12 ima delovni čas! Od ponedefijss do sobote od 7.00 do 21.00, ob nedaljah En praznikih od 8.00 do 12.00. Trgovina f\h, Mengeška 9 Delovni čas: ponedeljek - peíek od 7.00 do 19.00 sobote od 7.00 do 13.00 nedelje od 8.00 do 12.00 Ob 18. uri vsak dan sveži kruh! Pripravljamo narezke po naročilu. Sandi Breznik So JarSi, Jarèka c 7. Domžale Tel.: 061 719-170. Fax 061 713-175, •SM: 041 6243<28. Tel. trgovina: 061 712-430, Email: rafSsBl.net, MW.SffrBf.SI RTV SERViS corns.p. Wfrmfo 44, Tain telefon: 061 716-302 mobitel: 0609 644 -121 Opravila: - TV sprejemnikov, - PC mon i tor jev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike PIKAT d o o Projektiranje, inženiring, krovstvo, adaptacije, trgovina - krovsko kleparska delà - gerard - Decra kritine - izolaterska delà - akustična izolacija slropov in sten - hidroizolacija ravnih sten - adaptacija streh - Knauf - stene, stropi 1236 Trzin lOC TRZIN Špruha 42, Tel.: +386 61 162 22 18, Fax: +386 61 162 22 19. GSM 0411662-815 IZDELAVA COKEL Anton lančigaj, s. p. 1234 Mengeš. Gorenjska 12, tal.: OBI/738 267 HRVAŠKA - NOVE NIŽJE CENE Već kot 50 poćitniških ciljev i več koi 350 različnimi hoteli, aparimaji Akcija: Rab - en teden. lastni převaz ie od 26.100 Kukljica - en teden, lastni převoz ie od 22.800 Bol na braću z letalom že od 48.500 (odhod 4. /ulij) Hvar z letalom že od 39.9001odhod 3. julij) Korčula : letalom že od 39.100 (odhoda 4. in 11. julij) Cl PEH - AKCIJA teden dni : letalom (odliod 5. julij) Hotel <**) - 68.900 Hotel (***) - 88.900 Za vsa dodatna pojasnila tn kataloge pokličile TENTOURS tel. 711-229 ah 719-230 ali jilt obiščitc na Ljubljanski 85 v Domžalah. Možnost plaćila na obroke 15 čekov) Ali ugodni krediti TOM+0%. Turisiićna agencija. Ljubljanska 85, Domžale Tel.. 711-229. Fax 713-705, e-mail: iemours@s5.nei Sadie, zelenjava "Pri Viliju" Trzin, Mengeška 10 (tam, kjer je tudi pekari Tel.: 719-935 SVEZINA IN VITAMINI TUDI ZA VROČi, POLETNE Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8h - 20h, ob sobotah od 8h - 16h, ob nedeljah od 8h - 13h in ob praznikih od 9h • 13h. Postanite del tr« trgovsko podjetje d.o.o. KOPALNISKA OPREMA 1236 Trzin, Ljubljanska 42, SLOVENIJA TEL/FAX: »386 (0) 61 716-385 TRGOVINA: TEL/FAX: ->386 (0) 61 716-385 PRODAJA: • KERAMIČNE PLOŠČICE, GRANITOGRES (BAHNË SANITARNA KERAMIKA SANITARNE ARMATURE KOPALNIŠKO POHIŠTVO KOPALNIŠKI DODATKI OPTIKA Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006 BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00-18.00 sobota zaprto V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŽIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 7." DO 19. V SOBOTO OD 8.h DO 13." z zamudo, a iz srca fetočnost je ena najslabših raz-vad, ki nam pogosto po nepo-... fcnsm zagreni življenje. Če bi bili vsi bít- će bi se vsi držali obljub in danih fc^ëd, bi bilo na svem precej manj zap-"v,- slabe volje in izgubljenih živcev. To is zlasti velja za sodobnost, ko se ee odvija precej hitro in sploh nimamo već casa za zoprne podrobnosti Vendar nismo nezmotljivi stroji brez do-ctatrah potřeb. Doživel sem, da je tudi v p.-e.;cvomo točni Švici vlak zamujal, da sr. : s pedantmrru Angleži pili čaj ob Iest:h in celo, da je Odsev zamujal za boi meseca Muslimani bi ob takih prili- il samo skomignili z rameni in rekli j_:i3h - Alahova volja, Eskimi bi se zas-iœ i ali in komentirali z I-ma-qa (ne da se - : prevesti, pomenilo pa naj bi, da pač -;iko je), čmci ob ekvatorju pa bi se ■fali: akuna mataka - vse je dobro V i :no bi v drugih družbah, drugih ku!-:....:. :n drugih časih polmesečno zamu-G -:3r nekako přenesli, nampakaj take■ ;.- :.. prav posebno všeč m se tolčemo ObSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Sttbe Namestnik odgovornega urednika: JO!. Stih Tehnični urednik: tmil Pouce Urednica fotografije: Moica Ručigaj trenje: 'on« Ipavec Lektoriranje (razen Uradnega vestnika)" Lukan Oitali elani uredništva: Ěríulj. Ursa Mandeljc, Nuia Mata... GaiPtr Ogoreiec. Viktorija " " ob'*k, Kat ja Rebec, Mojca Senica Tisk: Trading d.o.o.. Ljubljana Naklada: ůl^?®5" izhaja enkrat mesećno in ga dobijo vsa Bospođlnjstva in podjetja v Triinu. ,SSf-J 1 108-4902 ^ Ji 97 k/ojevni Oaaop.s Odtev spada »i«d j •™n"liw»g« «.scaja i, 13. loeke tarif,,« . ^^ ' " • «te.e 59 p|ećuJB s% dH>„i ol| pr(jInB(a po glavah in preklinjamo. Če v časopisu objaviš razpis in ta zamuja, je narobe. Če objaviš reklamo o tem, da nudiš ugodnejše, cenejše nakupe, časopis pa iziđe zadnji dan razprodaje, je to katastrofa. Če na-poveš občni zbor, časopisa pa tistega dne še ni med bralci, je to poraz. Vse je narobe in tište, ki delajo časopis na tak način, bi bilo treba postaviti na sramotilni oder, postřelili ali pa jim onemogočiti nadaljnje izdajanje. Možnosti za kaznovanje nemar-nežev s tem še niso izčrpane, vendar to zdaj niti ni pomembno. Važno je, da zagotovimo redno in pravo-časno izhajanje. To smo sklenili tudi mi že po drugi predolgi zamudi, a kaj, ko nas dogodki sami silijo v zamudo. Občinski svet jc zasedal prav na dan, ko bi mi radi ízšli. Istega dne se je zgodil najpomemb-nejši dogodek meseca - odprtje trzinske obvoznice za promet, le dan pred tem pa so imeli bivši učenci osmih razredov OS Trzin valeto. O teh treh najpomembnejših dogodkih meseca že moramo poročati v tej številki, za julijsko bi bila poročila o tem že zelo zastarela. Potihem smo pristali na nekajdnevno zamudo, v tem času pa se je skoraj zgodil državni udar v Športnem društvu, gasilci pa so le par dni zatem razvijali svoj prapor, pripravili parado in veselico... Ker časopis še ni bil v tiskarni, je jasno, da bi vsak dober novinar vsaj nekako omenil ta dva dogodka, da o drugih, ki so se v tem času tudi zgodili, ne govorimo. Spet zarnuda! Potem pa si drznemo povedati še par izgovorov, češ da je za tri četr- tme sodelavcev našega časopisa zdaj v šoli najbolj živčen in napet čas. Nekaten so v dilemi: ali dobra ocena ali članek za Odsev. Pn ocem gre za pogoje prihod-njega življenja, pn članku pa le za pisanje o neki stvari. Ne boste verjeli, vendar nekateri dajo pri taki dilemi prednost svoji karijeri. Spet zamuda! Časopis mora del stroškov izhajanja pokriti tudi z zaslužkom od reklamnih ogla-sov. Dogovorimo se v kakem podjetju, da bodo dali reklamni oglas, potem pa moramo po ta oglas hoditi vsaj po neka-jkrat. Spet zamuda! K sreći smo oglas vsaj dobili, da o neuspelih poskusih sploh ne govorimo. Spet bi še lahko nizali izgovore, dějstvo pa je, da smo v uredništvu zbrani neprofesionála, da imamo zasebna življenja in še druge zadolžitve in da nam enostavno vse ne znese v predvidenem roku. Spet smo zamudili, vendar smo se trudili. Ne za zamudo! Trudili smo se, da bi bili ko-likor toliko točni in da bi bili zarumivi, berljivi, predvsem pa koristni za Trzin. Zdaj bomo k izgovorom lahko dodali še dopuste in počitnice, vendar namerava-mo priti med vas še v juliju. Hemingway je nekje zapisal In sonce spet izhaja, mi pa malo parafrazirajmo in recimo In Odsev bo spet přišel! Če nič drugega, vsaj kot dokument časa, odslikava sedanjih dogodkov za kasnejše rodove. Če ga že zdaj z veseljem preberete, pa še toliko bolje! Urednik IZ VSSBINE: POGOVOR S PRVIM VELEPOSLANIKOM VELIKE BRITANIJE V SLOVENIJI 22 KLARA OSVOJILA SRCA TRZINCEV 25 III. TEK V SPOMIN NA PETRA LEVCA 26 DOBILI SMO TUĐI SMUČARSKO DRUŠTVO 28 PRVI POHOD PO MEJAH NAŠE OBČINE 30 KAKO SE JE TRZINSKA JAMA SKRČILA 32 OB DNEVU DRŽAVNOSTI 34 12 TR2INSKE ČRNE KRONIKE 38 Obvoznica je končno odprta. V občini Trzin še ni bilo toliko in tako uglednih gostov. (foto: Miro) Nič za to, če je pot dolga. samo da je ravna. (Lezginski) novice iz občinskega urada Za začelek naj zapišem željo, da bi ob-ćani in občanke 1er drugi odjemalci junijsko številko Odseva res dobili že junija in ne s pelnajstdnevno zamudo šele julija, kol se je to, žal, zgodilo z majsko številko, ki je bila zaradi spleta neljubih okoliščin dostavljena šele 6. junija. Glede na to, da smo v Uradnem vestniku v majski številki objavili nekaj razpisov, naj poudarim, da bomo glede na razpisane roke za vlaganje vlog na osnovi teh razpisov seveda upoštevali zamudo pri iziđu Odseva. RAZPLETANJE 2G0D8E O T3 Marsikdo je verjelno že izvedel, da je Ustavno sodišče RS sredi maja razsodilo, da Odlok o ureditvenem náčrtu T 3 - TRZIN CENTER, ki je v preteklih mesecih tako srdito buril duhove v Trzinu, ni v neskladju z zakonom. To pomeni, da vsi investitorji, ki imajo zagotovljene druge pogoje za lo (n.pr. lastništvo parcel, pripravljene projekte ipd.), lahko nemudoma zaprosijo za gradbena dovoljenja na podlagi odloka, kakršen je bil sprejel na seji Občinskega sveta občine Domžale oktobra 1997. Tudi zato moram pripomniti, kako smiselna je bila odločitev vodstva občine, da je v času od vložitvc za-hteve po presoji zakonitosti odloka do odločitve Ustavnega sodišča RS nadaljevalo pogovore z investitorji (Kraški zidar, Poteza idr.) o najbolj sporném delu ureditvenega območja (gre za zgradbe v osrednjem delu T 3) in naposled tudi doseglo z njimi sporazum o znižanju najvišjih možnih višin stavb za eno nadstropje in znižanju načrtovanega števila stanovanj v tem delu s 300 stanovanj na 250 stanovanj. Če bi občinski svet ravnal v skladu s predlogi in zahtevami posamezni-kov oz. skupine občanov, ki je nasprotovaia kakršnemukoli iskanju kompromsa, bi investitorji v času, ki je po zakonu potreben za spremembe odloka, lahko pridobili gradbe- na dovoljenja za vse nadaljnje objekte v takšni višini, kot jo dopušča odlok v se-danjem besedilu. Toda med tem je bil, kot rečeno, še pred odločitvijo Ustavnega sodišča, dosežen za Trzin sprejemljiv sporazum, ki velja ne glede na razsodbo ustavnega sodišča. In ta sporazum vključuje tudi dogovor o spremembi odloka, vključno z dogovorjenim znižanjem stavb. Seveda pa sporazum obvezuje oba partnerja, in-vestitorje in občino. Glede na izid pravde na Uslavnem sodišču pa le kaže poudariti, kako pomemben je la sporazum za občino, saj je Trzin z njim le dosegel nekaj bistvenih sprememb projekta, ki smo jih zahtevali občani po tem, ko smo se avgus-la 1998 seznanili z načrli inveslitorjev. AGITPROP KOTIČEK GOSPODA P. KRALJA V zvezi s povedanim po eni strani najbrž ne bi smel mimo ponovnega pamfleta gospoda Petra Kralja, ki si je izboril privatno reklamno rubriko v Odsevu, in ki v zadnji številki zastavlja vprašanja, odgovori, kateri so za vsakogar, ki zna brali in morda še računali, vsaj s kalkulatorjem, vidni že iz besedila omenjenega sporazuma oz. sa-mega odloka. Po drugi strani pa bi z res-no polemiko domišljijskim prispevkom gospoda Kralja najbrž pripisal preveliko težo in zato naj zapišem le svoje skromno mnenje. Morda bi bilo bolje, če bi se gos-pod Kralj lotil pisanja fantastičnih zgodb, kajti njegova domišljija je tolikšna, da sliši stvari, ki niso bile izrečene, in nemara tudi vidi marsikaj, česar drugi ne vidijo. Ker pa se sam že nekaj časa ne ukvarjam z literarno kritiko, v prihodnje politično angažiranim podlistkom gospoda Kralja ne bom več posvečal pozornosti. CESTA V zvezi z modernizacijo glavne ceste G 10 je bilo zlasti v zadnjih tednih pred otvorit-vijo res veliko hude krvi v Trzinu, v mnoJ primerih upravičeno. Tudi sam sem bil „1 zadnje že precej jezen. Zlasti zato, ker s," se predstavniki investitorjev in izvajakev čeli izgovarjati na občino za vse, kar so sami opustili ali pozabili opraviti. Mislim na protihrupne ograje, servisne ceste in poli komunalne vode in druge stvari, ki bi jih i skladu s projektom morali narediti. Dopuv čam možnost, da je za posamezna delà rt. začelo zmanjkovati sredslev tudi zato, ker obe občini še ništa prispevali svojih d'ele-žev, pri čemer to nikakor ne velja za protihrupne ograje. Te so del ceste, ki je last iii obveza države. Vendar moram hkrati ponovno poudariti, da ni občina odgovorna za to, če smo po tem, ko smo se zelo natanč-no dogovorili, kakšno pogodbo bomo skhr-nili, dobili v podpis drugačen predlog pogodbe, ki sem ga kot župan občine moral zavrniti, ker pač moram branili koristi občine. No, zdaj, prav na dan, ko to pišem, smo e ponovno dogovorili o tem, kakšno pogodbo bomo sklenili in občina svoj delt-, bo plaćala, čeludi ni majhen, v skladu z đ" govorjenimi pogoji. In tudi narejeno bo v-kar po projektu mora biti narejeno; žal p:. bo zaradi vseh teh zapletov res marsikaj narejeno kasneje. POČITNICE V teli vročih dneh se začenjajo počitnice. Uparn, da smo v preteklih mesecih uspeli do te mere razrešiti vsaj nekatere najbolj perece probleme naše mlade občine, da bomo vsi lahko kolikor toliko mirni in brezskrbni šli vsak na svoj dopust. Še najbolj brezskrbne in vedre počitnice želim trzinskim šolarjem, dijakom in Studentom, ki v teh dneh zaključujejo svoje obveznost; Saj vsi vemo, da mladost najtežje pogreš-zamujene priložnosti. Župan Tone PerJ-- * « ¥ ¥ * ¥ Spoštovani bralci Odseva, držimo se tradicije in se spet opravičujemo zaradi zamude tokratne številke našega glasila. Tokrat se ne bomo sklicevali na tehnične težave, ampak na zaključek šole, zaključne izpite, maturo, valeto, doktorske disertacije ... Veseli nas, da ste nas vseeno pričakali in upamo, da boste naš časopis koristno uporabili za branje ali kaj drugega. Uredništvo Odseva K,it je že običaj, smo tudi tokrat župa-'naše občine Toneta Peršaka vpra-.ji, čemu zdaj v občini namenjajo naj->f pozornosti. \rtec .radnjo pozornost v zadnjem času posve-•no reševanju problema vrtca. Gre za bo zadevo, saj je treba do 1. septembra siti problem varstva okrog 75 predšols-; otrok, za katere ni zadosti prostora v >r .u. Iluzorno je misliti, da bi te otroke ;';o porazdelili po drugih okoliških vrtcih, se tudi drugje, na primer v Domžalah, .ćujejo s pomanjkanjem prostora. Nekaj bi sicer verjetno lahko sprejeli neka-• -i ljubljanski vrtci, ki pa so tudi kar polni, .rhu pa so tudi zelo dragi, saj dajejo , Jnosl otrokom s svojega območja, za rr.'ke od drugod pa je treba piačati zelo .iiko oskrbnino. Zdaj smo pri iskanju re-Ue prišli že tako daleč, da upam, da born» jeseni lahko sprejeli večino otrok, ki še : itajo zagotovljenega varstva v vrtcih. Občinska uprava Drug problem, s katerim se zdaj relativno dosti ukvarjamo, je dokončna vzpostavitev občinske uprave. Svetovalec za finančně za- deve zdaj že delà, direktorica uprave naj bi prišla v juliju, prav tako kot svetovalka za družbene dejavnosti in sociálně zadeve. Pričakujemo tudi, da bo nekako takrat z de-lom začela tudi svelovalka za gospodarske javne službe, izbiramo pa še tajnico občinske uprave. Od izbranih je iz Trzina le svetovalka za družbene dejavnosti, več kandidatk iz Trzina pa je tudi za tajnico občinske uprave. Delitvena bilanca Pri delitveni bilanci smo zdaj prišli do najbolj delikatnih točk, pri katerih bodo občani Trzina prav gotovo tudi najbolj občutljivi. Domžalski pogajalci so nam na zadnjih ses-tankih predslavili preverljive številke, ki ka-žejo, da je bilo v zadnjih letih v cono vlože-nega precej več, kot pa je bilo iz nje plači!. Bili smo kar malo presenećeni, vendar so lo preverljivi podatki. Problem je v lem, da lju- dje ne poznajo vseh dejstev in so njihova pričakovanja lahko nerealna. Treba pa je tudi reči, da smo nekaj ven-darle dosegli. Na primer na račun preteklih vlaganj bo naša občina v Domžalah dobila neko vrsto renie. V last bo dobila nekaj poslovnih prostorov in dve stanovanji, za katere bo lahko pobirala najemnino. Ob tem pa je treba opozoriti, da bomo s tem dobili tudi nekaj obveznosti. Če si lastnik poslovnih prostorov in stanovanj, jih je Ireba tudi vzdrževati. To pa pomeni tudi stroške. Cela vrsta drugih nalog Ob vsem tem pa na občini delamo še na celi paleti drugih vprašanj. Zdaj je tako v izdelavi projekt za povezovalno cesto med OIC in preostalim delom naselja, naročili smo že predračune za investicijsko vzdrže-vanje cest v Trzinu, nekatere cestne odse-ke bomo tako na novo asfaltirali že letos. Naročili smo tudi predračun za ureditev javne razsvetljave, posodobili pa bomo tudi del komunalne infrastrukture, tik pred podpisom je tudi pogodba o ureditvi kabelske televizije v občini. Lahko bi rekel, da se zdaj ukvarjamo s kar nekaj stvarmi, s kalerim poskušamo izboljšati življenjske pogoje v občini. Ker še nimamo vzpostavl-jenih vseh potrebnih služb, menim, da smo kar delovni in da občina dokaj prizadevno deluje. najugodnejša rešitev -stara šola 0. bčinski svet je r 1. izredni seji možnosti za re-vprašanja prostor-• s'iske v trzinskem -;• -Možnost za prizi-k "bstoječemu vrt-- >xer privlačna re-'•endar za zdajšnje ; ' -«v občini, kot je 'Jpan Anton Per-" "*ehud zalogaj. Pri ' -je neugodno tu-'- ■ Ja Prizidka, čep-projekt zanj že -"n. v nobenem pri- meru ne bi mogli zgraditi in usposobiti za sprejem otrok do I. septembra. V igri sta ostali le še dve možnosli: začasna ureditev prostorov za vrtec v do zdaj poslovnih prostorih pri Ogru ali pa najem ali nakup stare osnovne šole v Trzinu. V občinski upravi so naredili primerjalno študijo in izhajajoč iz ugo-tovitev le-te so svetniki skoraj soglasno ocenili, da je najugodnejša možnost nakup poslopja nekdanje šole. Ob tem povejmo, da je Avtotehna, ki je zdaj laslnik poslopja, nekoliko spremenila pogoje svoje prve ponudbe, in so ugo-dnejši. Znesek plačila je namreč nekoliko nižji, vendar to znižanje pogo-juje s poslovno pogodbo. Da bi dosegli kar naju-godnejšo možnost, je občinski svet pooblastil občinsko vodstvo za nadal-jna pogajanja z Avtoteh-no glede nakupa stare šole in ureditve dodatnih prostorov za trzinski vrtec. MŠ Kakšen naj bo trzinski grb? Imete idejo, predlog? Občinski svet občine Trzin objavlja razpis za oblikovanje občinskega grba in zastave. Podrobnosti preberite v Uradnem vestniku, v prilogi tega Odseva na strani 105. Prispevke za julijsko številko Odseva sprejemamo samo do 7. julija. Hvala za razumevanje. ODsiv ;;í£V spet otroški vrvež v trzinski sou gL^Âw 7. redno sejo Občinskega sveta občine Trzin lahko rečemo, da je bila precej pestrá in da je zajela zelo širok spekter življenja v občini. Župan Anton Peršak je takoj na začetku predlagal, da dnevni red seje razširijo še z eno točko, saj je občina dobila ugodno ponudbo za prostore, s ka-terimi bi lahko rešili prostorsko stisko v vrtcu. Svetniki so se s predlogom strinjali in kot sedma točka je prišlo na vrsto poro-čilo o dejavnosti Občine za pridobitev dodatnih prostorov za vrtec. Podžupan Valentin Kolene je povedal, da je občina dobila ponudbo Avtotehne, ki je zdaj lastnik pos-lopja stare trzinske osnovne šole, za nakup objekta. Avto-tehna v ponudbi po-nuja tri načine plačila objekta: takojšnje ce-lolno plačilo, plačilo v petih letnih obrokih in leasing plačilo v 121 mesečnih obrokih. Ob takojšnjem ce-lotnem plačilu bi morala občina za objekt plaćali 75.000.000,00 SIT. Tlorisna površina objekta znaša 180 m2, prizidka pa GO m3, ker pa je objekt grajen v treh nad-stropjih, bi lahko uporabili tudi prostore v prvem nadstropju, dalo pa bi se urediti tudi prostore na podstrešju, ki zdaj še niso urejeni. Objekt je bil v zadnjih dveh letih v celoti obnovljen, zato bi ga bilo mogoče dokaj hitro preurediti za potrebe vrtca. Podžupan je povedal, da so že pripravili náčrte za začasno ureditev treh oddelkov vrtca v prostorih pri Ogru in da bi bila izbi-ra tistih prostorov in njihova ureditev za občino kratkoročno cenejša in tudi adaptacija bi lahko bila hitrejša, dolgoročno pa se vsekakor bolj izplača nakup in adaptacija stare šole. Svetniki so opozarjali, da je ponudba Avtotehne za občino zelo ugodna in da bi kraj s tem, ko bi v last spet dobil staro šolo, precej pridobil, ne le za vrtec, saj bi v tišti hiši lahko uredili tudi kaj drugoga, na primer ambulanto, glasbeno šolo ali zgolj poslovne prostore. Zadolžili so župana, podžupana in upravo občine, da nadaljujejo pogajanja za najem prostorov za potrebe vrtca o z. za sklenitev pogodbe o nákupu nekdanje osnovne šole, če bo mogoče s prodajalcem skleniti pogodbo, ki bo za občino sprejem-Ijiva. Opozorili so, da je časa zelo malo, saj naj bi dodatne prostore vrtca odprli že 1. septembra. Zahtevali so tudi, da uprava naredi primerjalno analizo s ceno načrtovanega prizidka k obstoječemu vrtcu, pred dokončno odločitvijo pa naj bi možné izbire še predstavili občinskemu svetu. Prav zaradi tega so se odločili, da bo svet imel svojo prvo izredno sejo posvećeno prav tej problematic. Problematika mladih v Trzinu Občinski svet pa je na svoji 7. seji razpravljal tudi o vprašanju starejših otrok in mladine. S to problematiko se na občini večkrat srečuje-jo, saj se nanje vse pogosteje obračajo posa-mezni občani, bilo pa je že tudi nekaj pose-gov policije. O tem je Odbor občinskega sveta za družbene dejavnosti že razpravljal, vendar ni našel pri-merne rešitve. Svetniki so opozorili, da mladina v Trzinu pravzaprav nima prostorov, kjer bi se lahko zbirala. Društva, ki jih je v Trzinu sicer vse več, nikakor ne morejo zajeti v svojo dejavnost vseh mladili, vendar bi vsaj na športnem področju lahko pritegnili še več mladili. Občani še zlasti pogosto opozarjajo na problem mladili, ki se zbirajo v bunkerju na Kidričevi cesii, in na skupino, predvsem osnovnošolcev, ki ima zbirališče za prostori kulturnega doma oz. za občinsko stavbo. Svetniki so ugotavljali, da skupina mladili, ki se zbira v bunkerju na Kidričevi, ni problematična, izgrede pa povzroča druga skupina, ki se tudi potika na tistem območju. Ocenili so, da zaprtje bunkerja pravzaprav ne bi řešilo problema, saj bi mlade, ki se zdaj v bunkerju ukvarjajo z glasbo, postavili na cesto. Ob tem niso spregledali dejstev, da bunker ni najvarnejše zbirališče in da je treba najti kako drugo rešitev. Slišati je bilo več predlo- gov, vendar so se vsi strinjali, da zadovoljive rešitve še ni in da jih čaka še veliko delà. Med drugim so se dogovorili, da bodo na enega od sestankov Odbora za družbene de- javnosti povabili tudi predstav-nike mlad čeprav tudi od tega sestanka ne pričakir veliko. Sporazum z Interino o širitvi plinarne Čeprav se je občinsko vodstvo Trzina op-redelilo za oskrbo z zemeljskim plinom " obstaja nevarnost, da bi prišlo do težavV oskrbi naselja in posameznih gospodarsl obratov v njem, še predno bi v Trzinu ur' dili plinovodno omrežje. Da bi se temuú-gnili, lnterina, ki zdaj s plinom oskrbuje Trzin, predlaga širjenje plinarne z dvema rezervoarjema s po 110 m3 prostornine. Po dolgotrajnih in včasih kar napornih p,.-gajanjih so predstavniki občine in Interir. toliko približali stališča, da bi zdaj lahko sklenili pogodbo o širjenju plinarne. Ohi, na pristaja na začasno širitev, ob tem pa zahteva, da bi lnterina najkasneje v droit stih mesecih po uvedbi zemeljskega plin:: Trzinu in 01C odstranila vse cisterne in n zervoarje, zgrajene po podpisu pogodbe, za morebitno zamudo pa naj bi plaćala il. kaj visoko kazen. lnterina na takšne pon-i je, kot kaže, pristaja, vendar želi, da bi tt di po prehodu na zemeljski plin v Trzinu zadržala še za 70 m3 rezervoarjev za plin Občinski svet se je strinjal s predstavljen a predlogom pogodbe, zato je zadolžil žup. na in Odbor občinskega sveta za gospodarske javne službe in komunalno infra.su ukturo, da pogodbo dokončno uskladila / Interino. Kabelsko TV bomo le dobili Številni prebivalci Trzina so vse bolj nez. dovoljni, ker v Trzinu še ni kabelske tek-, zije, o kateri se je v preteklosti precej govorilo. Na 7. seji pa je Občinski svet le sprejel sklep, ki bo omogočil, da bo del Trzina že letos dobil kabelsko televizijo, drugi del pa v prihodnjem letu. Občinski odbor za infrastrukturo je namreč med predlogi kot najugodnejšo izbral ponudi" družbe Meglič Telecom. Družba med dr.. gim obljublja, da bo kabel televizije zeki hitro potegnila iz Črnuč do Trzina in ga razvejala po naselju. Uporabnikom obiju''' lja 50 televizijskih in 16 radijskih progr--iiiov, internet in tudi poseben kanal za l>" kalni televizijski program Trzina. Cena r kakovost ponudbe izbrane družbe je ug< • nejša od tekmecev, že zdaj pa lahko po'-mo, da naj bi posamezni priključek velja! 600 DEM, mesečna naročnina pa naj bi bila 1.029 SIT. Občinski svet je pooblaV župana, da z družbo Meglič sklene pog«1-bo, ki bo omogočila čimprejšnjo uvedbo kabelske TV v našo občino. \3 kratko o drugih temah 7. seje - jnski svet je na junijski seji potrdil tudi poslovanja Javnega komunalnega etja Prodnik in sprejel pravilnik o jnem kreditiranju podjetništva in os-..>3 zasebništva v občini. Obravnaval je ^poročilo o realizaciji prihodkov in od-Jcov iz občinskega proračuna v prvem •.nletju. Ob tem so svetniki ugotavljali, . Vodatki še niso povsem realni, da pa bo , obravnavi polletnega poročila mogo-jobiti boljšo sliko o gibanju financ v ob- Treba je tudi povedati, da bo po 1. ju naša občina na finančnem področju ii-lovala povsem samostojno. Župan je tnike seznanil tudi s potekom pogajanja Jitveni bilanci z občino Domžale. Med ;im je povedal, da so Domžalčani prišli nedavni sestanek dobro pripravljeni in oboroženi s kopico podatkov, ki naj bi dokazovali, da je domžalska občina v industrijsko cono v Trzinu več vlagala, kot pa je dobila iz nje. Nekateri svetniki so izrazili dvom v te podatke, saj spretni finančniki lahko stvari prikažejo na več načinov. Težava je v tem, daje največ podatkov zbranih v Domžalah. Zanimiva je bila tudi redna zadnja točka vseh sej občinskega sveta: vprašanja in pobude članov občinskega sveta. Tone Ipavec se je zavzel, da bi že v tej številki Odseva objavili razpis za izdelavo predlogov za trzinski grb, opozoril je, da so cestarji table z oznakami Trzina namestili precej globoko na ozemlje Trzina in ne na občinski ineji, predlagal pa je tudi, da naj se občina z lastniki dogovori o odkupu trzinskega kamnoloma in s tem omo-goči, da bi kamnolom še naprej lahko uporabljali za različne družabne in društvene de- javnosti. Romeo Podlogar je predlagal, da bi v OIC Trzin namestili pregledno tablo, s pomočjo katere bi se obiskovalci v OIC bolje znašli. Zavzel se je tudi, da bi v Odsevu objavili anketo o tem, kaj prebivalci Trzina mislijo o prihodni strategiji razvoja občine, da bi v časopisu objavili odlok o košenju zelenić in da bi Odsev prinašal razpise delovnih mest. Jaka Ložar je predlagal, da naj občina zahteva od cestarjev jasne oznake, kako je speljan promet k ob-voznici in z nje, opozoril je, a je treba po-globiti strugo Pšate, predlagal pa je tudi, da naj bi ob Mlakarjevi cesti ob parceli vrtca uredili parkirna mesta. Marija Hojnik pa se je ponovno zavzela za podaljšanje linij Ijubljanskega mestnega prometa do Trzina. Miro Štebe vprašanja županu L Zupami smo zastavili nekaj «praianl, Id so nam jih pred-iagafioalibralci: i Ih piramidi v OIC so uredili , irkirišče, vendar je zdaj im vse težje dobiti prosto p.irklrao město, saj je v pi-nitli zdaj že kar nekaj lo-< -itov, tri banke, pošta in tu-nekaj uradov. Ljudje, ki itiajajo v pošto ali na ban-■ zdaj pogosto parkirajo po pločnikih ali celo ze-icah. Nekateri od najem-knv prostorov v piramidi i Mvijo, da bi bili tudi sami pripravljeni finančno podpre- ■irejanje dodatnih parkir-* : mest, ki bi jih bilo mogo-urediti tako, da niti ne bi i -vveč okraili tamkajšnjih ilenic. ; -mje napačen že pristop. ' naredi velik objekt in ob ^ Premalo parkirišč, potem Je na občino in zahteva, " - "bčina naredi parkirišče. • • da je med tamkajšnjimi " :-Ji javni zavod - pošta, v lasti države, ne obči-"'■ druge ustanove v pira-' načelu tržne, prido- • stanove. Občina bi rr stala na ureditev parki-ji tišti, ki bi parkiriš-« P -'..vali, plačali najemni- tudi v drugih pri-i m "tóna ne more deló-' 1 ' dičnih merilih. Zdaj ko je obvoznica Trzina odprta za promet, je ob njej ostalo nedokončanih še precej del. Ni povezovalne ceste, dostopnih cest do posameznih hiš, ni vseh proti-hrupnih ograj, križišča še niso povsem urejena. Pri Družbi za državne ceste so nam dejali, da bodo vse, kar po projektu manjka, še naredili, da pa bi morala občina narediti přednostní seznam opravil, hkrati pa so opozorili, da se lahko zgodi, da vsega ne bodo dokončali že letos, saj ima Direkcija za ceste omejena sredstva, plačilo obvoznice pa še tudi ni povsem dořečeno. Zelo jasno je treba povedati, da pri nekaterih še nedokončanih delih ob obvoznici občina nima nič. Vse poli, ki so bile prekin-jene ali prestavljene zaradi 0-10, ki je državna cesta, mora država spet vrniti v enako prvotno stanje ali pa zagotoviti njihovo vsaj enakovredno nadomesti-lo. Protihrupne ograje so stvar države in ne občine. Verjetno je res, da imajo letos v državnem proračunu premalo denarja za vsa ta delà, denar za to pa bo moral biti na vsak način zago-tovljen v prihodnjem letu. Ne drži pa to, da protihrupnih ograj ne morejo postaviti zaradi občine, saj ta s tem nima nič. Isto velja za nekatere povezovalne ceste. Vem, da je nekje zaradi ne-urejenega dostopa k hiši skoraj prišlo do tragičnih dogodkov, vendar občina s tem nima nič. Za vse to je zadolžena država, občina enostavno ne more prevzeti stroš-kov za to. Ob obvoznici je zdaj še več hiš, ki nimajo urejenih dosto-pov. Pri vseh je država dolžna, da zagotovi ustrezne urejene dosto-pe. Drugo pa je to, kaj je strošek občine. V ta sklop spada delno plačilo spremenjenih komunalnih vo-dov, to je vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava in povezovalna cesta med OIC in ostalim delom naselja. Za zdaj se ukvarjamo s predlogom, da bi povezovalno cesto izvzeli iz sporazuma, tako da bi za njeno ureditev spet lahko objavili razpis. Tako bi jo, po nekaterih ocenah, lahko dobili cene-je, kot je zdaj predvideno. Zdaj pripravljamo nov predlog pogodbe z Direkcijo za ceste, ker smo prejšnjega zavrnili. S pogodbo naj bi se dogovorili, koliko letos plačamo, koliko bomo plačali prihodnje leto in kaj nam bodo za to naredili, zraven pa bo tudi vrstni red tistega, kar je še treba narediti. Stišali smo, da obvoznica še nima uporabnega dovoljenja. Tudi zato, ker še ni poskrblje-no za vse zvrsti cestnega prometa na njenem območju. Res je. Dobili so začasno dovoljenje, ob tem pa še vrsto pri- pomb, kaj vse je treba še urediti. Pravijo, da bo uporabno dovoljenje lahko izdano čez dva meseca. Pred časom ste imeli sestanek s prebivalci hiš vzdolž sedanje obvoznice na območju T3. Kaj ste se dogovorili? Na pogovor sem jih povabil, ker smo se lotili spremembe ured-itvenega predloga za območje trzinskega centra T-3. Ob tem je treba povedati, da je uredit-veno območje T3, ne le osrednji del, kjer Kraški zidar in Poteza zdaj gradita blok. Območje T3 sega tudi na drugo stran Pšate pod hřib, tja, kjer UBK zdaj gradi tri bloke. Na drugi strani pa sega vse do zdajšnje obvoznice, ki je speljana tam, kjer je bila prej cesta. Prvotno je bilo predvideno, da bodo tudi na južnem delu T3 zgradili še 5 večjih zgradb. 0 tem smo se pogovarjali s prebivalci tistega območja. Enostavno smo jili vprašali, ali so za to, da se te zgradbe postavijo ali pa, da se te stvari črtajo. Odločili so se za to, da tište načrtovane hiše črtajo in tako skrčijo ureditveno območje. Načrtovalcem bom tako predpisal, da upoštevajo želje občanov in urejanje tistega območja prepus-tijo kasnejšim generacijam. trzin je končno dobil V W torek, 15. junija, smo mnogi Trzinci zadrževali dah, ko je minister za promet in zveze Anton Bergauer ob pomočí županov Trzina, Domžal in Mestne občine Ljubljana, Antona Peršaka, Cvete Zalokar - Oražem in Vike Potočnik, slavnostno prereza! trak in za promet odprl novo trzinsko obvoznico. Pa se na prvi pogled ni zgodilo nič. Slavnostní gostje so se lahko Županja občine Domžale ga. Cveta Zalokar Oražem: "Težave s prometom bodo povsem od-pravljene, ko bo zgrajena še av-tocesta Blagovica - Šentjakob. " Minister za promet in zveze g. Anton Bergauer: "Ta odsek ceste je najbolj prometna glavna cesta v državi. " Župan občine Trzin g Tone Pč šak: "Zahvalili se moramo fera jalcem del, ki so ves čas dels izjemno težavnih pogojih. " le nekaj minut za tem v gosti koloni s svojimi razkošnimi avtomobili prav počasí od-cijazili proti piramidi v industrijski coni, kjer so priredili bogato slavnostno zakusko in se je šampanjec pěnil v kozarcih. Na noví štiripasovnici se je nagnetla ogromna kača jeklenih vozil in AMZ je v svojem po-ročilu o razmerah na cestah poročal o stojećem prometu na dostopu v Ljubljano iz smeri Trzina. Otvoritvi so prisostvovali: župan občine Trzin g. Tone Peršak, minister za promet in zveze g. Anton Bergauer, Županja občine Domžale ga. Cveta Zalokar Oražem, generální direktor SCT g. Ivan Zidar, Županja Mestne občine Ljubljana ga. Vika Potočnik Posebnega izboljšanja v pretoku vozil mimo Trzina tudi v naslednjih dněli ni bilo čutiti. Naslednji dan je bila gneča še večja in toliko vozil, ki so si utirala pot proti Ljubljani po vseh mogočih in nemogočih stranskih poteh in bližnjicah, že dolgo nis- mo viděli. Šele konec tedna se je promet nekoliko unesel in lažje slekel mimo Trzina. Mnogi se sprašujejo, kaj je vzrok lemu, da promet po novi pridobitvi Trzina ni hitro ste-kel in pri lem priljujejo ministru Bergauerju, ki je na otvoritvi dejal, da ima novi cestui odsek na ljubljanski strani še vedno »le-potno napako«, V Dobravi je še slab kilometer »zamaška«, ki preprečuje, da bi promet hitro stekel. Na ministrov račun so že letele krepke kritike, ker je slavnostno odpiral nedokončan cestni odsek, med Trzinci pa prevladuje prepričanje, da je nova cesia le přinesla nekaj olajšanja. Iz starega delà naselja poročajo, da ob konicah skoraj ni več tistih, ki bi tam iskali »bliž-njice«, drugje pa se da zdaj lažje vključevati v promet ali prečkati cesto kot prej. Veliko olajšanje je obvoznica přinesla tudi s lem, da zdaj po njej vozijo praktično vsi ležki tovornjaki, ki so prej precej upočasnje-vali promet in tudi dodatno onesnaževali okolje. Na gnečo v prvih dneh je prav gotovo vplivalo to, da so vozniki, ki se vsak dan vozijo iz Kamnika in drugih krajev proti Ljubljani, pričakovali, da bo zdaj promet skozi Trzin stekel dosti hitreje, in so namesto skozi Šentjakob peljali skozi naš kraj. Obremenitev cesle je bila prav goto. večja kot običajno, k zastojem pa so dod: no prispevali tudi tisli, ki se v novih prometnih razmerah niso znašli. Ob tem je treba opozoriti, da tudi cestarji niso pos. beli za primerne oznake. Table ne označ jejo zadosti jasno, kako naj teče promet. Nekatere voznike je obvoznica preseneli!. in so še naprej silili po slari cesti, prom. i pa so ponekod poglavje zase. V kri-° C, VUakarjeve česle z Ljubljansko tako "aûk govori, da si na přednostní cesti, t'r meter pred njim pa je stop znak, ■ lem pa še znak, ki napoveduje križiš-prednostno cesto. Če se skušaš znajti '-'"števati znake, se prav gotovo izgubiš. , v- je pravi raj za poticaje, saj kar koli arćdiš, kršiš vsaj eno pravilo, ki ga ozna-_ . •} znaki. uslednjih dneh je bil na novo odprti obvoznici > prometna gneča. . .metni znak pred križiščem Mengeške Ljubljanske ceste je še prelepljen s pa-Mn, nikjer pa ni zadosti jasno označe-. da priđeš v Ljubljano hitreje, če zapel-- proti obvoznici, kot pa če se prebijaš ljubljanski cesti. Posebne pozornosti p. M bili vredni tudi znaki, ki označujejo > tek Trzina. Cestarji so nam spet »od-tnili« kakih 100 m trzinskega ozemlja. rektor projekta Črnuče-Domžale pri •C Franc Žagar je sicer povedal, da -ti še ni dobila uporabnega dovoljenja -[■tle soglasje prometnega inšpektorala, je cesta varna - da pa morajo poskrbeli za več nedokončanih del, med drugim je •n hj dokončno urediti križišča in njihove nključke, poskrbeti pa bodo morali še za servisne poti in nekatere protihrup-ograje. Hm je v svojem govoru na otvoritvi ob-::ee opozoril tudi trzinski župan Anton ki je med drugim dejal, da bo ob nski obvoznici še kakšno leto gradbišče, ho precej manjše, kot je bilo do zdaj. je tudi, da se bo prometni zamašek 1 "«na preselii na obrobje Trzina. ;b tem dejala, da se bodo razmere z raieo delno izboljšale, dokončno reši-" přinesla šele avtocesta od Blago-~f» Sentjakoba. •Ino vse to drži, izvajalcem del pa je _ ™ le treba izreci priznanje, saj so ces-' ?radiB kljub številnim težavam. Prak-'»»vesčasdelali na cestišču, kjer je *, ' gost promet, izjemno ve-'..^tovje bilo zaradi pridobivanja \ es čas so lahko dělali le krajše / -/ l«ave pa so tudi pri plačilu. Zdaj « bodo vsaj za del, ki so ga odprli Prebivalci ob Ljubljanski cesti niso mogli verjeti, da bodo še kdaj doživeli takšen mir za promet, tovrstne težave po pogodbi s tr-zinsko občino in dogovoru o izvensodni po-ravnavi z občino Domžale rešili. Po optimističnih ocenali bodo ludi na Dobravi še letos zgradili štiripasovnico, po manj ugodnih na-povedih pa naj bi letos tam dokončali tri vozne pasové, dva v smeri proti Ljubljani in ene- 08V02NICA MIMO TMINA V ŠTEVILKAH Cestui odsek od Domžal do Ćrnuč velja za najbolj obremenjeno glavno cesto v državi. Dnevni promet med Črnučami in Trzinom dosega 31.000 vozil na dan, od Trzina do vstopa v Domžale pa okoli 22.000 vozil na dan. Obseg del: • Rekonstrukcija glavne ceste G-10 v dolžini 3.074 km in ob tem ureditev treh se-maforiziranih križišč. • Prestavitev železniške proge v dolžini 1,310 km. • Izgradnja dveh prehodov preko železniške proge z avtomatskimi zapornicami (še ne-dokončano). • Izgradnja dveh železniških postajališč v Trzinu (Mlake) ter postajališča za OIC Trzin. • Ureditev dveh avtobusnih postajališč (novo naselje in OIC). • Izgradnja železniškega in cestnega mostu preko Pšate ter štirih ploščatih vodnih pro-pustov. • Ureditev vodolokov ter ščitenje vodotokov z izgradnjo loviicev olj in zadrževalnih bazenov. V okviru rekonstrukcije Je bilo - izkopanega I 10.000 m materiala, - v nasipe so vrgadili 136.000 mJ materiala, - položili so 67.700 m" asialta, - přestavili komunalne vode (kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon) na tistih delih, kjer so se križali z glavno ceslo, - semaforizirali tri križišča in - uredili javno razsvetljavo na celotnem odseku. Investicijska vrednost rekonstrukcijskih del: • Skupna vrednost rekonstrukcije odseka Depala vsa - Dobrava znaša 2,3 milijarde SIT. Od tega je bilo porabljenili 71 % vrednosti za gradbena delà, 24 % za odkupe zemljišč, rušenje in nadomestno gradnjo petih objektov, 3 % vrednosti za projekte in 2 % vrednosti za nadzor. • Investitor rekonstrukcije je Ministrstvo za promet in zveze - Direkcija RS-a za ceste s sofinancerjema občino Trzin in občino Domžale. • 50 % celotne vrednosti naložbe bodo pokrili s posojilom livropske banke za obnovo in razvoj. Izvajalci: Projekt je izdelalo podjetje Projekt nizke gradnje Ljubljana, inženirske sloritve, to je pripravo dokumentacije, nadzor nad izvedbo del je opravila DDC, Družba za državne ceste. => Odkupe zemljišč sta izvajali podjetji ZIL Inženiring in Skifos, nadzor kakovosti del pa je izvajalo podjetje Aktim. Za izvajalca del sta bili na mednarodnem razpisu izbrani podjetji SCT d.d. kot vodilni partner in Cestno podjetje Ljubljana, pri izvajanju pa so jima bila za prestavitev komunalnih naprav v pomoč specializirana kooperantska podjetja. ga v nasprotno smer. Oradbinci napovedujejo, da bi vozna pašova proti Ljubljani lahko dokončali že v septembru ali najkasneje v oktobru, vendar si ob izkušnjah iz Trzina kar ne upamo dati roke v ogenj za takšen ZakusRo ob s|avnostj je pfi. razplet. pravilo osebje krepčevalni- Kakorkoli že, ob- Ce Barca voznica mimo Trzina je odprta in verjetno bomo počasi, iz tedna v teden, ugotavljali, da je bila od-ločitev o njeni gradnji pravilna. Miro Štebe ODS;, želeli bi urejeno cono V začetku aprila je občinski svet po-trdil ustanovitev četrtnega odbora za območje industrijske cone Trzin. Predstavniki podjetnikov, ki imajo v coni svoja podjetja in v većini tam tudi prebivajo, so za vodjo odbora izbrali Zdravka Grginiča, ki je na zadnjih lokalnih volitvah nastopal na listi Demokratske stranke. Gospod Grginič je lastnik založbe Izolit, ki se ukvarja predvsem z izobraževalno literaturo in na tem področju dosega zelo spodbudne rezultate. Sodi med tište založbe, katerih učbeniki so med učitelji slovenskih šol zaradi kakovosti najbolj priljubljeni, njihovi učbeniki pa izha-jajo tuďi v makedonščini in albanščini. Kot zanimivost naj povemo, da se učbeniki v osnovnih šolah v Makedoniji kar 23 let niso spreminjali in tako Izolitovi učbeniki pri-našajo v makedonske šole z novimi, sodob-nejšimi učnimi prijemi pravo revolucijo. Sicer pa moramo zapisati tudi to, da je bil Zdravko Grginič prvi podjetnik, ki se je naselil v OIC Trzin, in tako razmere v coni zelo dobro pozna. Pogovarjala sva se o nalogah četrtnega odbora in o tem, kaj bi v coni morali urediti, da bi se življenjske in delovne razmere v njej popravile. »Cetrlni odbor se sestane enkral mesečno, naše pristojnosti pa so opredeljene v statutu občine. Moram reči, da so le pristojnosti dokaj majhne, saj se omejujejo zgolj na svelovalno funkcijo. Svoje predloge in pobude lahko posredujemo županu ali neposredno občinskemu svetu, ne moremo pa sprejemati kakršnih koli zavezujočih skle-pov. V občinskem svetu ni iz naše cone no-benega svetnika, za koordinacijo med če-trtnim odborom in občinskim svetom pa je zadolžen občinski svetnik Romeo Podlogar iz novega naselja. Ker je v coni precej problemov, veliko pa je tudi še dolgov nekdanje občine, je bilo nekako nujno, da smo us- tanovili ta četrtni odbor, ki naj bi poskrbel za večje poznavanje naših težav in potreb v občini, predvsem pa naj bi dajal pobude za razvoj tega delà občine.« Za boljšo vključenost v življenje Trzina Odbor zdaj sestavlja poslovnik, po katerem bodo delovali. Cutijo, da cona ni zadosti vključena v življenje ostalega Trzina, zato želijo to spremeniti in na nek način doseći boljšo povezavo. Ena od nalog odbora pa je tudi evidentiranje nalog, ki jih je treba v coni izpolniti, da bi ta lahko kar najbolj učinkovito delovala. Pri tem gre za dolgove iz preteklosti, ki še niso poravnani, življenje pa prinaša tudi nove potrebe in seveda tudi probleme. Med neporavnani-mi dolgovi iz preteklosti naj-večkrat opozarjajo na manj-kajočo zadnjo plast asfalta na cestah v coni, na neurejene pločnike in manjkajočo javno razsvetljavo v števiinih ulicah. Za te in še druge stvari so lastniki, ko so kupovali parcele v coni, plaćali komunalne in druge pris-pevke, vendar teh stvari enostavno ni. »Opozoril bi Ie na problem zaklonišč. Ko smo tu, v coni, kupovali zemljišča in smo želeli dobili lokacijske odločbe, smo morali vplačati poseben prispevek za gradnjo zaklonišč. Takrat so rekli, da bodo tu v coni zgradili dve zaklonišči, vendar tega niso naredili. Pris-pevki, ki smo jih za to plačevali, pa so bili izredno visoki. Iz svojega primera lahko povem, da je bilo Ireba vplačati kar približno 15 % vrednosli parcele oz. 2 % vrednosti projekta. To so bili res velike vsote, ki jih je bilo težko plaćati, vendar so potem kar někam poniknila. Zaklonišč niso naredili. Ne pravim, da bi ju bilo zdaj treba narediti, vendar bi s listim denarjem lahko naredili kaj koristnej-šega. Tega denarja pa enostavno ni več. Podobnih primerov je še več, na primer sama ureditev cone. Urejenost cone Pred leli, ko je cona nastajala, smo imeli za-zidalni načrt, ki je bil kar lepo narisan in nam je bil všeč, ko smo razmišljali, v kakšnem okolju bomo živeli. Rekli so, da bo to stano-vanjsko - obrtna cona z urejenimi zelenicami in sploh z lepim videzom. Občina Dom* je takrat sem vodila ugledne delegacije so si ogledovali, kako bo cona urejena fe naj bi za vzgled drugim, in to ne samo v ' ' Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Če zdaj gledamo cono, vidimo na vsakem korala-da temu ni tako. Lahko rečem, da zdaj vsak delà po svoje. Želel bi, da na tem r dročju ne bi bilo toliko anarhije, da bi se držali nekega ureditvenega nacrta in da b cona Ie dobila bolj urejen izgled. Lahko i rekel, da so na občini dajali gradbena d"-voljenja za vse, Ie da so pobrali komuna!--prispevke. Ta denar je šel, cona pa je ta! na, kot je.« Domžalam naj bi bili zdaj še dolžni Predstavniki domžalske občine so na zadnjih sestankih pogajalskih skupin za delitveno bilanco med občinama Tr zin in Domžale pokazali podatke, ki naj bi dokazovali, daje občina v conn vlagala več, kot pa je iz nje dobila. »V te podatke enostavno ne verjamem. -ročila in zaključne račune in težko je pri' riti, kako realni so bii> takrat njihovi izračiaii Nekateri izračuni se precej razlikujejo od i i-tih, ki jih danes pred-stavljajo v Domžalah. Razumem jih, da bi iM želeli do minimuma zmanjšati dolgove ali celo reči, da je občin. Trzin dolžna. Mislim pa, da je to račun br< krčmarja. Prav vse sr> -ri je treba dati na miz in se resno pogovoriti brez zavajanj Mislim da bi morali imeti za Trzin predvsem do?" re in Irde pogajalce, ki bi znali dobro in!1' pretirati podatke. Ob tem pa moram reči, da naš odbor ni pristojen za pogajanja. Ampak že če poř damo denar, ki smo ga morali plačevati 2" zaklonišča, vidimo, kako je denar od tu" lekal, ne da bi se vrnil. Neprijeten je občutek, ko se leta in leta ziš po grbinasti cesti, veš pa, da si asfal' -3) pravijo, da druge plasti asfalta niso "áli zaradi gradbenih strojev in ker Tika še precej infrastrukturnih vodov. % pa ves čas razkopavajo in to, da as-'tna převleká še ni povsod položena, je le J .fk voči. Nekateri so morali nenehno -Ùriti, da so jim potegnili asfalt do njiho-->arcel, tišti, ki n'so sitnarili pa niso do-i nič-« Potrebe cone kuj pa b< bilo treba po vaše zdaj v coni ajprej narediti? ■ Jvsem bi bilo treba poskrbeti za ure-,,t in izgled cone. Sein sodi asfalt, plo-j,razsvetljava ..., poskrbeli pa bi bilo •à tudi za boljši prometni režim v coni, .:upe in izstope iz cone. Treba je urediti .zovalno cesto med novim delom Trz-I ji dtto, na drugi strani pa ludi izstop kako bi bilo treba urediti cono in življenje v njej. Med drugim meni, da bi lahko poskrbeli za varovanje cone kot take, ne le posa-meznih objektov. V coni ima sedež přiznáno podjetje za varovanje G7 in verjetno bi lahko našli dogovor za varovanje cele cone, saj je kriminala vse več. V coni tudi zelo resno razmišljajo, da bi na nek način omo-gočili dobro orientacijo in poznavanje cone. Meni, da bi lahko pri vhodu v cono na-mestili table, ki bi označevale ulice in kje je kakšno podjetje, nudile pa naj bi še druge informacije. Zavzema se, da bi naredili makele cone. Med pomembnejše potrebe pa uvršča tudi željo, da bi se prebivalci cone bolje poznali med seboj, da bi se bolje povezali in da bi se tudi družili, ne le pri reševanju problemov. Ko sva razglabljala o tem, kaj vse bi se še dalo in kaj je treba narediti, pa me je za-prosil, naj na koncu zapišem tudi to, da le ne smemo biti preveč nestrpni in od župana in občine že po pol lela aktivnega delà zahlevati, da bi bilo vse urejeno. Tega eno-stavno ne moremo pričakovati. Stvari je Ireba urejevati postopoma, župan pa pri tem potřebuje ludi našo pomoč. Miro Štebe proti Črnučam. Pogrešam tudi večjo skrb za zeleniće v coni. Teh ni malo in občina bi se morala do njih obnašati kot dober gospodar. Mogoče bi jih lahko na nek način dala v nájem in tako zagotovila tudi denár za njihovo urejanje. Domžalska občina je posadila nekaj topolov in kanadskih ja-vorov in lo je bilo vse, kar je naredila na tem področju. Ce zdaj vidite kje lepo urejene trate ali kaj drugega lepega, so to naredili lastniki parcel sami. Sam sem navozil precej zemlje tod okoli, saj sem vedel, da od občine ne morem kaj dosti pričakovati. Za tište, ki tu živimo, je cona naš dom. Želeli bi, da bi bil lep in urejen. Žal smo v veliki manjšini. Tištim, ki hodijo sem le v službo, verjetno ni veliko mar, kako je cona urejen, saj imajo svoje domove drugje in si tam urejajo bivalno okolje. Naša želja pa je, da bi nekako vplivali na ljudi, ki imajo tu poslovne prostore, da bi po svoje prispevali k lepšemu videzu in urejenosti co- Gospod Grginič ima še veliko zamisli in idej, kakšen naj bi bil trzin v prihodnje? £ " «»er naša občina še nima svojih sa-■-"jnih razvojnih načrtov, ki bi opredel-i. v katero smer se bo Trzin v prihod-«K razvijat in katerim vprašanjem mora ut' .'Ím| bitke, ob tem pa opo-' .'Jfzoril, da se Slovenci i$®H lahko z dosti večjim ; . jHg ponosom spominja-1 nio dogodkov in tudi žrtev tistih dni. Dejal je, da nas je na to r _------- opomnil tudi ameriš- . ki predsednik Clin- ^/î i^wWj ton med nedavnim fj obiskom. IBwy^p Udeležence proslave I je pozdravil tudi žu- 3H pan občine Trzin An- jíSSl i Ion Peršak, ki je po- ijjpSj udaril pomen trzin- B^Lssf^n ske bitke med osa- ^-1-■—^^ UMETNE DEKORATIVNE RASTLINE INDUSTRIJSKA CONATRZIN, Blatnica 16 061/ 1621115 1236 TRZIN ® IZDELUJEMO umetna drevesa, grmičke,palme, rastline.cvetje MALOPRODAJA • IZPOSOJAMO za sejme, snemanja, svečane priložnosti UMETNE DEKORATIVNE RASTLINE Prva velika odločitev za najstnike je prav gotovo - kam naprej v srednje šole. Z njo pa je nemalokrat povezan tudi strah, pred strogimi profesorji, novimi sošolci, pravzaprav strah pred neznanim. (Seveda pa je bilo tako v teoriji kot tudi v praksi že mnogokrat dokazano, da je strah votel, okrog in okrog ga pa nič ni.). Toda ob naših "bivših osmovčkih", za kalere smo uvedli nov naziv-homo simpaticus, je ta strah (po mojem mnenju) odveć. Fan- Domen DALAN Ja,svoje šolanje bom nadaljeval na Gimnaziji Poljane in mislim, da bo tam kar v redu. Tja se je vpisal tudi moj prijatelj Mitja, tako da bom imel vsaj enega, ki ga poznam. Eksterne tesle sva morala dobro pisati, ker imajo na Poljanah omejitev vpisa. Šošolce in sošolke bom pogrešal, ampak ker se bomo verjetno dobivali v Ljubljani, ne bo tako hudo. No, na končnem izletu smo se imeli zelo dobro, ker je to pač zadnji končni izlet v osnovni šoli. Mogoče smo se imeli tako v redu tudi zato, ker smo šli v Gardaland, kjer sem bil prvič. Za valeto se tudi že pripravljamo, imeli smo 15 plesnih vaj, danes in v ponedeljek imamo pa generálko. Na valeto lahko pride, kdor hoće. Jani ZOREC: Jaz bom svoje šolanje nadaljeval na Gimnaziji Kamnik in me je kar malo strah, ker pravijo, da je ta_gimnazija težka. Čeprav gre-sta še dva sošolca na isto gimnazijo, se mi vseeno zdi, da bom pogrešal vsakega posebej. Upam da se bomo kdaj změnili in kam skupaj šli (ja, sošolci, zapomnite si njegove besede ...). Priznam, malo bom pogrešal tudi "prfok-se", še posebej pa Igorja Puhana, ki nas je učil telovadbo. Za končni izlet smo si izbrali raftanje na Kolpi in smo se imeli super. Šli smo tudi kolesaril ... A valeta?Ja, valeta bo, a ne ... Samo moja soplesalka ima previsoke pete in bo lahko čez mene gledala. Nina ROGAČ: Jaz sem se tudi odločila za Gimnazijo Kamnik, in sicer grem na jezikovno smer. Po eni strani me je prvega letnika zelo strah. Predvsem me je strah tega, kakšne šošolce in sošolke bom dobila. Po drugi strani pa upam, da z mano v razredu ne bo noben iz naše šole, ker če si sam, lažje in hilreje spoznaš nove ljudi. Če bi pa koga že poznala, je logično, da bi več časa preživela samo z njim (oz. njo). Ja, na končni izlet smo šli raftat, pa na grad Kostel (tam okrog nekaj razkopavajo, pa tudi sam grad je ves v ru-ševinah.) ... Super je bilo. Valete pa jaz ne bom vodila (kot smo sli-šali od dobro obveš-čenih virov, je Nina vodila veliko představ, ki so bile letos na šoli, poleg tega pa je DJ-ka na šolskem radiu), ker sem se odločila, da naj še drugi malo poskusijo nastopati. Tako jo bosta vodila David in pa Manca. Ismet Alihodžič alias Jernej GUSTINČIČ alias Joco alias Gusti: Grem na srednjo šo lo, na Šubičevo gimnazijo, in me je najbolj strah "prfoks", ki so baje zelo zelo jezne, stare in pa zo-prne ... Veliko iz naše šole jih gre tja. In to je dobro - mi vsaj ne bo treba samem u hoditi na avtobus. Iz trzinske šole bom pogrešal vse šošolce in sošolke, ampak najbolj od vseh bom pa pogrešal naše kuharice saj znajo pripraviti hrano, ki mi je všeč, pa ludi zmeraj sem šel po repete. Končni izlet pa ... Bili smo v Gardalandu, tam sem bil tudi prvič, imeli smo se krasno, (za nepoučene - Guslijevo pravo ime je Jernej Gustinčič) Jure MARKUS (Johnny): Naprej grem v Rogaško Slatino, kjer se bom izšolal za optika. Tam bom seveda živel v internatu, in čeprav ti pomagajo (če imaš npr. probleme z učenjem ali pa s čim drugim), bom vseeno pogrešal vse svoje prijatelje pa tudi družino. Samo ni mi žal, da sem st to odločil, ker mi je ta poklic zelo všeč. * Drugje v Sloveniji nimajo šol za ta poldj Včasih je bila na Aškerčevi, potem pa sci -ukinili. Na tej šoli je dobro tudi to, da im jo zelo veliko ekskurzij v Nemčijo.'pa vr^ Î ne lovarne ... Najbolj od vseh bom pogrešal sw>. jega najboljšega prijatelja Mitjo. N saj se bova videla med vikendi. V Gardalandu sen se imel najboljšed zdaj, mogoče tudi zato, ker je bilo zadnjič, pa tudi pr-vič sem bil tam (prej smo imeli končne izlete na Šobec, pa na morje - povsod po Sloveniji...). Na valeti bom plesal z Evo Oblak. Špela MUŠIČ: Grem na umetnostno gimnazijo - to je pr, Križankah, in sicer na likovno smer (osla! smeri so še fotografska, grafična ...), za naprej bom pa še videla, kaj bom. Da si bil sprejel na to gimnazijo, si moral opraviti do-ločene preizkuse, predvsem za likovno nadarjenost. Ti preizkusi so trajali 2 dni, vsak dan po šest ur. Narisati smo morali slol, stopalo, potem smo morali narediti most, breg in reko iz šeleshamerja, potem pa š. vse skupaj narisati. Je bilo kar precej tur rno. Pisat sem šla tudi 'malo maturo', čer rav se mi pri moji gimnaziji to skoraj nič: upošteva (vendar pa člověk nikoli ne ve). Je pa vse skupaj bolj površinsko preverja" je, samo da se vines najdejo kake zanke. Iz Trzina grem samo jaz na to gimnazijo ® me je v bistvu kar malo strah, kako se t* vživela ... Toda zdaj najbolj mislim na valeto in na « kako bomo šli v diskotéko Life ... In kako se sveti druga plat mec Dušan GORENEC. Štiri leta sem bil razrednik 8.c in sem ba nemalokrat razočaran nad njihovo disciplino. Bili so popolnoma nevodljivi in najhif* v šoli. Na izletih pa se je pokazala njihovi prava narava in bili so SUPER. Prav tako so pokazali določeno mero samostojnosti, kar pa tudi zmeraj prav pride. Hja, da bi imel kak vzdevek? Ne da bi vedel zanj. Darilo seveda pri-čakujem, in sicer da bodo bolj pri-srednjih šolah, v kalere so se vpisali. : ostane med nami: Dušan je - kljub !á na vaš račun přiznal, da vas bo po--al) Nuša SLATNER: Ja, končno se bom malo odpočila, a ne (halia) ... Pa saj veš, kako je, naslednje leto pridejo novi učenci, čeprav bom tele osmovčke kar pogrešala (nekatere še posebej). Drugače pa so bili zelo nedisciplinirani, je pa tudi to res, da so bili na izletih popolnoma drugačni kot pa v šoli. Zgleda, da jih nekaj v šolskem zraku obrne ... (haha) Kar se tiče nadaljnj- ega šolanja, so se o tem pogovarjali predvsem s psihologinjo, vendar pa mislim, da so se večinoma kar dobro odločili. Vprašanje je Ie, če se bodo tudi vnaprej trudili, kot so se do sedaj. A darilo za valeto? Mogoče kak spominček Mateja Erčulj Foto: Mojca Ručigaj P.S.: Anketo smo opravili pred valeto, ki je zelo dobro uspela. Sploh je pri bivših osmovčkih vse "fui". Kaže, da so se dobro naučili vsaj to angleško besedo. Fui kul, ne!? državno tekmovanje ucencev osmih razredov v znanju angleškega jezika V letošnje tekmovanje v znanju angleškega jezika za osmošol-je bilo vključenih 957 tekmovalcev. Pravilnik določa, da lahko ...nd osvojijo bronasto, srebrno ali zlato priznanje v treli kategori-•: redni pouk tujega jezika, fakultativni pouk in izven konkurence. 1 žavno tekmovanje je bilo organizirano po studijskih skupinah. 20. •ilaje bilo na OŠ Trzin državno tekmovanje za ŠS Domžale-Kam--.-.Mengeš-Trzin. Tekmovalo je 47 učencev, od tega 40 v katego-redni pouk, en učenec pa je lekmoval izven konkurence. Učenci, ki so zbrali 69 in več točk, so dobili bronasta priznanja. Teh je bilo 540; učenci, ki so dosegli 83 in več točk, so dobili srebrno priznanje, teh je bilo 230, učenci, ki so zbrali 88 in več točk, pa so přejeli zlata priznanja. Teh je bilo 1 17. -■.-Umovanjem naj bi učence spodbudili k poglobljenemu učenju tu-leakov, hkrati pa naj bi tako tudi odkrivali bolj nadarjene učence P^ročje. Tekmovanje lahko predstavlja dodatno motivacijo, vtwm pa je tudi priložnost za prinierjavo znanja med posameznimi osnovnih šol pred vstopom v srednjo šolo. Tišti, ki so osvojili ■-' Priznanja, so lahko pri vpisu v srednje šole uveljavljali dodalnih Zlato priznanje v kategoriji izven konkurence je osvojil Žiga Der-mitz z OŠ Radomlje, ki je zbral 88 točk, njegova mentorica pa je Jelka Miklavčič. Srebrno priznanje je osvojila tudi učenka OŠ Trzin Nina Rogač, ki je zbrala 84 točk, njena mentorica je Nuša Slatner. Bronalo priznanje je osvojil Domen Dalan iz OŠ Trzin. Vsem učencem, ki so se izkazali na državnem tekmovanju, iskrene čestilke. Čestitke pa veljajo tudi mentorjem, ki so se s svojim za-vzetim in intenzivnim delom vodili učence na poti uspeha. Podelitev vseh priznanj je bila na zaključni prireditvi - valeti za učence osmih razredov. Vsem tekmovaicem in njihovim mentorjem želim prijetne počitnice. Slankajaklič Vodja ŠS za angleški jezik cend' tó so osvojili zlata priznanja: "•titev učenec Tina Saksida Maja Ručman Domen Kem Martin Sitar Helena Kališnik Tjaša Mislej šola št. točk mentor OŠ Domžale 93 Vika Merčun OŠ V. Perka 91 Andreja Mežan OŠ Radomlje 91 Jelka Miklačič OŠ Mengeš 90 Marija Livakovič OŠ V. Perka 89 Andreja Mežan OŠ Mengeš 88 Marija Livakovič FILATELISTICNI KROŽEK Letos smo imeli na šoli filatelistični krožek, ki je bil ob četrtkih. Vodil ga je gospod Martin Plaňko. Tam smo menjavali in urejali znamke in se pogovarjali o vrednosti znamk. Za zaključek pa smo si šli ogledat razstavo znamk v muzej v Škofjo Loko. Tam je bilo razs-tavljenih zelo veliko starih in novih znamk. Največ je bilo slovenskih, bile pa so tudi iz drugih držav. Na koncu smo dobili še vsak eno razglednico z známko za svojo zbirko. V imenu vseh članov krožka se gospodu Planku zahvaljujemo, da nam je představil znamke. Tina Listar, 7.b Življenje je težko delo; člověk se ga uči, dokler je živ, toda še nihče ni postal mojster. Nemški ŽUPAN SPREJEL NAJBOLJŠE UČENCE Ob zaključku šole je župan občine Trzin sprejel naj-boljše učence iz osnovne šole. Razredne skupnosti iz vseh razredov trzinske šole so iz svojih vrst izbra-le najboljše učence. Ni bil pogoj, da so ravno odlič-njaki, vendar so na srečanje prišli le odličnjaki. Med njimi pa so prevladovale deklice, saj so bili le trije fantje. Župan je učence pozdravil in jim čestital za uspehe. Vsi so dobili priložnostna darilca, predno so se pos-lovili z najboljšimi željami za počitnice, pa so še malo poklepetali ob obloženih kruhih, pecivu in soko-vih. Na srečanju so pokazali tudi zlato občinsko knjigo, v katero se bodo vpisovali ugledni gostje občine in zaslužni Trzinci. Letošnjim najboljšim učencem je připadla čast, da se bodo prvi vpisali v zlato občinsko knjigo. Na srečanju pri županu so bili: Anja Modec (I .a), Martina Jurak (1 .b), Tamara Klavžar (2.a), Gašper Mohorič (2.b), Gregor Črnugeij (3.a), Andreja Dolničar (3.b), Lucija Dalan (4.a), Eva Moč (4.b), Polona Podbevšek (5.a), Petra Bokal (5.b), Sara Bukovec (6.a), Maja Kocjan (6.c), Nina Radanovič (7.a), Bernarda Lagoja (7.b), Iris Pensa (8.a), Tina Levičnik (8.b) in Jakob Abe (8.c). TABOR KAL KORITNICA Šli smo 16.6., vrnili pa 22.6. Spali smo v šotorih na neki najvišji jasi. lme[j smo zelo lep razgled na hřib Rombon. Stranišča, tuši in umivalniki so bili leseni. Vřeme nam ni bilo najbolj naklonjeno, vendar smo se vseeno ves teden zabavali. Šli smo si ogledat korita Koritnice. Tam so snemali Kekca. V taboru smo se prvi dan razdelili po šotorih in popoldne smo šli še na ogled prizorišča soš-ke fronte. Drugače smo še kolesarili, raftali, streljali z lokom in s puško, imeli smo orientacijski tek, pohod na koto 1313, plezanje in vožnjo s kajaki. Zadnji dan smo si še ogledali Kobariški muzej. V ponedeljek je bila manjša nevihta, plaz kamenja in burja. ki je bila tako močna, da nam je strgala štiri šotore. Vsak \v-čer smo sedeli ob tabornem ognju in se pogovarjali. Vsak večer pa smo se tudi naskrivai menjavali v šotorih. Iz šotora v šolor se vse sliši in tako smo ponoči lahko slišali Tino, ki izgovorila v sanjah. Nina čaku naj bi se nekoč sestajale osebe, • ae iz pripovedi J. Jurčiča, n.pr. vaški I hnei Krjavelj in deseti bral, ki sta si v . istilni odkrivala svoje skrivnosti. Kr-i je tam tudi pripovedoval, kako je hu-i presekal ne na dvoje, ampak na troje. ' '-s je bila gostilna dobra, s prijaznim I niíarjem in osebjem. Ni nam žal, da ' prav tam imeli prvi postanek. : -as je vodila skozi Žužemberk, kjer je nas zanimiv grad iz leta 1293 in ki je 16. stoletju prezidan. Med 2. svetov-30 je bil močno porušen, zdaj pa ga ■jajo. ■ --m mestu, ki se ponaša s 3.000-let- - Jovino, nam je o nekdanjem življenju "•u. ki leži na sedmih gričih, najprej ' J naša vodička, potem pa smo si ne- - ostanke preteklosti podrobneje -■■> v glavni novomeški cerkvi. Prema-prostora za popis celotne zanimive dolenjske prestolnice, saj jo je » veliko zanimivega, žalostnega pa 'V v"',e2a- Bili smo očarani nad gos-- lamkajšnjega cerkvenega voditelja, ki nam je razkazal cerkev, knjižnico in njihov vzorno obdelan vrt. Zelo veliko zanimivega pa je mogoče povedali ludi o Metliki, mestu, ki se je razvilo tik ob slovensko-hrvaški meji in ima približno 3.000 prebivalcev. Mesto ima res bogato zgodovino. Nas je radodarno sprejela tamka-jšnja vinska klet, ki so jo zgradili leta 1958 in je središče belokranjskega vinogradništva. Mestece je tesno povezano z našim pesni-kom Otonom Župančičem in spomin nanj v kraj privablja turiste in njegove častilce. Mi smo si ogledali vaško cerkev sv. Križa, poslušali predavanje gospoda župnika in nato v avtokampu ob Kolpi v soncu kosili. Poslušali smo strokoviijake, ki so nam govorili o vrslah vin, ki jih hranijo, obiskali pa smo ludi njihov vinotoč in poskusili kapljico ali dve, nekaj rujnega vinčka pa smo kupili tudi za domov, za naše domače, ki niso mogli z nami na izlet. Ogled kmelije Cvitkovič v Adlešičih je bil za vse pravo presenečenje. Lastnik kmelije in gospodinja sta nas gosloljubno sprejela, nam povedala zgodovino Adlešičev, nam pokazala izdelavo domaćega platna, tolčenje, trenje in mikanje lanu, predenje, beljenje preje, navijanje přeje v klopke in tkanje platna. S ponosom sta pokazala turistično sobo, v kateri hranila ročna delà, izdelana s križnim vbo-dom. Izdelki v tej zbirki so bili razstavljeni na več domaćih in tujih razstavah. Ocenjeni so bili z zlatim odličjem ali znakom kvalitete in so přejeli 27 priznanj in diplom. Poleg te zbirke so nam pokazali ludi belo-kranjske pisanice/mi rečemo pirlie /. lzvedeli smo, da za pisanice uporabijajo kokošja jajca. Na jajca pišejo z voskom, s posebno tehniko . Ob pripovedi lastnika smo občutili žalost, da običaji v Beli krajini izginjajo, da ni pravega zanimanja, ni otrok, da je poseljenost redka. Otožna pa je bila tudi njegova pripoved, ko je govoril, da jih sedanja meja razdvaja s sosedi Hrvati. To jih boli, in si želijo, da se obe državi dogovorila o problemih, ki jih je ustvarila meja, Z željo, da bi se to zgodilo, in tudi da bi Bela krajina obranila svoje običaje v veselje njihovih prebivalcev in seveda tudi nas, ki jih bomo še obiskali, smo se poslovili in odpel-jali na naš cilj, t. j. v Vinico. Naš žerjavček Janez je raztegnil harmoniko. Zaplesali smo in se veselili lepega dne ter uživali lepoto Bele krajine in naše naj-toplejše reke Kolpe. Tudi odpočili smo se, tako da smo se z veseljem odpeljali domov s pesmijo, ki ni potihnila vse do doma. Naša domaća pe-sem pa nas je spremljala tudi že prej, vse od Trzina do Novega města in od tam dalje do Vinice. Ob prihodu domov smo si veselo zaželeli nasvidenje na našem naslednjem izletu, ki ga bo vodil Janez Žnidar. Po zapisu Lučke Župan Društvo upokojencev ŽERJAVČKI Trzin vabi na izlete: v KAMNIK (ogled muzeja v juniju 1999, z vlakom. na VRŠIČ in v TRENTO /ogled muzeja/ septembra 1999 v PREKMURJE oktobra 1999 Cena je ugodna, samo 2.700 SIT za vožnjo, kosilo, muzeje. Za izlet v Kamnik je v ceni: nakup vozne karte ter vstopn-ina za muzej. VABLJENI! po cele dneve smo nabírali borovnice I rzinci so bili včasih v precej večji meri navezani na gozd, kot smo zdaj mi. Poleg lesa, ki je bil najpomembnejši dar gozda, so Trzinci v gozdu dobili še celo vrsto stvari, ki so jih koristno izrabili v vsakdanjem življenju. Zelo pomembna je bila takrat tudi stelja za nastil-janje živini, storže so, poleg drv, uporabljali za kurjavo, gozd je dajal vrsto zdavilnih in hranilnih zelišč, gospodinje pa so pogosto svojo kuho popestrile tudi zjedmi izgozdnih sadežev, še zlasti borovnic, gob in koštanja. Včasih so Trzinci, predvsem mlajši in ženske, v lem času množično hodili v gozd po borovnice. Se zdaj se marsikdo spominja nekaterih Trzink, ki so iz gozda vsak dan nosile ogromne košare z borovnicarni. Najboljši nabiralci borovnic so bili iz spodnjega konca Trzina, iz Zarebri. Od tam so v gozd redno hodili po borovnice praktično iz vseh hiš Blaževi, Mečakovi, Vilarjevi, Arhovi, Kunčkovi, Šimnovi in drugi. Nekatere družine so nabrale toliko borovnic, da so iz njih kuhali celo žganje. T udi sam sem včasih z bratom redno zahajal v gozd po borovnice in moram priznati, da sva jih nabrala kar veliko, saj sva si s prodajo borovnic prislužila marsikak dinar za šport-ne pripomočke in za počitnice. Redno sva vsak dan nabrala po 20 in več litrov črnih sadežev, ob tem pa sem vedno občudoval svojo telo Majdo Starin, ki me je pri nabiranju lahko kot za šalo kadarkoli prehitela, pa če sein še tako hitel. Nedavno sva obujala spo-mine na nekdanje nabiranje borovnic. B "orovnice sem, kol večina mojih vrstnikov iz našega konca Trzina, nabirala že od malega. Ne spomnim se, kdaj sem začela, vendar vem, da smo vsako leto sredi junija, nekako okrog 15., začeli z nabiranjem borovnic in da smo jih nabírali vse do konca julija. Največkrat mi je družbo délai starejši brat Janez in nabrala sva jih res ogromno, dnevno vsak tudi po 40 litrov. Bil je kar velik problem, kako vse borovnice spraviti domov. Brez pomoči mame sko-raj gotovo ne bi šio. Mama je običajno prišla za nama v gozd in nama přinesla hrano - največkrat črno kavo in šmorn, kot smo rekli cvrtnjaku. Mama je nato dopoldne nabrane borovnice odnesla domov, zvečer pa nama je spet prišla na pomoč. Pogosto pa je z nama tudi sama nabirala borovnice, še največkrat dopoldne. Ko smo začeli v gozd zahajali s kolesi, je bil transport vsaj malo lažji. Kako pa ste nabirali borovnice? Sprva smo jih nabirali na roke, kasneje, nekako v času okrog 2. svetovne vojne, pa so se pojavili nabiralniki, ki so nam precej olajšali delo in so postali nepogrešljivi spremljevalci na naših nabiralnih pohodih. Prav zdaj sem na trgu kupila novega. Ne-kateri so včasih borovnice nabirali tudi s posebnimi grabljicami. Pod borovničevje so nastavili pehar, z majhnimi grabljicami pa so nato vanj nagrabili borovnice. Pri tem so nabrali tudi veliko listja in smeti, vendar ;e jih to ni posebej motilo, saj so nabirali za kuho žganja. Pri nas grabljic nismo nikoli uporabljali, saj se z njimi na bo-rovničevju delà škoda. Polomi in potrga se poganjke in s tem uničuje borovničevje. Kako je izgledalo nabiranje borovnic? Vsak dan smo se zgodaj zju-traj s praznimi košarami podali v gozd. Včasih nas je šio kar veliko, saj so v trzinske gozdove prihajali ludi iz Depale vasi, Stoba, Loke in drugih sosednjih krajev. Včasih je bila na terenih, kjer so rasle borovnice, kar gneča in tudi konkurenca za boljša najdišča. Tišti, ki smo dobra najdišča bolje poznali in smo prišli prej, smo imeli prednost. Košare smo odložili pod kako dobro razpoznavno drevo in tako nekako označili svoj revir, nato pa smo si okrog pasu privezali pobiralčke, to je posode, v katere smo nabirali borovnice. S tem ko smo si jih privezali okrog pasu, smo imeli proste roke za obiranje. Najbolje so se odrezale kanglice, saj so bile borovnice v njih bolj čvrste in niso postajale mokre - mi smo rekli »poscane«. Pomembno je bilo, da so bile borovnice nabrane brez smeti in da so ohranile lepo, sivo meglico. Če si borovnice pre-več valjal in pretresal po ro-kah, so meglico izgubile in se začele mokro svetiti, Takšne borovnice so bile manj cen-jene. Za pobiralček sem imela običajno dvo - ali trililrsko kanglo, saj mi tako ni bilo treba ves čas hoditi pretresat nabranih borovnic v ko<-ro. Če sem naletela na dobro nahajališeT sem lahko nabrala več kot 4 litre boro« na uro. Takšno nabiranje je bilo kar naporno in verjetno nazadnje tudi dolgočasno Naporno na vsak način. Pogosto sem kar težko čakala, da je bilo konec sezone bo! rovnic, dolgočasno pa skoraj nikoli ni bii Srečevali smo se tudi z drugimi. Paziti jt bilo treba, da ti kdo ne pokrade borovnk-saj se je tudi to dogajalo. Včasih smo se smejali, ko so nekateri bolj leni v košare natlačili praprot in le povrhu natrosili borovnice, tako da je izgledalo, da so bili pridni. Ko sem nabirala borovnice, običajno ves dan nisem dala v usta niti ene. M, goče sem jih par pojedla šele med potjo domov. Veljalo je pravilo, da tisti, ki zaůs jesti borovnice, poje več kot nabere. Enov tavno si ves čas tlačil v usta, namestovpi-biralček. Nekateri lumpi so se zabavalitu. tako, da so na poteh, po katerih srno se zvečer vračali domov, povezali skupaj šop; trave v zanke ali pasti, tako da se je tisti, i ni gledal pod noge, kaj lahko spotaknil in strese! borovnice. Naslednji dan srno mar-sikje viděli sledi, ki so pričale, da se je lit! spotaknil in stresel borovnice. Med nabiranjem sem pogosto našla tudi lisičke io ruge gobe, zato smo največkrat s seboj imeli še eno posodo, ki smo ji rekli rezerva, in smo jo največkrat napolnili z gobair Na splošno se je med nabiranjem borom, zgodilo marsikaj zanimivega. Ste imeli kaj težav s klopi in drugoga laznijo? Sploh ne. Klopov je bilo včasih precej manj, pa tudi strupeni niso bili. Ob posla!' šanju vremena so bili neugodni komarji, paziti pa smo se morali tudi kač. Včasih sem hodila v gozd bosa, ko pa mi je enkr.. preko noge zlezla kača, sem se tako prestrašila, da sem po tistem vedno hodila po borovnic* v škornjih. Kje vse ste nabirali borovnice? Najpogosteje smo zahajali Trzinske ladje, to je skupina hribov, ki jih preprezaj. potoki, da na začetku res spominjajo na ladje. Pogosto smo nabirali tudi na Dolgem hribu, pavffo stovcih, zelo obiskana pa i-bila tudi Pizdenca, dobra iališča so bila tudi na Tajčerjevem pa / Milene" P'an)avi • • . , ^ borovnice porabili doma? v',0 leto smo iz njih naredili precej litrov ' -a in borovničevca, včasih je ata iz bo-,'llc skuhal tudi po 40 litrov zelo okus- -j žganja. Prece' pa sm0 'ih tudi Posušili "■aj V času borovnic smo redno jedli bo-■ Ičeve "štrudlje" in druge jedi iz borov-precej pa smo jih tudi prodali. V šest--.čtih letih so v zadružnem domu vsak ,.>r odkupovali borovnice, kasneje pa je '-nme borovnice na trgu v Ljubljani prota tudi moja sestra Ivanka. Imeli smo áj stalnih kupčev borovnic. .-jaj je borovnic precej manj, kot jih je včasih. ,i Sezone so iz leta v leto slabše. Zdaj viraj ne grem več po borovnice. Lelos bi \t rada šla, vendar ne vein, če mi bo us-.'«. Ne vem, kaj je krivo, da je borovnic , manj, zdi pa se mi, da največ krivde v tem, da dov nihče ne kosi več. v- se zarašča in mah du-horovnlce. Včasih so Jove precej bolj vzrže-Kmetje so redno ko-po gozdu za steljo, rovničevje so pokosili " decimetra visoko, ta-■ ila se je spet opomog-■n se hitro razraslo. ' mnim se, kako gosti -pi so bili včasih nasa- di borovnic. Gozd je bil skoraj kot park. Vse je bilo pokošeno in pograbljeno, vsa suha dre-vesa pa smo pospravili za kurjavo. Otroci pa tudi odrasli Trzinci smo včasih redno hodili v gozd po les za drva. Zdaj je vse zaraščeno in divje. Ste iz gozda dobivali tudi kaj drugega? Ja, včasih je bilo precej drugače. Spomnim se, da je v spodnjem koncu Trzina skoraj vsaka hiša imela vsaj po eno kravo in praši-če. Za živali smo v gozd hodili po steljo in praprot. Za prašiče smo otroci nabirali špe-hek. Tega sva z bratom pogosto nabirala v takratni Blatnici. Krave smo otroci vse poletje pasli na travnikih, za progo, tam, kjer so zdaj njive. Ob lem smo nabirali jagode, pekli krom-pir in kostanj. Po kostanj smo na-jraje hodili v Prevale. Tam je bil precej debel in otroci smo poznali vsako dřevo. Jeseni in pozimi se je naša družina marsikak večer zbrala za mizo ob lupljenju kuha-nega koštanja. Na paši pa smo kostanj v glavnem pekli. Precej smo nabirali tudi gobe. Takrat smo poznali le jurčke in lisičke. Prave gobane smo dělili le na črne ajdovčke in bele jurčke. Zdaj rada nabiram tudi ma-rele in šampinjone. Te sem spoznala šele pred kakimi dvajsetimi leti. Gobe smo včasih prebivalci spodnjega delà Trzina največ nabirali v Starih delih, zdaj ko živim v zgorn-jem delu, pa največkrat zaidem v jabelske in dobenske gozdove, tja, kamor so včasih največ hodili po gozdne sadeže prebivalci zgornjega delà Trzina. V gozdu blizu gradu je mogoče najti ludi bogate nasade malin. Vrsto let sem iz njih kuhala malinovec. Včasih so nekateri Trzinci radi nabirali tudi arniko in druga zelišča. Arnike je bilo največ v Dobravi ob Lesičenkovi njivi, kjer so bile tudi šmarnice. Nekateri so v gozdu nabirali ludi lipovo cvetje. Največ lip je bilo v Blatnici, kjer so nekateri kar nasekali ve-je in jih pripeljali domov, da so doma obírali cvetje. Pri nas smo imeli lipo kar do- O tem, kako so Trzinci včasih živeli z goz-dom in od gozda, bi lahko napisali še marsikaj. Škoda je, da spomin na to zgineva in da se tudi gozd spreminja. V Odsevu bomo prav gotovo poskusili pred pozabo rešiti še kakšen spomin o tem. Miro Štebe izlet trzinskih vojnih veteranov soboto, 29.05.1999, smo ' Zveze vojnih veteranov Slovenije, ' -- Trzin, izvedli naš prvi izlet, ki v K ' je udeležilo sedem članov sek- ! --is je vodila skozi Kranjsko Goro, ' prelaza Vršič, do spomenika dr. /•f-j"in nato do izvira reke Soče. » smo se zapeljali do trdnjave - m nato do glavnega cilja našega , U v!o Kobarida, kjer smo si ogle-TlXKei svetovne vojne - s pou-m "a soški fronti, obiskali pa '-•ii 'talijansko kostnico nad Ko-- J TU. «Mu nas je potpeljala po dolini ' '^vGoriška brda, kjer smo "obrovi ogled vinske kleti. Po zanimivem ogledu kleti smo se napo-tili še na Sabotin (609m), kjer so med 1. svetovno vojno potěkali hudi boji med italijansko in avstroogrsko vojsko, v katerih je bilo tudi veliko slovenskih vojakov. Tam smo si ogledali kaverne, strelske jarke, pove-zovalne pešpoti in dovozné česle, vse vklesane v živo skalo; uporabljale so jih italijanske in avstroogrske enote. Sabolin nam je nudil tudi lep razgled na dolino reke Soče, na Goriška brda, Sveto goro, Škabrijel, Novo Gorico in naprej v Italijo. Obogateni z novimi spoznanji, žal zelo tragičnimi za našo, nam premalo znano, zgodovino, smo se z mešanimi občulki vrnili domov. Anton Znidaršič vabilo turisticnega društva trzin CENJENE OBČANKE IN SPOSTOVAN1 OBČANU NAJ VAS SPOMNIMO NA POVAB1LO TURISTICNEGA DRUŠTVA TRZIN /y majski številki Odseva/ na NATEČAJ ZA NAJLEPŠO FOTOGRAFIJO, na IZBOR TRZINSKIH DOBROT IN 1ZDEL-KOV, na ANKETNI LIST o gostinskih obratíh. Čez poletne mesece, tja do začetka septembra, je čas za vaš odziv. DEŽURAMO VSAK PETEK od 13.30 do 15. ure v pro-storih OBČINE TRZIN, Mengeška c. 9. Pišite nam ali pridite osebno! Ob tej pri-liki se lahko vpišete v društvo (članarina za odrasle je 1.000, za otroke pa 100 SÍT). slovenija je prijetna dezela, z dobro hrano, vrhunskimi vini in ugodnimi možnostmi za razvoj V erjetno vas že večina ve, kam boste šli na počitnice. Večina se verjetno odloča za Jadran, bolj izbirčni bodo šli v Orčijo, Turčijo, Španijo ali pa v kakšne bolj ekso-tične dežele, tišti, ki ste bolj zavedni, se boste verjetno odločili za Kolpo, slovenske hribe ali pa katero od domačih zdravilišč. Koliko pa bo lakih, ki se boste odločili za počitnice v Trzinu? Verjetno se vas je večina nasmehnila in pomislila, tako slabo mi pa že ne gre. Nekateri pa bodo liočeš no-češ ostali doma. V tolažbo naj jim povem, da to niti ni tako slaba izbira. To mi je ondán potrdil tudi g. Gordon MacKenzie Johnson, prvi britanski veleposlanik v Sloveniji, ki je přišel za tri tedne na dopust v Trzin. Veleposlanik Johnson in njegova žena Barbara sta na dopustu v Trzinu kot gosta Do-lenčevih, saj jih veže že dolgoletno prijateljstvo. Iva Dolenc se je z veleposlanikovo ženo spoznala že leta 1992 in ker imajo vsi radi okusno slovensko hrano in slovenska vina, so kmalu našli skupno besedo. Resnici na ljubo je treba povedati, da je za g. Grdon MacKenzie Johnson Trzin tudi izhodišče za obiske različnih igrišč golfa v Sloveniji, saj je strasten igralec golfa. Golf je primeren za ljudi vseh starosti. Z njim se lahko začno ukvarjati že zelo mladi, igrajo pa ga lahko tudi starejši. Včasih sem se rad ukvarjal še z drugimi športi, vendar me je počasi golf popolnoma prevzel. Golf zahteva, da pretegneš vse mišice, igro pa lahko prilagodiš svojim sposobnostim. Ena od njegovih privlačnosti je tudi v tem, da kot igralec golfa lahko spoznavaš zanimive ljudi in tudi zanimive kraje. Gordon MacKenzie Johnson je pravzaprav Škot. Rodil se je Aberdeenu in po šolanju je vstopil med diplomate. V različnih diplomatskih službah je služil tako rekoč po vsem svelu. Med drugim je bil ludi na britanskem veleposlaništvu na Tajvanu, pa v Pakistanu, nekaj let pa je bil tudi v diplomatski službi v nekdanji Jugoslaviji in takrat je prvič přišel tudi v Slovenijo. Z našo deželico se je prvič srečal leta 1989, ko je bil v Beogradu odgo-voren za sodelovanje med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Leta 1992 pa je postal prvi britanski veleposlanik v Sloveniji. »Slovenija je bila takrat še zelo mlada država in po profesionalni plati je bila to zame zelo zanimiva izkušnja. Zadolžen sem bil za vzposlavitev odnosov med državama. Leja 1997 pa so me službeno premeslili na Švedsko. Zdaj sem se po nekaj letih vrnil na dopust v Slovenijo in moram reči, da sem nad razvojem, ki ga opažam, prijetno presenećen.« V čem se vidi ta razvoj? Slovenija ima zdaj že precej bolj razvit državni aparat, ki deluje vse bolj učinkovito. Imate dobre odnose s številnimi drugimi državami. Vse več je investicij, novih cest, novih poslo-pij. Na vsakem koraku vidiš napredek. Celo na področju golfa. Ko sem še služboval v Sloveniji, ste imeli tri igrišča za golf: na Ble-du, v Lipici in na Mokricali, zdaj pa jih je že precej več, na primer v Volčjem Potoku, včc-raj sem bil na igrišču pri Ptuju, načrtujem obisk igrišča v Slovenskih Konjicah. Ponud-ba je vse večja in vse bolj pestra. Kako pa kot bivši veleposlanik ocenjujete sodelovanje med Veliko Britanijo in našo državo? Mislim, da imata državi dobro razvite odnose in da so ti vse trdnejši. Vse več je gospodarskih povezav, vemo, da si prizadevate za vstop v Evropsko unijo in Nato in Britanija to podpira. Mislim, da vam bo članstvo v teh dveh organizacijah přineslo številne prednosti in nove možnosti. Imamo občutek, da Britanci Slovenije še vedno ne poznajo zadosti. Večkrat slišimo na primer, da nas zamenjujejo s Slovaško. Mislim, da Slovenijo vse bolj poznajo. Jt pa treba reči, da je na tem področju već ravni. Obstaja krog Britancev, ki SlovenT prav dobro poznajo in redno prihajajo n: Bled, v vaše gore in druge turistične kraj Vendar je treba reči, da gre za relativno' ozek krog ljudi. Večina drugih Britancev zdaj verjetno že ve za Slovenijo, vendar j še vedno povezuje s kriznim območjem. Bosna je blizu pa tudi za Kosovo mislijo, da ni tako daleč od vas. Res pa je tudi, il velika večina Brilancev hodi na letovanja tradicionalno najbolj priljubljene turistične dežele kot so Španija, Portugalska, Frar ja in tudi Grčija. Sploh pa smo Britanti r splošno narod popotnikov in nas lahko čate po vseh celinah. Rad pa bi opozoril tudi na to, da so Slovenijo pred sto, dve» in več leti radi obiskovali in raziskovali n; ne zanimivosti različni britanski popotnil in raziskovalci. Že lakral je bil med briti: skimi znanstvenik! zelo dobro poznan Kras, pa Cerkniško jezero, da o hribih n. govorim. Osebno prijateljem velikokral svetjem, da naj obiščejo Slovenijo. Pover jim, da je vaša dežela zelo slikovita, lep-urejena, da imate odlično in pestro prel'-no ter da imate zelo bogat izbor vrhunsi-vin. V Sloveniji je zelo veliko možnosti fc preživljanje počitnic na svojstven, indiv^-alen način. Nenazadnje tudi če se odločfc .-ranje golfa- Ko obiskuješ različna ig-za gol', spoznavaš različne slovenske :l|e raziično kuhinjo in tudi vina. Prav Î ik) če bi uvedli paket aranžmajev za ig- '0|ja v Sloveniji, ki bi ponujal vstop-; za igranje na vseh slovenskih igriščih go»- Kaj mislite o naši državi? ■t zelo lepa in prijetna. Ste demokratič-ježela s praktično vsemi svoboščinami. Jje so prijazni in gostoljubni, kar je vča-•'tar nevarno za želodec, saj je toliko do-i jedi in pijač. Eden od razlogov, zakaj . se odločil za počitnice v Sloveniji, je ta, da v Sloveniji lahko zelo dobro in preveč ješ. Poznam že veliko dobrih ,enskih gostiln: gostišče Bizjak v Pred-r'a. gostilno Kim, gostišče na gradu Ze-uo, gostilno Pri Lojzetu in še več dru-Tudi trzinsko gostilno Pri Narobetu , pri moških. Saj veste letos so v modi in tek' tualke, čeprav ste m-goče svetlolaska. Seveda pa kot vednp • vse tište, ki ste se z branjem vestičk preh rili do konca, lepgk liški pozdrav. Jože- • (ki je tokrc: fot K klara! Klara? Vam mogoče to ime kaj pove, moje drage dame in gospodje? Nekaj zagotovo že, če ste si vzeli nekaj vašega dragocenega časa in prebrali vestič-ke v prejšnji številki Odseva. In če bi se pojavili - kar nekaj se jih je - dvanajstega šestega ob enajsti uri na ploščadi med banko in Mercator-jem, bi vedeli vse. Tako pa . . . Hm! Ja, no! Oprostite moji trenutni zmede-nosti, sem pač v situaciji, ko ne vem, kako vam bi nadaljnji potek zgodbe v nadalje-vanju opisal. In izključujem tudi tega, da ne bi znal. Ne, to ne. Sicer pa je zagotovo najbolje, če vam kar takoj za-devo opišem in se izognemo, tako jaz kot vi, situaciji, ki me je pripeljala do tega, da s samo zgodbo ne morem vzpostaviti takega odnosa, kot bi si sicer želei. Z Mirom, kot veste, sva prijatelja že od ot-roških let, tako da si lahko poveva veliko več, kot bi si lahko privoščil z drugimi, in da še vedno ostajava prijatelja. No in kot tudi veste, je 011 - torej Miro - moj šef, saj je on glavni in odgovorni urednik Odseva, moja malenkost pa njegov pomoćnik. In kadar koli se dobiva, si pač ne moreva kaj - pokliena deformacija - da se ne bi vsaj malo razgovorila o delu našega glasila in ga tudi in predvsem kritično ocenjevala -seveda kadar gre za kritiko drugih - se razume. Tokrat pa je bilo, moje drage dame in gospodje, za nianso malo drugače. Moj šef se je tokrat odločil, da bo kritika padla na moj račun, na moje delo, moje pisanje in to mojih vestičk in celo o pisanju o naši slavnostní akademiji. Pika na i pa je bila, pa to sploh ni bila pika, to je bil pravi knock aut, čisto sesutje, ko je dejal, da absolutno preveč hvalim naše KUDovsko delo. "Brihtna zgleda, kaj?" "Mejduš je velika!" "ježeštana, bo koga pohodila!" so modrovale gospe. "Matr, ma dobre noge!" "Fiju, pogled, da te kap!" "Postavna, ni ,, pa visoka, visoka!" so ocenjevali mlad- K-4 je lustna!" "Kaj pa jé?" "Zakaj je pa velika?" "Kaj ma pa tist na glavi?" «J ke je pa prsla?" so čebljali najmlajši. res je bila nekaj posebnega. Nemudoma . nudila pozornost vseh mimoidočih. A, j .i kom govorim? O Klari vendar. 0 tišti ..imni žirafi, ki jo je prof. dr. mag. And-Kornelius tistega sobotnega dne najprej - peljal pred banko, nato nekajkrat in šc nkrat zrecitiral znano otroško o metuljčku klara je osvojila srca trzincev učni dan pri trzinskem bajerju I. Pregled žuželk - travnik 3. Določevanje rastlin - travnik 4. Talne živali gozda 5. Lesne rastline gozda 6. Bajer - rastlinstvo in živalstvo 8. Določevanje dreves II. Določevanje ptičev in 12. Sprehod do potoka. Dežurni ekolog Vse skupine so opravile vaje tako, da so se pri bajerju zadrževali kar celo dopoldne in še lep del popoldneva. Na tem območju je mogoče videti zelo raznovrstno rastlinstvo in živalstvo, ker je tam nekaj redkih, še ohran-jenih mokrišč. Tako je možno videti sivo čapljo, vodomca, race mlakarice in veliko drugih ptičev, zraven pa še večino vodnih jezerskih živali. Od rastlin lahko vidimo močvirsko logarnico, okroglolistno rosiko in pa lepi čeveljc, na kar so trzinski planinci še prav posebej ponosni. Presenetljivo je bilo, koliko ti učenci že vedo in poznajo naravo. Seveda tudi na-grad ni manjkalo. Skupina F1I je dosegla 153 točk, kar pomeni, da so pravilno spoznali največ dreves, rastlin, ptičev in žuželk in si s tem priborili prvo nagrado. Priznati moram, da v njihovih letih sam nisem imel nikogar, da bi me tega naučil. No pa še to, skupina se je v okolici bajerja zadrževala več kot 6 ur, tam pa so tudi malicali. ZA NJIMI NI OSTAL NITI PA-PIRČEK OD ZVEČILNEGA GUMIJA. Takih obiskov si še želimo. Cekinčku, nas opomnil, da je v tej poeziji pravzaprav skrita celotna prehranjevalna veriga, potem pa se je s svojo Klaro pomaknil proti trgovini, kjer sta začela s čisto pravimi eksperimenti, ki nedvoumno dokazujejo, da so žirafě pametne in spretne živali. Obvladajo vse od slaloma mimo antistatičnih metlic in tancanja po ristan-cu do pravega žogobrca, da o tem, da znajo napihniti žoge, niti ne govorimo. Pravzaprav to zna Klara, kako je z drugimi žirafami trenutno še ne vemo. Sicer pa bodite pozorni, če vam kdo mimogrede zbije klobuk z glave ali pa zasede najljubšo lestev za pomivanje oken, je to zagotovo Klara. Če boste zraven zagledali še možaka z očali, v kratkih hlačah in z nahrbtnikom na rami, ste lahko prepričani, da je to prof. dr. mag. Andro Kornelius. In v tem primeru se vam splača za hip ustaviti. Kdo ve. Morda bosta ravno takrat opravila kakšen nov eksperiment. Pa naj uspe ali ne, v vsakem primeru se ga splača videti. Irena Mučibabić Na slikah: Klara, nova hišna (oprostite, ulična) Ijubljenka letra Cizamo A rzinski bajer postaja znan tudi meja naše občine. V torek, 15.6., si ■ •!> njem pojavilo kar 60 učencev 1 .e in razreda Srednje šole za oblikovanje in —wj^tttllju. "I- biologinja Mateja Schoss, ki uči na -«•, jc uu uajerju pripravila odlično ■:co biologije. Ob pomoči prof. Olge 1 Prof. Davorina Babica ter dipl. bi-Je Matěje Poljanšek so učencem . - spoznavanje živalslva in rastlin-'' našem bajerju. J' '-Í so se razdelili v skupine po 8 nato pa so pod strokovnim vod-"Pravili osem vaj: 26 iii. tek v spomin na petra levca OOSfj 21 fesa^portno društvo Trzin je v soboto, 29. maja 1999, izvedlo že tretji tradicionalni Tek v spomin na PETRA LEVCA. Tek je bil razpisan v 12 kategorijah, in to od naj-mlajših - cicibanov, do starejših, vetera-nov. Teka se je udeležilo 53 tekačic in tekačev iz naslednjih šol, društev in klubov: OŠ Mengeš, OŠ Rodica, OŠ Trzin, AK Domžale, Konex klub, SK Ilian, AK Trbovlje, ŠD Celje, ŠD Kaval, ŠD Calcet, ŽAK Ljubljana ter rekreativci iz Celja, Domžal, Novega města, Pšate, Radomelj in Trzina. REZULTATI TEKA: najboljši ženski čas - Darja Kokalj PP Domžale 23;02;00 najboljši moški čas -Janez Vovk ŽAK Ljubljana 19;30;00 - Proga 250 m CIC1BANKE: 1. Svetek Urška 00:50:10 2. Panič Danijela C1C1BANI: 1. Povirk Anže 00:48:00 2. MušičAnže 3. Šomič Denis 4. Šomič Adis 5. Smajlovič Esad 6. Novak Vito - Proga 800 m M. PIONIRKE: 1. Hrovatjanja 02:22:00 2. LučičAdela 3. Karamujič Šeherezada Sehič Alisa Novak Živa M. PIONIRJI: 1. Kovačič Aleksander 02:20:00 2. Pogorelc Luka 3. Špeliar Dejan 4. Alibašič Aris 5. Mohorič Iztok 6. Smajlovič Emil 7. Breznik Gordan 8. Jelene Grega 9. Panič Danijel 10. Šomič Sani - Proga 1600 m S. PIONIRKE: 1. Kralj Diana 06:27:00 2. Mali Nataša S. PIONIRJI: I. Alibašič AmeI 05:25:00 - Proga 5500 m MLADINKÉ: 1. Lučič Adela_ 26:16:00 2. Karamujič Šeherezada 3. Šehič Alisa 4. Svetek Urška MLADINCÍ: 1. Kovačič Aleksander 24:05:00 ČLANICE: 1. Kokalj Darja 23:02:00 2. Kralj Martina 3. Svetek Irena ČLANI: 1. Vovk Janez 19:30:00 2. Povirk Marko 3. Škrlep Borut 4. Mikac Matjaž 5. Erčulj Matjaž 6. Thorsten Haruys M. VETERANI: 1. Novak Branko 21:15:00 2. Železnikar Jani 3. Perušič Anton g. VETERANI: 1. Bojkov Bojan 21:40:00 2. Doljak Edvard 3. Škrlep Anton 4. Kreže Pavle 5. Kovačič Bojan 6. Vidmar Milan 7. Levstek Marjan . je je tekmovanja udeležii "predstavnik iz tujine - g, ; ;.ten Haruys izNemčije. -iajše tekačice in tekači so se ' crili na progi dolgi 250 m, •ke in pionirji so tekmovali ; viOmin 1600 m. Mladinci, . in veterani pa so merili svo-i na 5500 m dolgi progi, ki < li speljana od OŠ Trzin mili ;radujablje do Dobena, nato 'izaj po Dolgi dolini spet k - j ran. Večina tekmovalcev je ! trasirano progo zelo pohva-Mč obetavno pa ni, da se je na 5.500 m udeležilo samo ;ťkmovalcev iz Trzina. _.jju smo člani Športnega društva vsem .. inralcem razdelili majice in lesene ko-.- v spomin na prireditev. Predstavnica 1 iionalda pa je poskrbela, da so se teklići na cilju osvěžili s sokom. •: 18.30 je bila razglasitev rezultatov. •'nljši trije v posameznih kategorijah so .li kolajne, najhitrejša tekmovalca med ■lami in ženskami pa pokal. ■ .Aedbi tekmovanja so nam priskočili na pomoč: AK Domžale, OD Trzin in PD On-ger Trzin. Vsem se za vloženi trud lepo zahvaljujemo. Po končani prireditvi pa smo člani Športnega društva pripravili veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom. Glavna nagrada srečelova je bila gorsko kolo. Za ples in zabavo je pos-krbel ansambel »STOPAR« iz Loke pri Men-gšu, poskrbeli pa smo tudi za pijaco in hrano z žara. Seveda ništa manjkala tudi licitacija »Koliko tehta pršut« in licitacija torte v ob-liki zaščitnega znaka Športnega društva Trzin - skirce iz slaščičarne Oger iz Trzina. Na koncu bi se zahvalili vsem, ki so prispe-vali dobitke za srečelov in vsem, ki so ka-korkoli pomagali, da sta tek in veselica uspela. Tanja Prelovšek Marolt sportno društvo trzin na fitfestu 1999 v portorožu V soboto, 05.06,, smo se športniki iz Trzina odpravili na največji Ira-nalni športni festival v Sloveniji FIT--T 1999 - Portorož. Prizorišče šport-n razvedrilnih aktivnosti je bil športni v Luciji. uri so se na prireditvi v športnem 'J začeli zbirati že prvi tekmovalci iz ^ovenije, nekaj jih je bilo tudi iz Hr-'• * in Italije. Po uvodnem govoru vodi-Rtfesta so se tekmovalci že začeli zbi-"3 svojih mestih. Začelo se je. Ekipe ; pomerile v nogometu, ulični košarki trojk, odbojki na mivki, posamezni-ki so tekmovali z rolerji, v tenisu, v aerobiki... Barve Trzina v ulični košarki trojk so predstavljali Janez Lenar-čič, Žiga Kosmač in Tomaž Ber-gant, v tenisu pa Boštjan Marolt. Košarkarji so se uvrstili na 6. mesto. Naše glavno orožje v tenisu -Boštjan, pa je osvojil odlično 2. mesto in s tem prvi pokal na tovrstnih tekmovanjih za Športno društvo Trzin. Po končanem tekmoval-nem delu smo se osvěžili v bližnjem bazenu, največji športno-rekreativni dogodek v Sloveniji pa se je končal z bodybuildingom v portoroškem Avditoriju. Polni novih doživetij smo se zvečer vrnili domov. Naslednje leto pa po nova odličja na FIT-FEST 2000 v Portorož! Glavna sponzorja naše odprave sta bila Športno društvo Trzin in EL-ŽI-KO Žiga Kosmač s.p. iz Trzina. Tanja Prelovšek Marolt trzinci smo dobili tudi SMUČARSKO DRUŠTVO kje imajo nekateri moralo zadnjem času se v Trzinu kot gobe po dežju pojavljajo nova društva. Najno-vejša pridobitev naše občine je Smučarsko društvo Trzin. Velik del pobudnikov za ustanovitev novega društva je hkrati članov Športnega društva Trzin in njegove smu-čarske sekcije, novo društvo pa so ustanovili predvsem zaradi nesoglasij v matičnem društvu in ker je smučarska sekcija postala dovolj močna in je pravzaprav prerasla v samostojno drušlvo. Ustanovnega sestanka, ki je bil v četrtek, 17.6.1999, v dvorani KUD Trzin, se je udelžilo 43 udeležencev, od tega se jih je 32 vpisalo v iniciativní odbor za ustanovitev novega društva. Na občnem zboru so sprejeli pravilnik društva, člane društ-vetiega vodstva in delovni program društva. Pravilnik med drugim določa, da vsa lastnina novega društva, v primeru pre-nehanja njegovoga delovanja, preide po lem, ko so poravna- zadali predvsem nalogo vzgajati in pou-čevati smučanja otroke, poskrbeii pa bodo tudi za izobraževanje strokovnih kadrov. Še naprej misiijo upravljali in tudi izpopolnjevali trzinsko smučišče in tamkajšnjo brunarico. Med drugim naj bi smučišče zavaravali, nekoliko »popravili« teren, poskrbeii za oskrbo z elektriko in uredili okolico. V program so uvrstili tudi pripravo trim steže od Dol-ge doline do trzinskega bajerja, kot po- ne vse obveznosti, v last Športnega društva Trzin. Za prvega predsednika društva so izbrali smučarskega učitelja in najbolj zagnanega smučarskega delavca v Trzinu Antona Župana. Podpredsednik je Marko Hrovat, sekretar Rado Peslotnik, blagajničarka pa Nuša Biškup. V úpravném odboru so še Beno Trojanšek, Tomaž Dane in Andrej Ljubešek. Nadzorni odbor bo vodila Meta Skopec, člana pa sta Roman Iglič in Vladimir Nadj, disciplinsko komisijo vodi Tomaž Kralj, preostala dva člana komisije pa sta Drago Pozman in Andrej Ručman. Z delovnim programom, ki ga je představil predsednik Anton Župan, so si smučarji membno nalogo pa so si zadali tudi sodelovanje z drugimi druŠIvi v občini in s Smučarsko zvezo Slovenije. Med navzočimi na zboro-vanju je bil tudi predsednik Športnega društva Trzin Janez Lenarčič, ki je udele-žence zborovanja in ustanovitev novega društva pozdravil, ob tem pa je opozo-ril, da je delovni program Smučarskega društva enak programu, ki ga je sprejelo Športno društvo in da je vprašljivo, zakaj je treba us-tanavljati novo društvo. Razpravljavci pa so nato opozorili, da je smučarska sekcija pravzaprav prerasla Športno drušlvo in da je prav, da ustanovijo novo drušlvo. To je nazadnje potrdilo tudi glasovanje udeležencev, saj se jih je velika većina zavzeia za ustanovitev društva. Tako smo dobili novo društvo in prav je, da mu ob začetku zaželimo uspešno delovan-je. Ob tem pa je ie treba opozoriti na nevarnost neso. sij med športnim in smučarskim i ., štvom. Dobro bi bilo, če bi vse tež. ... premagovali slrpno in s treznogla Ne bi smeli nasedati nepremišljenr čustvenim izbruhom in zaverovano- • zgolj svoj prav. V Trzinu je kljub n: dezno zelo razgibani društveni dej: nosti aktivna le peščica ljudi, ki jih srečujemo pravzaprav na vsakem t raku in pri vsakem društvu. Slabo h bilo, če bi se začeli prepirati med > bo, saj bi to škodovalo vsem. Z got vostjo lahko zapišem, da pri delu v trzinskih društvih ni bilo ne vem bi šnega osebnega okoriščanja. Mom kakšno zastonj popito pivo. Prepričan m-da bi ljudje, ki zdaj delujejo v naših dru. vih, res zaslužili plačilo, vendar ne bodi. nikoli přeplácáni. Le tišti, ki delajo v dr. i vih in drugih organizacijah, vedo, kolik" energije, živcev in časa porabijo za usp. -no delovanje svojih društev. Za vse to r. bodo nikoli zadosti nagrajeni. Po drugi strani pa ni nič slabega, če do-bimo še eno društvo, ki bo v športnem M hu tekmovalo z drugimi in se bo potrjev. -. z delom in uspehi svojih članov. Ce ne I -pri lem »nizkih udarcev«, je ustanovitev Smučarskega društva Trzin samo pohv dejanje. Miro Š'rf* še spomnite Občnega zbora na no--tanovljenega Smučarskega društva '■to zboru smo bili med ostalimi Trzin-todi nekateri predstavniki Športnega • •va Trzin. Pobudnik ustanovitve Smu-h '-«ga društva je g. Tone Župan s svoji-* - jnpatizerji. Glavni razlog, da je Smu- -.iu) društvo sploh nastalo, pa sta bruna-' ,31 smučišče v Dolgi dolini. • člani Športnega društva Trzin, smo ve-ma zaposleni, in imamo svoje odgovor- .-j, vendar si kljub temu z veseljem ,-Jemo prosti čas za delovanje v šport-•> i društvu. Od tega nimamo nobene ko-ampak delamo z veseljem in dobro .i. To pa nekateri, ki imajo časa »24 ur« Jan, ne razumejo ali pa nočejo razume- • razumemo g. Župana, da javno obsoja itère člane Športnega društva, da so govorice o nepoštenosti družine Kralj, wgoče mislil, da se bo na ta način 'tlignil pred Ijudmi, ki jih je pripeljal s seboj na sestanek in ki mogoče poznajo samo njegovo plal? Če je bil namig g. Župana (in njegovih simpatizerjev s ploskan-jem) usmerjen s pogledom name, da sem jaz kriv - Završnik, lahko vsem povem, da se jaz ne čutim dolžnega opravičevati se družini Kralj, ker posameznik še nikoli ni bil družina. Zato je ga. Kraljeva neupravičeno užaljena. Vprašal bi g. Župana, kje so finančna poroči-la smučarskih dni, smučarskega tečaja in za-ključnega tekmovanja v veleslalomu? Če mislite delati na način, ki ste nam ga pokazali kot smučarska sekcija Športnega društva Trzin, ne boste prišli daleč. Glede očitka, da v treh mesecih pri brunarici ni bilo nič narejenega, naj vam povem, da še nihče ni vlagal v nepremičnine brez listin, s katerimi ti to dovoljujejo in na katerih piše, kdo je lastnik le-tega. Še enkrat bi poudaril, da smo bili člani Športnega drušlva izvoljeni na željo drugih občanov. Delamo prostovoljno, z veseljem in pošteno. Zato bi radi marsikalere zadeve razčistili. Vrata na naših sestankih upravnega odbora so odprta za vsakogar, obetaven rod mladih trzinskih kolesarjev ▼ soboto, 5. junija je Kolesarsko ■tvoMengeš pripravilo že 5. gorsko • na Dobeno. Na dirki je sodelovalo :ihiteljev kolesarjenja, med njimi tudi ■ n kolesarjev iz kolesarske sekcije ' Kljub relativno majhni udeležbi so ■ci dosegli odlične rezultate. •^goriji do 14 let je Rok Pozman dosegel drugo mesto, nje-' ' :^at Blaž je bil tretji, Gašper Črnugelj je osvojil peto mesto, n Klavžar pa deveto. ' "egoriji mladink je bila Ana Ručman četrta, v kategoriji vetera-J* "J je Herbert dosegel drugo, Tone Jensterle pa šesto mesto. —>iednji dan, v nedeljo, 6.6., je bila v Hotavljah kolesarska dirka na kronometer. Sodelovalo je 173 tekmovalcev, med katerimi je Rok Pozman dosegel šesto mesto, Blaž Pozman pa sedmo. Vsem kolesarjem čestitke za uspehe, člani sekcije pa vabijo vse, ki želijo sodelovati, da se jim pridružijo. Naša odločitev je, ^ll^fsSSA da delamo po pravil- /Yrecisi^ I niku Športnega društva. To ne pomeni, da morajo sedaj nekateri odstopiti od vođenja svojih sekcij, kot je to storil g. Župan. Se je mogoče zamislil in uviděl, da ne bo mogel še naprej delati na svojo roko? Imeli smo sestanek o finančnem delovanju Športnega društva. Uvedli smo pravilno finančno delovanje društva, ki je razvidno tudi iz naših dokumentov, blagajne na prireditvah itd. Ko sta nova pravila delovanja slišala Župan in Kralj, sta predčasno zapustila sestanek. Le zakaj? Pa še to: Kje (v katerem časopisu, v pogovorih ...) so omenjeni fantje in dekleta, ki so v zadnjih dveh letih pomagali pri organizaciji prireditev in opravilih pri brunarici? Ali sta res vse organizirala ter postavila brunarico Župan in Kralj? Drugi so očitno prirejali v brunarici samo osebne zabave !!! Gorazd Završnik Če dolgo živijo skupaj, se živali vzljubijo, ljudje zasovražijo. Kitajski prvi pohod po m ej ah naše občine T A udi v pred nedavnim ustanovljenem Turističnem društvu smo skušali po svoje prispevati k praznovanju občinskega praznika, zato smo se dogovorili, da bomo pripravili prvi turistični pohod ob raejah naše občine. Ker so bili v prazničnem mesecu maju vsi najprimernejši termini zasedeni s priredilvami drugih društev, smo se odločili, da prvi organizirani pohod opravimo v soboto, 5. junija. Na prijetno presenečenje organizatorjev se nas je na startu pred trzinsko cerkvijo zbralo za začetek kar precej udeležencev, celo več kot smo pričakovali. Med udeleženci je bil tudi župan občine Tone Peršak, ki pa je povedal, da bo šel z nanti le del poti, saj ga je že čez par ur čakal slavnostní govor na prireditvi, ki so jo pripravili trzinski borci. Predno smo se podali na pol, nas je pozdravil sam trzinski župnik g. Pavle Krt, ki nam je povedal tudi nekaj zanimivosli o trzinski cerkvi. Ker pa je bilo za nekatere še zgodaj, smo se radi odzvali vabilu družine Kuferšin, da obiščemo njihovo slaščičarno Rožle, ki se stiska pod obrobje trzinskega kamnoloma - druge zanimivejše točke ob poti, ki je speljana po mejah občine. Valentina in Milan Kuferšin sta nas vse pogostila s kavico, pecivom, ki se je kar topilo v uslih, tišti, ki smo si želeli privoščiti še kaj močnejšega pa smo lahko okusili odlično žganje. Milan nam je ob tem pokazal tudi doma přiděláno in stekleničeno vino, ki ga pridela na svoji brajdi pod kam-nolomom. Steklenice krasijo originalne trzinske etikete in po nam znanih podatkih je Milanovo vino do zdaj prvo po vseh pravilili vinarstva stekleničeno in etiketirano trzinsko vino. Obljubili smo, da bomo na pokušino še prišli. Marjan in Janez, ki sta pre-jšnji dan označevala pot po mejah občine, sta se odločila, da se bomo v prvem delu tesno držali poteka meje, zato je bilo treba kakili 200 m pred gradom Jable kar resno zagristi kolena navkreber, da smo se prebili na planotasto sleme Ongra. Po prijetno speljanih senčnih poteh smo nato sledili meji občine in si vmes ogledali še eno zanimivost severnih pobočij Ongra, doglazije -severnoameriške iglavce, ki so jih nekdanji graščaki zasadili v jabelskih gozdovih. Vsi udeleženci po- hoda smo se strinjali, da je pot, razen v začel-nem delu, res uživants-ka, saj je speljana po blago razgibanem, do-kaj položnem terenu, sprva v senci mešanega, potem bukovega in nato borovega gozda. Nekateri so bili presenećeni, ko so viděli, kako blizu naselja nekaj časa poteka meja občine, vendar smo se počasi začeli oddaljevati Trzinu, dokler nismo prišli >\ raj do Rašice. Na prévalu, dober kiloim- • pred vasjo, smo dosegli tromejo trzinski mengeške in ljubljanske meslne občine. Nedaleč od tam smo po grebenski poti proti najvišjemu vrhu naše občine prišli spominskega obeležja narodnemu heroj. Cenetu Štuparju, kjer smo si privoščili ir: lico. Od tam naprej je pot dišala po borovnky. naše napredovanje pa je bilo počasnejše saj smo se kar naprej priklanjali in se st. kali s slastnimi črnimi jagodami. Pot sm zaključili na Dobravi, saj smo hoteli še fc : pustiti za drugič, zvabilo pa nas je tudi I London Pubu v industrijski coni Trzin. Pivo, s katerim so nam tam postregli, jf prijetnem sončnem dopoldnevu in po SF po gozdu res prijalo. Nekateri so za-■ da bodo ob naslednjem pohodu . . t občine vedno zaključili v London i a saj zdaj vedo, da imajo tam zelo bo-l„ ponudbo različnih vrst piva in da se ta " .a iz hmelja po pohodu zelo prileže. ■jar za nas pohod še ni bil končan. Ji smo še do gostišča Narobe, saj nas ."Mica društva in lastnica gostilne .ite Maja Breznik povabila, da pohod ■učimo tam. Nekateri so že hoteli zavili r-nv, saj so mislili, da smo doživeli že U laborniški pozdrav. Zelo nerad pi-< » Ijudeh, predvsem o takih, o katerih y da skoraj nič napisati. Vendar, obsta-K .'akšni ljudje, ki bi lahko o njih pisali ne « ' ■ novele in sage, ampak tudi dolge ro-"■ To so otroci. Njihovo doživljanje je fcugačno kot pri odraslih. Neobremenjeno. tot šele odkrivajo, spoznavajo in obračajo, ft : a je po mili volji. Vendar, tudi žanje določene omejitve. To so starši. koncev tudi jaz, vodnik, ki seni na .r*i:,.ih sestankih, izletih in taborjenjih od-'••"vn za njihovo varnost, zdravje, počut-fřlW ? rad imam svoj vod. Ne glede na to, da " same nagajive osebke, ki jih je težko '•«. se na vodovih sestankih zelo dobro '"imo. Majčkena avtoriteta je za vsa-r koristna, saj se pri tem naučijo upo-- pravila, ki jih družba in nadrejene aarekujejo. 'y J. sestavljen iz učencev 5. razreda y''' '.ešole Trzin, se imejuje vod Vprašaj. "" ime smo izbrali po tem, ker se kar raogli odločili, kako naj bi vod imen-i onavadi imajo vodi imena po ' a gozdnih rastlinah oz. živalih, ven-x hoiem° biti nekoliko drugačni, . • - ui to tudi po imenu. Člani voda so -mprimožnik, Klemen Hren, Maja vse, kar se je dalo prijetnega doživeti, vendar smo bili tišti, ki smo vztrajali do konca, zares lepo nagrajeni. Pri Narobetu so nam postregli z okusno jedačo in nam dali vedeti, da so prav trzinske gostilne lahko eden naj-močnejših adutov trzinske turistične ponudbe. S tem smo se prav vsi strinjali, ko so nam za posladek postregli še z ledeno sladico z ognjemetom. Omahen, Darja Pire, Tamara Ivanjko, Matic Bizjak, Neža Vrbec, Mat-evž Kosterov in Martin Tomažič. Tako kot vsako pomlad, ko nekateri fan-tje zarnenjajo tabornike z žogo in se vrnejo šele septembra, se ta pesem dogaja tudi v mojem vodu. Upam, da bodo prišli nekoliko prej, kot šele septembra. Najbolj pridni in redni obisko-valci vodovih sestankov so Maja, Darja, Igor, Matic in Tamara. Najboljše prijateljice med seboj so Maja, Darja in Tamara. Moram priznati, da sta prvi dve nekoliko bolj živi kot Tamara, vendar se vseeno dobro razumejo. Matic je med fanti najbolj priden. Zelo ambieiozen, razgledan in najbolj ubogljiv. Zelo priden je tudi Igor. Z drugimi pa imam zelo veliko delà in mi vzamejo ker nekaj energije. Ampak, na splošno mi člani voda ne delajo kakšnih večjih preglavic. Prve tri punce zelo rade ro-lajo. Se zafrkavajo, sem pa tja ušpičijo kakšno stvarco, veliko kritizirajo in največ _ sprašujejo. Matic največ ve o taborništvu. Že od vsega začetka spremlja taborništvo z zanimanjem, saj je velik ljubitelj narave. Igor pa ZAHVALA IN POVABILO Prvo soboto v juniju nas je 26 članov »uradno« prvič přehodilo del poti ob mejah občine Trzin. Nekaj več priprav in delà smo imeli člani Turističnega društva Trzin pred tem in na ta dan, vendar se to za člane tudi spodobi. Zahvala pa gre predvsem tištim, ki so nam pri tem pomagali. Pripravili so lično izdelane lesene smerokaze, trasirali pot, oblikovali priložnostno zloženko, nam pogasili žejo in potěšili lakoto ... Omenim naj Mizarstvo Skopec, PD Onger Trzin in markaciste, uredništvo Odseva, slaščičarno Rožle, pivnico The Old London Pub, gostilno Narobe ... je zelo priden. Zelo rad hodi na izlete, se udeležuje taborniških akcij, sem pa tja pa tudi kakšno ušpiči. Najbolj živahna med fanti sta Martin in Matevž. Klemen se zelo rad igra, Neža pa je najbolj hladokrvna v vodu. Skratka, devet različnih ljudi. Devet različnih sončkov, bi dejale njihove mame. To je nekoliko na hitro vse o našem vodu. Zase, bi pa samo napisal to, da sem študent 3. letnika ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. S taborništvom se uk-varjam že od svojega 9. leta, poleg tega pa sem kitarist v glasbeni skupini Slaba kava. Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVĚKU Primož juhart, vodnik rod skalnih taborov domžale DRUŽINA MRAVLJICE TRZIN VOD VPRAŠAJ Ééé d)N6ER PD TRZIN planinsko društvo onger trzin JlMOiL^PLANIN/KIH KROGOV KAKO SE JE TRZINSKA - KRALJEVA JAMA SKRČILA M laninsko društvo Onger Trzin je v svoj program akcij ob praznovanju trzinskega občinskega praznika uvrstilo tudi ogled Kraljeve jame na Dobenu, ki jo mnogi imenujejo tudi kar Trzinska jama. Predsednik društva je za vodjo akcije dolo-čil mene in ker že skoraj 15 let nisem bil v tej jami, sem izziv rad sprejel, bilo pa mi je precej lažje, ker sta se nam pridružila tudi dva domžalska jamarja, tehnično vođenje pa je prevzel kar predsednik domžalskili jamarjev Aleš Stražar. Ker je jama zahtevna za obiskovalce, saj se je treba najprej spustiti 17 m navpično v globino, smo se že na začetku dogovorili, da ne bomo dělali posebne reklame. Ni namreč mogoče, da bi se naenkrat v jami drenjalo preveč obiskovalcev. Za omejen obisk pa se zavzemamo že, odkar smo jamo podrob-neje začeli raziskovati tudi zato, ker jo želimo kar najbolje zaščititi pred tistimi, ki ne bi znali ceniti njenega bogastva in lepote. Jama je namreč res lepa, okrášená z bogatim kapniškim okras-jem. Pravzaprav je to jama za sladokusce in izbrance. Vendar tem v njej ni vedno tudi lahko. To smo spoz-navali že, ko smo, takoj po vhodni odprtini, obešeni na vrv kot salame, nihali nad črno, ne-gotovo I globino. Zame je bilo verjetno lažje, saj sem pot že poznal, kako pa so se počutili drugi, pa sem si lahko samo predstavlja!. Ob tem, ko sem drsel v globino, sem se spomnil svojega prvega spusta v jamo. Prijatelji so me takrat vzeli s sabo kot alpinista, ki jim je lahko priskrbel dobre vrvi, saj so se najprej spuščali kar z nekakšno preperelo peril-no vrvjo. Ko so mi pri-povedovali, kako so opravili prve spuste, so mi šli lasje resnično krepko pokonci. Rudi je izginil v labirintu Na dnu vhodnega jaška jame sem t.„ rat presenećenog •ovil, daje Rudj, i;" se je spustil pred mano, izginil. Zdd se mi je, da ga nj r. goltnil jamski škra> kateri rov je v svoji raziskovalni vnemi poniknil pa tudi nisem takoj ugotokil. Počakal sem najo-žeta, dasvasesJni-, podala na lov za R dijem. Za jamarja Aleša in Boštjana sem bil tako ali tako prepričan, da se buy dobro znašla in nas bosta dohitela. Začel sem se basati v ozek rov, ki je imd eno steno vso »našpikano« s kristalčki, i: čami. »Sem dol je pa jež padel!« mi je o! tem rekel Jože, ki je čakal, da se zrinem luknjo. Mislil sem, da pesniško govorio iglicah, kristalčkih, zato sem mu odvrtifl da jih bo po drugih rovih še veliko, Jože je bil ves začuđen, da ježi tako pogosto padajo v jamo. Zdelo se mi je, da ne gw oriva na isti frekvenci, zato mu povedal, je na dnu daljši ozek rov, poln oštrih kri-talčkov, ki si» ga kot prvopri' topniki poi vali Križev put saj so nas kri bolj spominja!.' trnje kot pa n. ježeve bodice. »A, ti misliš n.i kristalne jam>i bodice, jaz pa " govorim o pravém ježu, ki It-tu in je očiti» pozabil difiati.'-mi je v smehu odvrnil Jože. st I takrat sem r»--kamni in listj-r pod vhodom gleda! Ir upela ježa, ki je očitr res padel sko.? brezno- »Če ne bomo mogli ' bomo imeli vsaj za malico!« ^ zarežal, potem pa sem se Vijugati po labirintu rovov. ikapniki rastejo > so se menjavale z manjšimi - aicami in vedno znova me je c5elil nov pogled na kapnike, '' ^e, makarončke, kristalčke. 3 ozko odprtino sem zagledal ' ,bo Rudijeve svetilke in kaj •jsmo skupaj sedeli v manjši -.inici. »Presneto lepa jama, am-prehodi so pa kar ozki!« je rekel 'in spomnil sem se, da smo ; leti nekako lažje stikali po jam-'rovih. »Seveda, takrat smo bili in nismo imeli nič opreme. Bili "brez čelad, pasov in sploli vse -;e, ki jo zdaj vlačimo s seboj. .o potem z nami v jamo prišli :rji iz Železničarja, so se križali, ..i videli, kaj vse smo preplezali olezli kar tako, brez varovanja.« iva ideja, tudi jaz bom odložil -■iočelado, saj se mi zdi, da me íama res ovira, čelada je prav -na. Z njo ne morem v nobeno •u. Tu se nam ne more kaj posebnega Jiti. če ste že vi lezli brez opreme!« Ja-• . (a sta zadržala opremo, drugi pa smo s • j vzeli le fotoaparate. |t lažje, vendar ne lahko. »Fantje, zdi se mi, da se je jama malo skrčila, da je bila pred leti bolj preliodna!« seni med sopihan-jem skozi ozek preduh ugotavljal, Jože pa mi je modro prikimal, da kapniki verjetno rastejo hitreje, kot domnevajo znanstveniki. Jamar Aleš se je le režal, potem pa ocenil, da kapniki še vedno rastejo zelo počasi, da pa so se verjetno povećali naši trebuhi. »Priznam, malo se je povečal standard, ampak mislim, da trebuhi še niso take ovire, bolj smo se razširili čez ramena,« je ugotovil eden, drugi pa je hitro dodal: »Ja, pa mišić imamo tudi več!« Kakor koli že, jama je še vedno lepa, obiskali smo vse njene znane dvoran-ice in dvorane, brezna in rove ter ugo-tovili, da verjetno tudi zanamci ne bodo našli kaj več novih rovov in nadalje-vanj jame. Bili smo res veseli, da smo spet obiskali »našo« jamsko lepotico. Ko smo přilezli iz nje, pa smo bili tudi kar veseli, da smo spet prišli na plan. »Ja, malo je manjkalo, da bi ostal kar dol. Ne vem, če bi mi hujšanje v jami kaj dosti pomagalo, saj je še jež tam, pa še kdo bi notri padel. Kapniki pa so mi kot v mišelovki zapirali pot. Navzdol, mimo njih, je kar šlo, ko sem hotel gor, pa je le za kak centimeter manjkalo, da bi mi, kot v mišnici, one-mogočili povratek!« je ugotavljal Jože in kazal, kje so ga kapniki odrgnili, ko se je rinil skoznje. Ja, bilo je lepo, a tesno. Jama se krči. Miro Štebe Fotografije: JožeJerman mmimm pimmm rmm HI®M@> - BB 17. - 25. jtiUj 1999 Pr9dvidena mesta za letošnji mladinski planinski tabor smo že pred časom volnili. Ker pa je za taborjenje veliko zanimanje, smo se odločili, da sprej-:rno še 5 přijav. Cena ostaja še naprej 20.000 SIT. Vse dodatne informacije dobite na tel. 710 - 247 (Emil). Cakajo te zanimive gorniške ture ter bogat spremljevalni program. i I i tudi veterani vojne za slovenijo so dali svoj prispevek k občinskemu prazniku Uredništvo Odseva je dolžno opravičilo tr-zinskim veteranom vojne za Slovenijo, saj je v majski številki izpadel prispevek o njihovi dejavnosti, posvećeni prazniku občine Trzin. V opravičilo naj povemo, da smo morali izpustiti in skrajšati še več drugih člankov. Pripadniki sekcije veteranov vojne za Slovenijo so v počastitev praznika pripravili dve akciji, sodelovali pa so tudi z drugimi organizacijami. V četrtek, 13. maja, je v osnovni šoli Trzin Jože Kosmač predaval o trzinski bitki med vojno za osamosvojitev Slovenije. Poslušalci so z zanimanjem sledili njegovi pripovedi, precej pozornosti pa pritegu-je tudi dokumentarno gradivo o tej bitki, ki so ga zbrali člani sekcije. V nedeljo, 16. maja, pa so veterani vojne za Slovenijo pripravili pohod Po poteh premikov pripadnikov TO po območju naše občine v času osamosvojitvene vojne. Pohod so ř čeli pred osnovno šolo izpred pomnika padlim žrtvam okupatorja med II svetr, vojno. Od tam so krenili proti gradu Jah-nato pa so se po pobočjih Ongra podaj-mosta preko Pšate pri Gregcu (Za hrib 1), kjer je bila med vojno znamenita trt ska bitka. Ob spominski plošci so se spomnili tedanjih dogodkov in žrtev, ki so p. dle za samostojno Slovenijo. ob dnevu državnosti in 8. obletnici trzinske bitke A ozno popoldne, 27.junija 1991, je med bitko s pripadniki JA v Trzinu na Kme-tičevi ulici, za pekarijo Kralj proti železniš-ki postaji v Trzinu, malo pred prehodom preko glavne ceste, omahnil smrtno zadet Edvard Peperko, pripadnik diverzantskega voda TO iz Kamnika. Pádel je kot prva žrtev spopadov z enotami JA v Sloveniji, v dneh, ko se je odločalo o zgodovinski samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Daroval je svoje mlado življenje in zapustil mamo, ženo in komaj dobro rojeno hčer Petro. Edvard je bil veteran vojne za Slovenijo, in, žal, v njej preminul. Delujemo v sekciji Občine Trzin. Konec aprila letos smo se zbrali in izvolili vodstvo sekcije ter sprejeli letni program Veterani domžalskih občin smo organizirani v Obinočnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Domžale, skladno s slatulom Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je bil sprejet na ustanovnem zboru 26.10. 1998. delà. Najprej smo se odločili za obisk Muzeja v Kobaridu, da bi članstvo spodbudili k aktivnosti sekcije na začetku delo-vanja. Na zborovanju smo ugolovili, da mnogo pripadnikov teritorialne obrambe, policije, narodne zaščite in enot za zveze Republike Slovenije, ki so v času od 26.6. do 18.7. 1991 opravljali dolžnosti pri ob-rambi Republike Slovenije, med njimi je ludi precej Trzincev, po toliko letih še tlima urejenega sla-tusa vojnega veterana, v skladu z Zakonom o vojnih veteranih ( Ur.l. RS, št.63/95 ). Enaka ugotovitev velja ludi za članstvo Trzincev v Združenju veteranov vojne za Slovenijo, to je tistih, ki so kot pripadniki v določenih organizacijskih oblíkali ali kot prostovoljci, skladno z določili Statuta zveze veteranov vojne u Slovenijo, aktivno sodelovali v priprava!-oziroma neposrednih obrambnih aktivno, tih v vojni za ohranitev samostojne in m- : visne Republike Slovenije v obdobju od 17.5.1990 do 26.10.1991. Zato vsem trzinskim veteranom, ki še ni-majo urejenega statusa v skladu z zakon z ali statutom, predlagamo, da uredijo siv. status in pravice po upravni ali na drušť. ni ravni. Želeli bi, da se v čim večjem šti lu organiziramo in zaživimo z delom v rt sekciji ter združimo prijetno s koristnim. saj je družba nam, veteranom, ki smoli uspešno izpolnili svojo državljansko dol nost obrambe domovine, do zdaj namen zelo skromna zakonska priznanja. Za ureditev statusa se lahko veterani, ki polnjujejo pogoje, obrnejo na Upravo za obrambo Ljubljana, Izpostava Domžale : na Območno združenje veteranov vojne • Slovenijo, Domžale, v pomoč pa vam h>' tudi v naši veteranski sekciji v Trzinu. SEKCIJA ZWSTR/' * fOUR DK*I-K , u^iipva 39 P- 1236 Trzin ;f&6 (b)61 715 957, +386 (0)61 716 384 fax- +386 (0)61 716 384 E-mail: aparlmaji@tour-da-la.si (W/www.tour-da-la.si prepstavitev podjetja toim da - la d.o.o. Trzinu ste edina registrirana turistična agencija. S -, se ukvarjate? ob ustanovitvi podjetja v letu 1990 smo se odiocil. da nov Ljubljani in njeni okolici razvili turistično ponudbo ■bnih sob, stanovaní, apartmajev. Taka ponudba je zna--, a Portorož, Piran, Kranjsko goro, Catez itd. V %ni, Mariboru, Celju in ne nazadnje v 1 rztnu te mdbe sploh ni, kot da nimamo ali ne bomo nikoh imeh •lov, ki iz razno raznih razlogov ne iščejo hotela. p i je povpraševanje po takih zasebnih prenočitvenih '.ngljivostih? - eda, v prvih petih •ecih smo imeli v udbi samo sedem î, nočitev je bilo H), kar pomeni zasedenost, lem ko je bila lan-.eloletna zasede-1 blizu 70% v 10-■ndmajih. Gosti ' vseh celin, na- ■ - 55% je poslovnežev, pravih turistov je le 3%. Celo iz sirijske trzinske cone je bilo pred dvema letoma, ko še imeli apartma v Črnučah nekaj gosiov - poslovne- ■ kl so hoteli prenoćiti bližje kot so ljubljanski hoteli. &kaj samo 10 enot in ne več? ''•sem zato, ker je bila do nedavne-! >!:onodaja na tem področju nejasna, ' bijena in za razvoj podjetništva ' zpodbudna. To je tudi razlog, da '"s frvtjino časa porabimo za sodelo->T! e z Gospodarsko zbornico Slovenije * !r/avnimi organi, saj smo edini v • :iiji. ki s prakso to problematiko v '' >b\1adamo in imamo res dobre s° S°sti zadovoljni, se vračajo? ' res zadovoljni. Lahko bi imeli kiu z njimi. Zadovoljni so zaradi PARTM AJI tega, ker jim poleg prenočišča, to je popolnoma opremljene kuhinje, spalnega in dnevnega prostora s televizorjem, telefonom, delovnim kotičkom, kopalnico s pralnim strojem in še drugo opremo po želji, nudimo prevoz ob prihodu in odhodu, nakup letalske karte, napolnimo po njihovem naročilu hladilnik preden pridejo, svetu-jemo kam čez vikend (ne poz-abimo, največ je poslovnežev) ali ob prostém času, če potrebujejo varstvo za otroka, najdemo rešitev, izposodimo kolo. Poizkušamo, da bi se počutili podobno kot doma, pa še naša namestitev je cenejša kot v hotelu. In nacrti za naprej Vse to kar smo se naučili naj bi zaživelo tudi v Trzinu. Zaradi tega vidimo v sodelovanju in povezovanju našega podjetja, turističnega društva Trzin in občine tisto pravo pot, ki zagotavlja Trzinu, da se kar hitro in uspešno predstavi s svojo turistično ponudbo, med drugim tudi z zasebnimi prenočišči, kar je naša specialnost. Istočasno se želimo še bolj utrditi v Ljubljani. Sedaj de-lamo skupaj s partnersko agencijo Miredita d.o.o. na Kotnikovi 5 v Ljubljani. Načrtujemo razširitev. Navsezad-nje bo za Trzin zelo koristno, če bo imei svojo turistično ponudbo tudi na vidnem »šalterju« v Ljubljani. Turizem ne pozna meja, pričakuje gostoljubnost, visoko kvaliteto in pridne zagnane delavce. Za turizem moraš imeti veselje. Nagrada ti ne sme bili le denar. Komunikacija z gostom, spoznavanje dežele tujca skozi njegove navade in zahteve so šola in užitek posebne vrste, ln če to vodi k višji kvaliteti življenja v domaćem okolju, je smisel tega delà pomemben za nas posameznike in za družbo. pričakajte počitnice, sonce, morje ... pripravljene, lepe in urejene ...................................... .......................................„■-, „ , .„■__________________saj P JI očitnice so pred vrati! i o je čas za nova doživetja, nova poznanstva, za potovanja in sprostitev. Dopusti so res čas za ležernost in poči-tek, vendar le ni dobro, če se povsem predate lenobi in se tako rekoč razpus-tite. Tište ženske in dekleta, ki bodo tudi med počitnicami skrbele za svoj videz, za nego in zaščito svojih las in kože in sploh za svojo urejenost, se bodo bolje počutile, bodo bolj samoza-vestne, in v družbi tudi bolj sproščene. FRIZERSKI ATELJE PLATINUM Pred odhodom na počitnice je prav, da si vzamete vsaj nekaj časa za vaše lase. Omislite si novo modno pričesko, na kate-ro boste ponosili ob večernih sprehodih po obmorskih ulicah ali na večerjah v lokalč-kih. Če načrtujete bolj pustolovske počitnice, si privoščite bolj športni videz, mogoče To bo vplivalo na boljši vtis, ki ga bodo zapustile, prav gotovo pa bodo priteg-nile tudi več občudojočih pogledov. Ne nazadnje pa skrb za lasten videz lahko prispeva tudi k zdravju, kajti močno sonce, ultravijolični žarki, pa tudi sol in klor v vodi, lahko prinesejo tudi neza-željene učinke. V Trzinu lahko vse za lepši videz, za nego in zaščito in sploh za dobro pripravo na počitnice dobite tako rekoč na enem mestu, v lokalih Platinum, Naomi, Roma in LM Kozmetika na Kidri-čevi cesti. spoznanja s področja nege, zaščite in lep-šanja las. Prav to jim omogoča visoko kakovost uslug in zadovoljstvo strank, na osnovi bogatili izkušenj pa pri negi in za-ščiti las prisegajo na idelke ameriške družbe TIGI. Delovni čas je: pon.: 13.00-20.00, tor., 9.00- 15.00, sre.: čet.: 9.00-20.00, pet.: 12.00-20.00 in sob.: 8.00 - 12.00, stranke pa se lahko naročijo tudi po telefonu, št.: 041 502 197 csogKfflgtfoěKio §z&ys)Ki m DROGERIJA IN PARFUMERIJA ROMA TER KOZMETIČNI SALON LM V neposredni bližini ateljeja Platinum je drogerija in parfumerija Roma v zgornjem nadstropju, nad njo pa tudi kozmetični salon LM. V drogeriji lahko stranke izbirajo med pestro ponudbo negovalne in dekora- tivne kozmetike ter bogatim izborom različnih parfumov. Z izdelki, ki jih ponujajo v drogeriji, boste lahko poskrbele za vaš lepši videz in tudi nego in zaščito vaše kože, obraza in celega telesa. Kozmetični pripomočki iz drogerije Roma vam bodo tudi v poletnih dneh přinesli dobro počutje in zadovoljstvo. Prijazne prodajalke vam bodo svetovale pri izbiri in tudi glede uporabe posameznih preparatov, še zlasti pa priporočajo izdelke pariške kozmetične znamke DEKLEOR, ki jih največ uporabl-jajo tudi v kozinetič-nem salonu LM. Poleg kozmetike in parfumov v drogeriji Roma lahko kupite tudi različne lasne dodatke in bižuterijo, treba pa je opozoriti tudi na zelo ugoden nakup kakovostnih kopalk po znižanih ce-nah. V kozmetičnem salonu LM, v katerega se pride skozi drogerijo Roma, poskrbijo za lepši in bolj urejen videz svojih strank, hkrati pa tudi za njihovo boljše počutje. Opravljajo vse vrste kozmetičnih posegov, v tem času pa se še zlasti dosti žensk od-loča za ročno limfno drenažo, s katero od-pravljajo tudi nadležni celuli-tis. Ročna limfna drenaža je zvrst masažne tehnike, ki po-maga odstran-jevati odpadne odvečne snovi si dajte lase pristriči tudi zaradi hilrejšega sušenja, na vsak način pa pomislite na njihovo zaščito, saj so lasje občutljivi na UV žarke močnega sonca ter na morsko vodo in jod v bazenih. V friz-erskem ateljeju Platinum, ki ga vodi Nuša Križman, vam bodo znali po vaših željah urediti pričesko, zraven pa vam bodo lahko tudi svetovali in vam lase zaščilili pred nezažel-jenimi vplivi poletja. V ateljeju Platinum, ki si je med strankami že pridobil ugled, in se stranke rade zadovoljne vračajo, pozorno spremljajo vse modne trende in zasledujejo jZ telesa. Ni alternativna terapija, ampak spada k fizioterapiji, med drugim pa odpravlja tudi glavobole, zaprtje, bolečine v nogah pa tudi v hrbtenici in križu. Pred počitnicami na morju se ženske zatekajo k ročni limfni drenaži predvsem zaradi odpravljanja celulitisa. Ženske pri tem vidijo v glavnem le estetski ne pa tudi zdravstveni problem, čeprav je celulit v resnici vendarle neke vrste bolezen. To, kar poznamo pod besedo celulit, so napih-njene maščobne celice in ostanki strupenih snovi oz. ostanki presnove. Za odpravljanje težav s celulitom je treba od petkrat do sedemkrat priti k ročni limfnidrenaži. Postopek je neboleč, kozmetičarka pa s posebnimi krožnimi gibi spodbuja limfni sistem k obtoku. V te tretmaje v kozmetičnem salonu LM vključujejo tudi aromaterapijo, s katero vplivajo tudi na krvni obtok, saj z njo sčistijo ožilje. Prijazna in izkušena kozmetičarka vam bo v salonu strokovno svetovala tudi druge možnosti za vaše boljše počutje in lepši videz, in iz salona boste prav gotovo odšli boljše volje. Ni čudno, da se stranke rade vračajo v kozmetični salon LM. Salon pa ni namenjen le ženskam, v njem lahko kakovostno poskrbijo tudi za moške. Delovni čas Kozmetičnega salona LM: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.00 - 19.00, ob torkih in četrtkih od 9.00 do 19.00. Podrobnější podatki in naročila po tel.: 712 834. TRGOVINA NAOMI Tudi v trgovini Naomi so se dobro pripravili na poletno sezono. V prodajalni imajo bogato ponudbo lahkih, poletnih oblačil. Izbirale lahko med najrazličnejšimi majicami in srajčkami s kratkimi rokavi ali brez, med številnimi blůzami modnih poletnih barv, seveda pa tudi kratkimi krilci in hlačami. Mar-sikatera sladokuska se bo težko odrekla elegantnim in modnim modelom priznanih domačih in tujih znamk, ki krasijo ponudbo trgovine Naomi. V prodajalni je še zlasti ugodna izbira zelo lepih ženskih oblek ter dvo ali trodelnih kompletov. Pri Naomiju ponujajo oblačila pravzaprav za vse prilike, naj gre za elegantne, slavnostně trenutke, za sproščene športne urice ali pa tudi za preživljanje kratkočasnih popoldnevov v domaćem okolju. Tudi moški lahko izbirajo v kako-vostni ponudbi športnih majic, kratkih hlač, še zlasli ugoden pa je nakup srajc in hlač znamke FISHBONE. Ko govorimo o ponudbi butika Naomi, pa moramo opozorili tudi na akcijsko prodajo kavbojk přiznané znamke EMANUELE, ki so cenejše kar za 30 %. Zelo ugodno je mogoče kupiti tudi polo majice, izbirčni kupci pa bodo lahko našli še celo vrslo drugih zanimivih kosov obleke. V trgovini Naomi vas pričakuje-jo z res lepimi in kakovostnimi oblačili. Trgovino Naomi lahko obiščete vsak dan od 11. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Pokličete jih lahko tudi po telefonu št.: 721-511. [fishbone m] IjQj FIZIOCENTER TRZIN izkušnje ruskih zdravnikov, fizioterapevtov in maserjev Zdravje, sprostitev in lepota / ročna limfna drenaža / shiatsu terapija / refleksna masaža stopal / aromaterapija y podvodne masaže / biserna kopel / blatne obloge y anticelulitni programi / antistresni programi 061 162 18 37 Keros d.o.o. medicinska leltáMgciJu HoMmiv 10.10C Tmb, li« Train id : 061 162 IS í7,.Uf OW 1« 10 97 lurp.vivvw.siíl.í-omTci y ZUNANJE PRANJE BREZPLAČNO £SPORï 9Û00 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL avtotehna VOS - KOS EC d.o.o. Kamniška 19 Domžale. Salon lei 061/716-092. Servis lei. 061/715-333 ' worldwide u» manor. Platišča: Enzo, Rial, AEZ IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE 13.05.1999 Ob 19.10 uri je bila na PP Domžale prijavljena tatvina peska, ki je bila storjena na Brodišču v Trzinu tega dne v popoldanskem času. Dosedaj še neznani storilec je naložil in odpeljal dva kubična metra peska. S tem je povzročil manjšo materialno škodo. 19.05.1999 Ob 18.22 uri je oškodovanec prijavit poškodovanje stekel na novogradnji stanovanjske hiše na Kidričevi ulici v Trzinu. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec v času od meseca marca do dne prijave z opekami razbil pet stekel na oknih in s tem povzročil za okoli 10.000,00 SIT materialne škode. Obstaja sum, da so to storili mladoletniki, ki se tam večkrat zadržujejo. 21.05.1999 Ob 19.10 uri so policisti přejeli prijavo o parkiranju tovornih vozil na pločniku na ulici Blatnica v Trzinu in navedbo občana, da se s tem uničuje pločnik, ki ni predviden za težka vozila. Policisti so na kraju dobili tovorno vozilo ter nalo izvedli ukrep zoper voznika. 24.05.1999 Ob 06.55 uri je bil prijavljen vlom v dva delovna kontejnerja na gradbišču podjetja Kraški zidar v Trzinu. Kriminalisti so z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznani storilec poskušal najprej vlomiti vrata z montirnim železom, nato pa razbil okensko steklo in skozenj přišel v notranjost. Vzel je kotno brusilko in dve vrlalki, vse znamke Hilti, in s tem oškodoval podjetje za okoli 300.000,00 SIT. Kriminalisti so pričeli z zbiranjem obvestil in enega od vlomilcev v gradbeni kontejner na podoben način že přijeli, vendar za vlom v bližnjem kraju. 30.05.1999 Ob 11.00 uri je občanka iz Trzina prijavila, da v bližini njene hiše delavci izvajajo gradbena delà, čeprav je nedelja. Policisti so na kraju ugotovili, da je bila resnično kršena Uredba o hrupu v nar-avnem in življenjskem okolju, zato so izvedli ustrezen ukrep. V uredništvu Odseva razmišljamo, da bi uvedli tudi rubriki Mali oglasi in Ponudbe za zaposlovanje. Vabimo vas, da nam pošljete tovrstne prispevke (v julijski številki brezplačno). Rok za oddajo pa bo 7. julij. 02.06.1999 Ob 19.10 uri je bila PP Domžale obveščena, da je prišlo do niaa jše telesne poškodbe občanke iz Trzina zaradi střela z zračno pu ko. Policisti so puško zasegli, po dodatnem zbiranju obvestil pa bodo izvedli uslrezen ukrep, saj še ni znano, ali je dejanje bilo slon jeno oziroma je do slrela prišlo vsled nezgode. 03.06.1999 Ob 14.30 uri je bila prijavljena tatvina kolesa, ki je bila storjena 02.06.1999 med 07. in 14. uro pred LB v Trzinu. Vzeto je bili, žensko gorsko kolo znamke Rog na 18 přestav, vinsko rdeče baru številka 55249S. Kolo ima vso pripadajočo opremo in je bilo zak-lenjeno. Policistom bo dobrodošel vsak podatek o ukradenem kolesu. Ob 23.50 uri je občan prijavil, da je v lokalu LEKA BAR v Trzinu preglasna glasba, ki ga moti. Policisti so odšli na kraj in bodo zo-per odgovorno osebo podali prijavo sodniku za prekrške. Banka Domžale obvešča vse svoje komitente, da je uvedla nove storitve. Na sosednjih in drugih območjih se številneje pojavljajo vlomi v stanovanjske hiše. Domači storilcem olajšajo delo s puščanjem pripi tih ali celo odprtih kletnih oken, z odklenjenimi in od-prtimi vrati in podobno. Vedno pogostejši so vlomi v tekstilne in druge trgovine in v stanovanja, ko storilci s primernim orodjem zlomijo vložek cilindrične ključavnice in nato kljuèavnico brez težav odprejo Zato obranom priporoča-mo, da na zunanjih straneh vrat »štrleče« dele cilindričnih vlož-kov ključavnit pnmerno zavarujejo s kovinskimi šcitniki. pri tem pa naj pazijo, daje ta zašcita čim močnejša. S tem onemogočijo storilcu opri-jem vložka in lomljenje le-tega ter tako zašČitijo svoje přemožen je. poslovanje preko elektronske banke proklik Elektronska banka PROKLIK omogoča samostojnemu podjetniku, da lahko vse negotovinske £ bančne posle opravi preko svojega osebnega računalnika od doma ali z delovnega mesta. darilni ček Je posebna vrsta čeka, ki ga komitenti kupijo in je namenjen za obdarovanje. avtomatski odzivnik Omogoča komitentom pridobitev informacij o stanju na tekočem ali žiro računu. sprejem gotovine Pravne osebe lahko v enotah banke polagajo gotovino na bančnih okencih. Oglasite se v eni izmed enot Banke Domžale, kjer boste pridobili vse dodatne informacije. banka domžale Banka za vas IO KNRVS VULKANIZERSTVO IN AVTOPRALNICA Mengeška c. 81, Trzin Možnost narocanfa po telefonu: 061/737-176 V«ltlra Sibira letnih pnevmatik: OOODYEAR, OUNLOP, SAVA, BRIDGESTONE, FIRESTONE pri nakupu gum in platiše nudimo 10% popusta! VSAKO ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očela JAIMEZA SMREKARJA DADOTA se najlepše zahvaljujemo vsem Trzincem, prijateljem, sodelavcem in drugim, ki so ga tako številno pospremili na zadnji poli. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje in izkazano velikodušno pomoč. Niko, Tina in Lilijana-Alenka Smrekar Ob stoletnici avtomobilov Opel vam Avtotehna VIS in Kosec d.o.o. v mesecu juniju ob nakupu Opel ASTRL nudi vročo ceno za hladno klimo. Ne zamudite izjemne ponudbe in s klimo ohladite vse. Razen strasti. Trzin, Ljubljanska 24, Jel, Trgovina: 061/722 7% Najnovejóa velika Fordova cestna mačka ■ FORD COUGAR, z eleganco, zanesljivostjo in moćjo gorskega leva. d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje /A. Stahovica TEL: 0611827.030. 827-035 FAX 061/827-045 e-mail: xt@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Krakovsko 4b. DOMŽALE TEL N.C 061/720-020 TRGOVINA 0611720-560 FAX 061/7/3-288 e-mail tlom@sam.si http://www.sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO • IZK0R1STITE UGODNE CEN IN GOTOVINSKE POl'USTE: ST&EÈtUKA Bramai-. Borovec. Tomladl tu drugih krítin - cementa, aprna armatiu nih mrež. betonskega železa • barvě, za poiepšanje vašega doma prané plosce, tlakovci, lobniki • vseh vrst izolactj let ostalega gradhenega materiala GOTOVINSKI POPUSTI OD S1,i DO 17", NUDIMO VAM MOŽNOSTBKEZPIAČ.\E DOSTA VE 7. .4 VTOVVICALOM AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA \KCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA OPEKA POROBLOK WEINERBERGER ORMO/. /•koristite čas za nakup pred bli'ajoio uredbo davka na dodano vrednoti. I' trgorimh vas prićaktticmo i >ak dan od7 19. ure. ob sobotah pa od 7. do li. ure I SAMI MSI NIKOLI SAM ill Poletna sezona prihaja! V naši trgovini vam nudimo učinkovito zaščito las pred sončnimi žarki in škodljivimi vplivi klorirane in morske vode. Kolekcija Seiwa - izdelki za negovanje las. TRGOVINA Z LASNO KOZMETIKO ODPRTA: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 900- 17 lasna kozmetika in oprema za frizerske salone r« 11 a n d MAlftTBENO. ITALIJA NAJBOLJŠE ZA VAŠE LASE A v Stefe Janko Trzin, Ljubljanska cesta 17,1236 Trzin www.avto.net/cifroen-stefe Poobloščeni prodajalec in serviser vozil citroen 2 već kol 30-letno tradicijo Mik CAKCIJA: XSARA in BERLINKO! Klimatska napravo samo 99.999 SIT J Sprejemamo narocila za novi Berlingo s stranskimi drsnimi vrati! KREDIT, LEASING, STARO ZA NOVO- TEL/FAX: 061/722-977, 710-348 razvojni zavod podjetje za poslovne storitve, d.d. 1236 Trzin, Blatnica 1 telefoni: 16 21 022 in 16 21 024 tajništvo, 16 21 026 računovodstvo, 16 21 030 komerciala. 16 21 034 projektiva, 16 21 036 fax Dolgoletne izkušnje in s tem povezani uspehi na področju projektiranja, inženiringa in izvedbe gradbenih projektov so osnovne značilnosti našega podjetja. S svojo dejavnostjo, ki obsega predvsem izdelavo urbanistične in lokacijske dokumentacije, projektov novogradenj in adaptacij individualnih hiš, prizidkov, stanovanjsko poslovnih objektov, industrijskih zgradb, lokalov, itd., se vključujemo v aktivno sooblikovanje lokalnega prostora in s svojimi strokovnimi predlogi ter rešitvami pomagamo k izboljšanju življenjskega okolja. Kljub zaoštrenim tržnim pogojem zaključujemo z gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta Malin v Radomljah, industrijskega objekta IMP SKIP v Mengšu in preureditvijo stare bolnišnice v Piranu v sodoben šolski center.